ŠTEV. (No.) 2. JANUARY, 15th 1924. LETO (Vol.) XVI. Kako nam lahko pomagate. Rojaki! Upam, da ste prebrali zadnji moj ral, kar bo njemu in njegovim najdražjim, nje- apel na Vas in ga premislili. Prepričan sem, da govim otrokom v korist. Trdno se zato nade- ste tudi Vi prišli do zaključka: Narodni kole- jam, da se bodo v vsaki večji slovenski naselbi- gij za vzgojo duhovniškega naraščaja nam je ni, v kateri procvita več ali manj društev, na- potreben in kdorkoli se zanj zavzame, je vreden šli taki velikodušni člani in članice, ki bodo pri- naše pomoči, ter lahko z njo računa. Zato Vas pravljeni to pomožno akcijo organizirati in vo- danes več ne vprašam, če nam boste pomagali diti. Pa tudi po manjših, nesamostojnih nasel- to veliko delo izpeljati, ampak Vam hočem binah, se bodo našle plemenite duše, ki bodo po podati že nekaj misli in načrtov, kako nam lah- svojih najboljših močeh stvar v roke vzele, če že ko pomagate. drugače ne, vsaj s kolektanjem okrog dobrih Glejte, ko je hodil po slovenski Ameriki ko- rojakov. Saj je skoraj nimamo naselbine, ki bi lektor za Mladinske domove v starem kraju, ne imela nekaJtakih biserov> sredi morJa tujcev, so se po vseh naselbinah dobile požrtvovavne Mi sami, ki smo še z drugim delom preoblo-duse, ki so kakor čebelice kolektale okrog roja- ženi, in ravno za nedelje tako navezani na dom, kov v ta plemeniti namen. Sestavljali so se od- da nam je skrajno težko, mnogokrat naravnost bori, ki so aranžirali kako prireditev, ali sploh nemogoče zdoma, ne bomo mogli vsega tega o-kako podporno akcijo. Tako je g. kolektor na- sebno voditi, kakor je delal kolektor za Mladin-zadnje precej nabaral. Niso mu valili dolarjev, ske domove, ker je imel samo ta posel. Vendar Saj takih, ki bi to mogli, mej nami ni. Kolikor si bomo skušali na kak način pomagati, da nam jih pa je, za dobrodelje večinoma nimajo smisla bo mogoče tudi osebno pohiteti vsaj v glavne in srca. Darovi vboge vdove so bili, ki so pola- naselbine, ter rojakom ustmeno razložiti vso goma rasli, nazadnje pa le v precejšno svoto na- stvar in jih navdušiti zanjo. Stopili bomo v dorasli. In ker so bili takorekoč od lastnih ust govor z gg. župniki, če imajo morda kako izred-odtrgani, bodo imeli nedvomno večji blagoslov, no cerkveno pobožnost na programu, za katero Ali bi se ne dalo na isti način pomoči tudi bi PotrfcbovaIi pomoči. Tako lahko dvoje na- našemu domu, ki bo stal sredi mej Vami in od enkrat °Pravimo- katerega boste imeli Vi in Vaši otroci koristi? Dotične, ki bi se hoteli za to plemenito delo Toliko samoljubja ima vsak človek in je tudi žrtvovati, lepo prosimo, naj se mej seboj dome- upravičen do njega, da bo najprej tisto podpi- nijo, kaj bi se z ozirom na krajevne razmere i8 '/ "AVE MARIA" najbolje obneslo in naj nam svoje" mnenje spo- šami! Glejte vse to da na leto lep duhovni ka-roče. Mi jim bomo potem na ta ali oni način pital. In vsega tega boš tudi ti deležen, ako skušali pomagati, da se dotična akcija organi- postaneš prispevajoči član "Apostolata sv. žira in izpelje. Čim prej in s čim večjim nav- Frančiška." Pa ne samo ti, ampak tudi tvoji dušenjem se stvari lotimo, tim bolje ,ker se je rajni lahko postanejo deležni tega duhovnega itak prepozno začelo. Neki angleški duhovnik, kapitala, ako jih vpišeš v "Apostolat sv. Franki je v našem angleškem listu, "St. Francis," čiška" in plačaš oz. plačuješ zanje zgoraj omen-bral, kaj nameravamo, nam je pisal jako bodril- jeno vsoto. Te duhovne delnice bodo leto za no pismo, v katerem mej drugim pravi, kako letom več vredne. Rasle bodo s številom naših ga veseli, da se je po dolgem času vendar eden sodelavcev v Gospodovem vinogradu in s širjen-našel, ki se je za to stvar zavzel. jem njih delokroga. Posebno bo narasla njih vrednost, ko se kolegij otvori, v katerem se bo Dasi je to delo samo na sebi tako plemeni- mej učečo se mladino pridno gojilo vsak- to, da je vredno žrtev, vendar nočemo, da bi danje sv. obhajilo in druge pobožnosti, ter se te žrtve popolnoma zastonj doprinašali. Brez jih vedno opominjalo, naj ne pozabijo na svoje ozira na to, da boste njih sadov prej ali slej sa- žive in mrtve dobrotnike. mi in Vaši otroci deležni, Vam jih hočemo še na _ T, , ■ , v., drug način povrniti. Ustanovili smo duhovno , 2' Ko posebno povračilo za podporo je pa družbo pod imenom: "Apostolat sv. Frančiška", komisanjatno vodstvo ze določilo, da se bo za ki Vam bo naklanjala mnogo duhovnih dobrot tiste'k! bodo ^M* P^Pirah vstanovi- za vaše denarne prispevke. Naj Vam glavne T in Sevanje k0!e^a> ™ let0 našteiem • sto sv. mas, za žive m mrtve dobrotnike. To je drugi, še večji kapital duhovnih dobrot, ki jih lahko postaneš sam deležen in tudi svoje 1. Kdor plača letno 50 centov, ali enkrat drage rajne lahko deležne storiš. Ko bodo dru- za vselej $10, bo deležen vseh dobrih del, seda- g[f na katere zdaj zidaš, morda že zdavnaj po- njih in bodočih, našega komisarijata. Če pomi- zabili na te in tvoj grob, boš od tega kapitala slite koliko sv. maš se že zdaj, ko nas ni veliko, ge vedno procente vlekel za svojo dušo. Danes, na leto opravi; koliko oficielne molitve, ko du- ko si še zdrav in ljubljen od svojih dragih, še hovnik moli ne v svojem, ampak v imenu sv. ne veš kaj to pomeni. Zavedel se boš šele, ko cerkve, ki vedno dobro moli; koliko zasebne mo- enkrat zagrmi nad teboj Sodnikov glas: V ječo litve: duhovnikov, klerikov, bratov se dan za vic ,dokler ne plačaš zadnjega vinarja! Takrat dnem dviga proti nebu; koliko sv. obhajil se boš šele prav vedel, kaka dobrota je, če ima člo- prejme; koliko drugih del zatajevanja in po- Vek tudi kak duhovni kapital na strani za čas kore se stori. Nadalje vsi vspehi našega tis- sne. kovnega apostolata in vse žrtve, ki so z njim . r združene. In te žrtve niso majhne. Ves prosti Kakor tedaj vidiš, dragi rojak, tvoje žrtve čas, veliko nočnih ur zahtevajo. Tostransko za ta plemeniti namen ne bodo zastonj. Zato plačilo je blatenje nasprotnikov, marsikako su- le z navdušenjem na delo, da bo setev, ki smo jo rovo pismo od takih, ki so jim po nesreči prišli zavlekli, prej vsklila, hitreje rasla, bogatejše ob- naši nabožni listi v roke. Verjemite, da člove- rodila in tako tudi tebi prinesla večjo desetino ka boli, če se tako plačuje njegovo nesebično duhovnih dobrot, delo. Ko bi pustili samoljubju do besede, bi dejali: Ali smo nespametni, ker se toliko mu- Darovi z natančnimi imeni darovavcev naj čimo! Lepo zložno živimo, pa se ne bo nihče se zaenkrat pošiljajo na Ave Maria, ki jih bo obregal ob nas. A duhovniška vest nam pravi: vestno objavljala. Za duše gre, teh hudič ne spusti zlepa iz krem- plev, ampak-rjove,-kakor sestradan lev, ko mu ' • Rev. Hugo Bren, O. F. M. jih trgate, r .Ne zmenite se za to, dalje za du- prov. komisar. "AVE MARIA" *9 " DEKLETOM V PREMISLEK Dekleta, predpust je tukaj. Kaj to za vas pomeni bolj veste kot jaz. Usoden čas je to za vas. Za ene v dobrem pomenu usoden, za druge pa v slabem. Za nekatere pride takoj za predpustom velika noč. To so tiste, ki bodo zadele zakonsko terno, dobile dobrega "partnerja." Za druge pa sledi predpustu post, ne samo štiridesetdnevni, ampak morda štiridesetletni. To so pa one, ki sicer upajo, da bodo terno zadele , v resnici pa morebiti niti "pri piki." To bi bil pa vendar malo predolg post, malo prehuda pokora. Toda kadar je enkrat tisti sicer kratki, a sila usodni Da! Hočem! izrečen, potem za Ne! Hočem! ni več mesta: seveda, če se je dekle po katoliško, ne po rokovnjaško poročila. Da si ti, ki boš to-le brala, ne boš tako dolge, starokrščanske pokore naložila, ti na pragu predpusta kličem : Dekle premisli in prevdari prej, da ne boš kupila mačka v žak-lju! Najprej premisli, če si sploh za zakon. Tudi to je en stan, za katerega ni vsak in ne vsaka. In kdor za kak stan ni, naj ne sili vanj, še manj naj ga silijo vanj drugi. Posiljeno, pravijo, je samo zelje dobro, pa še tisto, vsaj po mojem mnenju, ni dosti prida. Mej prisiljenim duhovnikom in prisiljeno nevesto ni (losti razlike. Morebiti je prisiljen duhovnik še na boljšem, kot prisiljena nevesta. Onega sv. Avguštin tolaži: Če nisi poklican, stori, da boš poklican, moli v ta namen, da ti ftog naknadno da poklic. Za prisiljeno nevesto pa niti te tolažbe nima. Zato je nespametno, če hočejo sta-nši svojo hčer na vsak način, ali sama hoče ali noče, komu na vrat °l»esiti. Samo eno še večjo nespa-'npt lahko napravijo, to, če ji koga naravnost vsiljujejo, ne da bi jo prej vprašali za mnenje njenega srca. pa se šc dobe taki stariši. Neka- H. B. tere matere svoje hčere predpustom kar na sejme gonijo, od veselice do veselice, da bi jih ja pred postom spečale, kakor že. To je za matere slabo spričevalo. S tem kažejo, da imajo o dekliškem srcu napačne pojme. Mislijo, da je dekliško srce samo za kakega svetnega ženina ustvarjeno. In vendar je še en drug ženin tukaj, ki snubi dekliška srca. To je nebeški ženin. On res ne mara za vsako. A katero izvoli, bi si morala to sama v čast šteti, da jo kraljevi ženin snubi, in bi si morali v čast šteti tudi njeni stariši. Pa kolikokrat se zgodi, da ko stopi hčerka, ki si je izbrala tega kraljevega ženina, pred stariše, s prošnjo, da bi mu smela dati svoje srce, ji odločno pravijo : Ne! Rajši jo vidijo ob strani kakega zemeljskega bajtarja ali dninarja, kakor ob strani kraljevega Sina. To je naravnost kruto. A tudi krivično. Očitna kršitev je njenih naravnih pravic. V tem oziru je človek avtonomen, ima pravico do samoodločbe. Svet od strani sta-rišev je na mestu, da se ne prenagli, ukazovanje je kršitev osebnega prava. Nedolgo tega sem bral o nekem posebno značilnem in izrazitem slučaju te vrste. Neki dunajski veletr-govec in njegova žena sta bila sicer znana kot jako dobra človeka, usmiljenega srca in darežljivih rok. Tudi brez vere nista bila. Najnujnejše verske dolžnosti, nedeljske in velikonočne, sta vršila, seveda le bolj iz mode, kakor večina sodobnfh staroliberalnih Dunajčanov. Doma je bil bolj "biznes" bog. Tako sta ži-Vela sama in v tem duhu sta vzgajala tudi otroke. Komaj je starejša hčerka Emilija toliko dorasla, da ji je zasijala prva zarja možitve, jo je mati takoj gnala na sejm, bale in veselice. Ko je njo oddala, je prišla druga. Luiza, na vrsto. Komaj sedemnajstletno je posvetna mati s silo vtaknila v plesno obleko. Ko je revica videla, da je ko-" maj za najskrajnejšo silo oblečena, se je zjokala sramu. Mati paj mesto da bi si to k srcu vzela, jo je še ozmerjala : "Prismojen otrok," je dejala, "kaj misliš, da te bom vedno do vratu zavijala. Če boš tako ozko-srčna, ne boš nikoli' nobenega ženina dobila." Sicer Luizi ni bilo treba dolgo na ženina čakati. Kmalu se je nekdo oglasil za njeno roko. A jo je, ko je prišlo za res, na cedilu pustil. To je po naravi plemenitemu, od dru-zega ženina zasnubljenemu dekletu, še bolj zastudilo materin "biznes" z njenim srcem. Ko jo je drugi predpust zopet hotela gnati na sejme raznih plesov in veselic, si je že pripravila strup, da ga zavžije, rajši kakor da bi pustila na tak način kup-čevati s svojim srcem in njegovo ljubeznijo. Nebeški ženin, ki jo je zase izvolil, dasi ona takrat tega še ni vedela, je pa to preprečil. Ravno mejtem, ko jo je mati za jdes o-pravljala, jo je prijel tako hud glavobol, da je morala v posteljo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga ji je neka notranja boi provzročila. Ker nebeški ženin na tako mater ni mogel računati, je po'slal neko drugo osebo v boj za njeno srce. T,o je bila pobožna hišna šivilja in v bolezni Luizina postrežnica, Ana. Spoznala je njeno narav/10 plemenito, za višjimi vzori stremeče srce, kateremu je pa manjkalo verske vzgoje, da bi moglo prav' spoznati-,' kdo je tisti, ki jo snubi. Te pripro-ste, a dobre služkinje se je Bog po-služil, da njeno idealno srce polagoma pripelje do spoznanja in vzljub-ljenja svojega pravega ženina. Morda bomo ob drugi priliki spremljali Luizo po vseh tajinstvenih potih, po katerih jo je on s svojo milostjo vodil. Za danes povemo le to, da jo je izpeljal iz sveta v karmeljsko samoto, kjer je gotovo celo življe- 20 "AVE M A k I A" nje Boga hvalila, da se je z nebeškim ženinom zaročila. Njeno življenje in smrt 8. maja 1887. sta bila svetniška. Ta slučaj nam kaže, kako božji ženin večkrat zasnubi kako po naravi plemenito srce, četudi je versko zanemarjeno. Ne da pa vsem, ki jih snubi, take milosti, kakor Lu-izi. To je tista nedoumljiva skrivnost milosti. Temu poklicu pomaga preko vseh ovir do zmage, onega sicer zaneti, a dopusti, da ga do-tični sam ali drugi vbijejo. Koliko je takih vbitih pokličov. Ta ga je vbil sam, drugemu so ga vbili sta- » riši, tretjemu družba, četrtemu kdo ve kaj. Pogostokrat človek, zlasti dušni vodnik, sreča v življenju osebo, ki mu zaupa, da je mislila iti v samostan, pa jo je to ali ono odvrnilo, a se še danes kesa, da ni šla, le žal, da prepozno. Je pa tudi veliko spečih poklicev mej našo mladino obojega spola, za katere še ni prepozno. Kakor roža so, ki jo duši plevel. Treba samo vrtnarja, da jo opleve, pa se bo lepo razrasla, razcvela in zaduhtela. Nebeški ženin jo bo izpulil iz trdih tal sveta in jo presadil v svoj ograjen vrtiček. Taki vrtnarji, vrtnari-ce so posebno lahko stariši, duhovniki in sestre po šolah. Teh se Bog navadno poslužuje, kadar plemenita srca zase snubi. Zato imamo iz dobrih krščanskih družin, iz župnij, ki imajo .vnete dušne pastirje in iz sesternih šol, največ duhovniških in redovniških pokli-cev. Gotovo jih iz drugih družin, župnij in šol ni nič manj poklicanih, a vrtnar- Rev. Fr. Paviič. £ ja ni, predhodnika ni, ki bi Gospodu pot pripravljal. Tako poklici v globini src zmrznejo, kakor jesenska setev v hudi zmrzlini. Tem zapuščenim poklicem po slovenskih naselbinah hoče biti Ave Maria za vrtnarico. Danes se obrača na dekleta. Njen urednik smatra ravno predpustni čas pripraven za to. Gotovo se v marsikakem dekliškem srcu ta čas odigrava hud boj. Dva ženina je snubita. Deloma jo vleče, da bi je naklonila kraljevemu ženinu v samostanski tihoti, deloma jo mika v objem svetnega ženina. Odločitev ji je težka. Jaz nič druzega ne rečem takim kakor to: Dekle, dobro premisli, predno se odločiš) Kajti ne gre samo za ene kvatre, ampak za celo tvoje nadalj-ne življenje. Če te Bog hoče zase i-meti, ne odreci. Redko so srečni taki, ki so si izbrali drug stan, kakor' jim ga je Bog namenil in jim na srce govoril, da bi se ga oklenili posebno še, če jih je klical v tako vzvišen stan, kakor je redovniški. To je milost. Neporabljena milost se vedno maščuje. Tisti naravni odpor, ki ti zastavlja pot do tega božjega poklica, boš že pozneje polagoma stria. Saj redovni stan ni stan že dosežene popolnosti, temveč stan, v katerem se je treba resno truditi popolnost doseči. Ta naravni odpor naj te tedaj nikar ne bega, kakor da ne bi bila poklicana. Radi njega samega nikar ne odreci srca božjemu ženinu, sicer zna tudi za te predpustu slediti dolgi post pokore in križevega pota, brez veselega vstajenja. Tega bi ti ZVEZDA MOJEGA ŽIVLJENJA. Mnogo zvezd gori na nebu, pride dan, zbledi njih soj: čast, bogastvo, slast in sreča, Dim vse to, izgine koj! Svet varljivih zvezd si išče, moj pogled navzgor hiti, zvezda mojega življenja, blagi Jezus, to si ti. ne privoščil, se mi preveč smilijo take žene. A tem ne morem več pomagati, je prepozno. Tebi še lahko. Zato še enkrat: Dekle, premisli, dobro premisli in z Bogom se posvetuj, predno se boš odločila. Če se odločiš za samostan, te naše Šolske sestre vabijo v svojo kongregacijo. Lepo prihodnjost imajo mej nami in ti z njimi, če vstopiš. Delovala boš mej svojim narodom, narodom mehkega, sprejemljivega srca, kakor je tvoje. Četudi ni nikoli pod slovensko lipo bilo, slovensko kljub temu ostane. Sprejemajo se dekleta od 15-28. leta starosti. In to ne samo učiteljske kandidatinje, temveč tudi druge, ki nimajo za to potrebne šolske izobrazbe in tudi ne mislijo postati učiteljice po naših župnijskih šolah. Če ima katera veselje in talent za ročna dela, ji bodo dale priliko se v tem še bolje izobraziti Ako ima dar za glazbo, jo bodo pustile se v tej stroki izpopolniti. Katero veseli nadomeščati zaposleno mamico, bo našla hvaležno delo v dnevnih zavetiščih. Tisto, ki ima posebno sočutje do otrok sirot, bodo v sirotišnici zaposlile. Če je pa najbolj v kuhinji doma, ali bi bila vsaj rada, bo pa tam kraljevala. Dekle, ako čutiš veselje reci: Hočem — postati Šolska sestra. Potem se pa osebno ali pismeno obrni na: S. Sebastijana Neuvirt, O. S. Fr. 9542 Exchange, SO. CHICAGO, ILL. "AVE MARIA" 21 Naš slovenski KarmeL H. B. (Dalje.) Slovenski Karmel je bil ob prezgodnji smrti prve prednice le še za silo urejen. Treba je bilo misliti na marsikako popravilo in na marsikaj novega. Pred vsem na cerkev. Zidanje cerkve je že marsikateremu pobelilo glavo in mu življenje za nekaj let skrajšalo, še moškemu dratenih živcev. M. Marija Terezija je bila sicer duševno močna žena, telesno pa vedno bolj slabotna in bolehna. Vendar se je z zaupanjem v Boga nemudoma lotila dela. Že ko je mesto bolne prednice vodila samostanske posle, je pričela z zidanjem, in predno se je mrtva sestra vrnila od sv. Krištofa v Karmel, je bila nova cerkev z grobnico ze blagoslovljena. Ponovno ji je radi velikih stroškov trda predla za Potrebni denar. V takih kritičnih slučajih je zbrala celo družino pred sv. Jožefom, kateremu na čast je pozidala cerkev. Ni se je prej otresel, dokler ji ni preskrbel potrebnega denarja. Komaj so si nekoliko uredile svoj dom, je prišla nova huda poskušnja zanje. Ravno na velikonočni praz-n,k I. 18*^5;. so naredile obljube tri no-vicmje. Ze itak praznično razpoloženje družine je ta veseli dogodek Podvojil. Razigrane volje so šle ti-sti večer k počitku. Kaj se je opolnoči zgodilo, je nam še v živem spominu. Potres. Vse, kar je količkaj moglo, je pobegnilo ven iz gu-Rajocih se in pokajočih hiš, da vsaj življenje odnese. Tudi celice Kar-niela na Selu so se v tej pozni uri spraznile. Toda nobena sester ni prestopila klavzure. Trepetajoč, kakor golobice pred jastrebom, so čakale kaj pride in molile, da bi ne bile Prisiljene zapustiti priljubljene samote. Takoj so se obrnile na svojega skrbnega duhovnega očeta Sen. vikarja Flisa, kaj jim je stori-U: Svetoval jim je naj gredo naslednjo noč le mirno in brez strahu k Počitku, samo ena da naj čuje. Ta- ko se je zgodilo. Sunki so se sicer, kakor vemo, še vedno ponavljali, a ne tako hudi. Ko se je prvotno razburjenje že precej poleglo in so razne komisije začele pregledovati razrukana poslopja, se bodo li še dala popraviti, ali jih bo treba podreti, je bil Karmel na Selu obsojen na smrt. Komisija je rekla, da ga bo treba do tal podreti. Ta žalostna novica je samostansko družino hujše zadela kot potres. To mnenje se je sicer pozneje izkazalo kot neutemeljeno, ali vsaj pretirano, a za ta oddih je Bog samostanu poslal drug velik križ. Na eno izmej sester, ki je ravno tifus prebolela in bila še vsa slabotna, je prestani strali tako vplival, da je znorela. Oddati so jo morale v blaznico. Sicer se ji je pozneje stanje zboljšalo, a za Karmel ni bila več. Z dovoljenjenij pristojne cerkvene oblasti je odšla k svojim domačim. Kmalu za to je pa prišla še tretja nesreča. Požar, ki je v soseščini izbruhnil, je upepelil eno izmej samostanskih poslopij in le varstvu sv. Jožefa so se morale sestre zahvaliti, da ni cel Karmel postal žrtev plamena. V teh težkih dneh je Bog slovenskemu Karmelu vzel še očeta. Kne-zoškof Dr. Missia je zapustil Ljubljano in odšel za nadškofa v Gorico. Kakor drugi, tako tudi karmeli-čanke na Selu takrat še niso vedele, bodo li v novem višjem pastirju dobile tudi tako skrbnega varuha, kakor je bil Dr. Missia ali ne. Premalo smo ga poznali. Ta skrb se je pa kmalu razblinila. Mož molitve kakoršen je, je Dr. Jeglič takoj spoznal, da ima na Selu svojega Mojzesa, ki neutrudno dviga roke k Bogu, ko se 011 bori za njegovo postavo. Karmel je takoj postal njegov Benjamin mej samostani. V tem plavžu vsakovrstnega trpljenja je postala M. Marija Terezija še čistejše zlato. Videč kako ne- gotovo je vse človeško delo, kako nestalni vsi človeški računi, se je še tesnejše oklenila tabernakeljna in Njega, ki edini je nespremenljiv in stalno samo to, kar se zanj stori. Vendar ji pa to ni vzelo poguma, da bi si ne prizadevala rane, ki so jih te katastrofe Karmelu vsekale po najboljših močeh celiti. Polagoma so zginjale, seveda le z velikimi skrbmi in žrtvami. A teh je bilo le preveč, da bi jim bile njene zrahljane telesne moči brez škode kos, posebno ker ji je dajalo tudi notran je, duhovno vodstvo njenih hčera, dosti opravka. Saj ni bila samo prednica, ki je imela skrbeti za o-hranetije pravega samostanskega, in izrazito karmelskega duha v družini. ampak je bila tudi učiteljica novink. Po mnogih redovih sti ti dve službi nezdružljivi, ker ima u-čitelj novincev ali učiteljica novink samo s tem dosti posla, da uvede mladi naraščaj v pravo redovno in duhovno življenje. Ker je hotela ona pri svoji vestnosti biti pri vsakem svojem poslu cela, ni čuda, da je začela njena že itak slabotna narava odpovedovati. Še enkrat jo je solnce sreče s polnimi žarki obsijalo. Rilo je v maju 1906., ko je v krogu svojih, praz-niško razpoloženih hčera obhajala srebrni jubilej svoje redovne obljube. Videč s koliko ljubeznijo in hvaležnostjo so se one pripravljale na ta slovesni dan, in s kako prisrčno radostjo so ga obhajale, je kakor 11a novo oživela. Toda to je bilo le naše indijansko poletje. Ko so ji za ta dan na skrivaj delale srebrno krono, ji je Gospod že pledel trnjevo. Vedno trje jo je začela pri jemati bolezen. Da bi samostan radi tega ne trpel, je mislila odložiti težko predstojniško breme, o čemer pa one in knezoškof Dr. Jeglič niso hoteli ničesar slišati. V upanju, da se ji bo stanje zopet zboljšalo, so jo po posebnem, od sv. očeta lastnoro- '22 "AVE MARIA" čno podpisanem dovoljenju 26. okt.' ljenje. . Ko je slutila in čutila, da je 1908 enoglasno zopet izvolile - že,blizu vrha Kalvarije, je prosila prednico. * KhfešlcoTa Dr. Jegliča, ki jo je obiskal, naj ji v imenu božjem da do- Toda upanje na okrevanje je ved- voijenje( da sklene svoje zemeljske no bolj ginevalo. Pri vsej svoji e- ra£Une in v duhu pokorščine izroči nergiji in gorečnosti - se ni mogla gvojo dušo stvarnjku v roke. Storil • več vdeleževati skupnih pobožnosti. je to>-za trenutek, ki ga je Vseved- ► Večinoma je bila priklenjena na*yo- ni določil. Z novim letom 1910. se ■ jo celico. Le tu in tam jo je maj- • je njena> v ognju dolgega in hude- sko solnce izvabilo za par trenutkov trpljenja temeljito očiščena du- i.na- vrt,,ko je videla in slišala, kako za£ela polagoma poslavljati od (•druge -s ptički žgole in se vesele os]abelega telesa. Čutila je to. Sa- vstajenja narave. Ko tudi tega ni ma jQ je prosila z molitvijo za umi- več sama mogla, so je v bolniškem rajoče: "Odpotuj krščanska duša!" vozičku vozile mej cvetočimi in duh- Tjho je p0staio v Karmelu, kakor tečimi gredicami, kjer se je vedno y hiši> kjer luč dragega materinega tako rada mudila, da natrga najlep- življenja, dela zadnje poskoke. Pro- -«ih cvetlic za evharističnega Jezusa. ti koncu januarja je ob luči mrtva- .ki ga je najrajši sama krasila. Že g^e sveče še enkrat pogledala v svo- od mladih nog. ko je s svojimi ses- jQ clušo> da Qbriše zadnje praške z tricami. in bratci še skakala po li- nje> ter nato sprejme svojega Sprem- •vadah domačega gradu, in delala ljevalca na poti v večnost, izlete v njegove temne gozdoye, je bila velika prijateljica narave. Ta Od takrat jo je bilo samo hrepe- njeim ljubezen se je potem nekako nenje po Bogu. Sredi noči mej 26. • kondenzirala, osredotočila v samo- jn 27. januarjem se naenkrat začuje staaski vrt in se spremenila v du- petje iz njene sobe. Bolnica je ob hovno.. Kakor svetniške duše, zla- svitanju končne zmage intonirala li- ->Sti paš sejafinski Frančišek, je tudi tanije Imena Jezusovega. "Sestra r ona čula, kako v naravi tajnostno Kristina" Bernard pribiti v sobo in ; pozvanja in odmeva: Te Deum . . • jG najde v čisto spremenjenem, ne- iStvarniku v čast in slavo. kakem zamaknjenem stanju., Vese- •• Vedno srditeje j6 je smrt nasfta- la pesem zmagoslavja: "Aleluja! A- Itovala. Neštetokrat' se je zdelo, da lelujai V višave, v višave! Aleluja!" bo zdaj zdaj zmaga njena! Toda ji je vrela iz hropečih prsi. Kmalu •gospodar življenja in smrti ji je za tem jo je mrtvoud zadel na levo vedrio zopet'prestregel odločilni za- stran. Bati se je bilo, da vsak čas riitfh. ' Leto 1909. se je nagibalo v izdihne. Zato so še enkrat poslali zaton. Z njim pa tudi njeno živ- po spovednika, gen. vikarja Flisa, Moč Katekizma. . , - , Dr. F. T. • Sovraštvo proti Cerkvi je prav coskem. Tu so vstali takozvani en- ■tako staro kakor Cerkev sama. Ob ciklopedisti, možje, ki so skušali z vsakem času so nastopali možje, ki govorom in peresom zatreti vse, kar so skušali z lažjo in obrekovanjem spominja na Kristusa in njegov uničiti' to božjo ustanovo. Toda res- nauk. Med enciklopedisti je bil eden trie?.' je jačja kakor laž in Petrova prvih Diderot. Poln srda in besno- • Skala, na kateri je zgrajena sv. Cer- sti do Cerkve in njenih služabni-kev, je bolj trda kakor glave nas- kov je nekoč rekel: "Najraje bi z protrtikov. Po brezvspešnem boju je drobom zadnjegfi kralja zadavil že nešteto nasprotnikov leglo v grob zadnjega duhovnika.-" Vendar pa je 'in Cerkev Jezusova je šla zmago- bil ta mož dokaj nedosleden. Čerav- • slaVno preko njih. no je do dna duše črtil in sovražil Boj proti Cerkvi je bil posebno Cerkev in duhovnike, je katoliški hud pred dobrimi sto "leti na Fran- nauk sam' visoko cenil in čislal. ki ji je prinesel sv. popotnico in o-pravil molitve za umirajoče. Toda smrt še vedno ni dobila povelja naj zamahne. Zopet ji je odleglo, da se je celo šalila. O omrtveli roki je dejala, (da je šla brez dovoljenja spat. Ko jo je neka sestra prosila, naj tudi njej pomaga v nebesa, je dejala: "Ja, ja, če te ne bo treba porivati." Proti polnoči mej 1 in 2. febr. je pa sveča njenega življenja začela dogorevati. Podprednica, ki je čula pri njej, je pozvonila. Hitro so se vse sestre zbrale v sobi umirajoče, da prisostvujejo zadnjim u-tripom materinega srca. Mirno je ležala, s križem na prsih in mrtvaško svečo v roki. Dihanje je postalo hitrejše, pretrgano z vedno daljšimi pavzami. Zadnja solza se je za-iskrila v očeh. Nekaj napol zadušenih vzdihov in boj je bil zmagoslavno končan. Usmevan obraz je pričal,, da sta se z Ženinom sešla. Bila je mej pametnimi devicami, ki je imela polno svetilko olja, zato je odšla z njim na večno ženitnino. Dne 4. febr. se j? po vrtu vil mrtvaški sprevod. Pod vodstvom kne-zoškofa Jegliča so objokane hčerke spremljale svojo mater v grob. Po izjemnem dovoljenju cerkvenih oblasti sta bila mej pogrebci tudi dva njena brata, ki sta to tako srčno želela. Tam zdaj pečiva ob strani svo je rodne sestre. Grobni napis izraža vso bogato vsebino njenega življenja : "Bila je biser svojega reda in skozi dvajset let nad vse ljubeča mati svoji redovni družini." Nekega dne ga obišče nenapovedan prijatelj. Ko potrka in vstopi, najde Diderota sedečega pri mizi, ko je ravno s svojo hčerko ponavljal katekizem. Prijatelj sp temu prizoru ne more načuditi, Diderot se pa nasmeje in reče: "Ali bi mogel dobiti boljše sredstvo — kot je katekizem — da vzgojim svojo hčerko za to, kar ima postati, namreč razumna in poslušna ter zvesta žena in dobra mati? Ali sploh dobite kje tako dosleden in primeren nauk kot je katoliški?" Sužnjevo sovraštvo Prosto prevel P. Blanko. (Konec.) Gaj se je vspenjal vedno višje na Ivalvarijo. Krvave kapljice so mu kazale trpljenja polno pot in tam gori na vrhu je videl tri križe kipeti proti grozečemu nebu. Tožeče je veter gnal potniku prah v oči. Težki, temni oblaki so se zbirali na obzorju in goreči bliski so ■švigali od časa do časa po njih. Moreče se mu je zdelo ozračje, ki ga je dihal, obhajal ga je občutek, kakor da se pripravlja nekaj strašnega, kakor da se tudi narava zgraža nad tem strašnim zločinom in se želi maščevati . . . Ko je stopil na vrh griča, stali so pred njim trije križi, ali on je videl le enega, le onega, na katerem se je Jezus boril s smrtjo . . . Tamkaj je visel med1 nebom in zemljo ves krvav in razmesarjen . . . Njegovo s silo raztegnjeno telo se je zvijalo v strašnih bolečinah ... in cela temina tega ubogega, s smrtjo se bore-čega telesa je visela na zevajočih ranah na rokah in nogah . . . Kri je tekla po križu navzdol in kapljica za kapljico je polagoma padala na ženo, ki je vzdihovala pod njim. S sklenjenimi rokami, zatopljen v težke misli, mučen od neprestanih dvomov, obstal je Gaj nem, križu nasproti. In glej, eden z Jezusom križanih razbojnikov se obrne zaupno k njemu in glasno prosi: "Gospod, spomni Se me, ko.prideš v svoje kraljestvo!" Jezus obrne k njemu svoje ljubez-nipolne oči in z izrazom neskončnega usmiljenja odgovori: "Resnično povem ti, še danes boš z menoj v raju!" Ko Gaj sliši te besede, se nehote zgane. Bliskoma ga obide misel: Kdo je ta, ki sme tako govoriti začaranemu grešniku? Med tem so pa neprestano zasmehovali pričujoči farizeji in pismouki svojega mogočnega premagan- ca, ki je še pred kratkim ponižal njihovo ošabnost in pred ljudstvom razkrinkal njihovo hinavstvo. Sedaj so ga pa ponižali oni, sedaj oni obhajajo svoje zmagoslavje in v svoji duševni podlosti so ga preganjali s svojim sovraštvom do smrti. "Ako si ti Kristus, Sin živega Boga," kričali so izzivajoče proti njemu," stopi s križa doli in verovali ti bomo!" Jezus zapre svoje utrujene oči, kmalu nato pa povzdigne svoj krvavi, v neskončni ljubezni se topeči obraz proti nebu in z močnim glasom zaprosi: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Kakor od strele zadet se zgrudi Gaj na koleni. Te nadčloveške besede so bile svetli žarek, ki je nenadoma razsvetlil njegovo v temi ta-vajočo dušo. Toliko odpuščanje . . . ne, to je bilo preveličastno, preveliko .. . biti mora božansko, — kaj takega zmore samo Bog. In njegove ustnice so nehote šepetale besede globoke vere: "Jezus, moj Bog!" Iznova je slišal Gaj zasmehovanje pismoukov: "Ako si Sin božji...!" In s celo svojo dušo je čutil sedaj, da ta krotki in ponižni Učitelj ni samo prerok, za kar ga je doslej imel ampak je v resnici Sin božji, ravno tisti, katerega je ves Izrael toliko stoletij tako željno pričakoval. Tain gori na trpljenjapolnem lesu se je Jezus še vedno boril s smrtjo. Njegova častljiva glava je zastonj iskala opore za smrtni boj ... in pod trnjevo krono je idealna lepota Kristusova bila obdana z nepopisnim veličanstvom. Gaju se je zdelo. kakor da bi njegove razširjene roke hotele v neskončnem usmiljenju objeti in na srce pritisniti vse trpeče in žalujoče človeštvo in njegov s krvjo obliti proti nebu obrnjeni obraz, kakor da bi hotel vse s svojo nedoumljivo ljubeznijo rešene duše potegniti skpzi trpljenje in smrt proti večnim višavam. O, kako ga je njegova'po ljubezni hrepeneča duša sedaj molila, ko svojega neomejenega gospodarja, povzdignjenega visoko nad zemljo, tako blizu Boga ... a v istem času pogreznjenega v vso človeško bedo . . . bolj dostopnega, kakor kedaj poprej . . . Konec nečloveških muk se je bližal. Še enkrat so se ozrle božanske o-či Kristusove doli k onim, ki so jokali pri njegovih nogah, da bi jim spregovoril poslednje tolažilne besede. Gaj ni razumel, kaj je govoril Jezus s svojo materjo in učencem Janezom. Čutil je le na sebi počivati v dno duše segajoči pogled Učitelja, kakor nekdaj, z neskončno ljubeznijo ... In duša bivšega sužnja se je topila pod tem pogledom. Nepremagljivo hrepenenje, gledati v te božanske oči dokler je mogoče,, ga prisili, da vstane, stopi bližje križa in zakliče iz globočine srca: "Moj Gospod in moj Bog!" potem pa zopet zdrkne na kolena in za besedami vere so nehote privrele iz njegovih ust goreče besede srčne ljubezni. Ko so se po binkoštnih praznikih apostoli razšli, da bi celi svet vneli z ognjem evangelija ljubezni, podal se je ljubljenec Jezusov, apostol Janez, v Efez. Po Jezusovem naročilu je vzel s seboj Njegovo Mater Marijo in nekoliko gorečih spoznovalcev nove postave. Med temi se je posebno odlikoval z neomejeno ljubeznijo do deviškega apostola Gaj. Janez je bil, ki je vodil prve njegove korake h končni odločitvi in prinesel v temo njegove nevednosti luč resnice, zdel se mu je zaradi njegovih angeljskih lastnosti in neprimerljive ljubezni do bližnjega najbolj podoben njegovemu Učitelju Kristusu. Prejšnjemu sužnju se je zdelo, da se je takrat, ko je položil svoje čisto čelo na Jezusovo srce pri zadnji večerji, napil njegove neizmerne ljubezni in razumel vse skrivnosti njegovega nebeškega nauka, ki ga je 24 "AVE MARIA" pozneje vedno ponavljal z besedami: "Otročiči, ljubite se med seboj, s tem boste spolnovali vso postavo!" Le v nepojmljivi sladkosti te besede je našel Gaj poseben znak Onega, katerega neizmerna ljubezen ga je očarala in osrečila . . . Ob vznožju križa, kjer je njegova vera zrasla sama ob sebi, kakor prvi plod tega drevesa, je pokopal svojo jezo, svoje sovraštvo . . . Od vse njegove preteklosti mu je ostalo samo goreče hrepenenje napredovati in vstrajati v pravi pravičnosti. Z vsem svojim požrtvovalnim srcem se je oklenil apostola Janeza, na preganjanje Spikalita je popolnoma pozabil. Tako je prišel z apostolom v Efez. Kjerkoli so se naselili apostoli, izvolili so si v pomoč nekoliko dija-konov, katerih posebna naloga je bila deliti siromakom miloščino. Apostol Janez, ki je poznal Gajevo gorečnost, je med drugimi povzdignil tudi njega do te časti. Pri spolno-vanju svojih dolžnosti je imel novoizvoljeni vedno pred očmi vzgled prvega dijakona Štefana. Ta je bil tako srečen, da je smel za vero preliti svojo kri in po vzgledu svojega božanskega Učitelja odpustiti svojim ubijalcem, ko je umiraje pod vdarci težkih kamenov junaško-požrtvoval-no zaklical: "Gospod, ne prištevaj jim tega greha!" Gaj mu je bil skoraj nevoščljiv zaradi njegove mučeniške smrti. Spadal je med one plemenite, požrtvovalne narave, katere, ko se enkrat darujejo, se dajo brez pridržka. In ker se je odkritosrčno, s celo dušo daroval velikemu Mučencu Kalvari-je, je bil pripravljen, deloma da mu pokaže svojo ljubezen, deloma da zadosti za svoje pretekle^ pogansko življenje, darovati mu kri za kri, življenje za življenje. Jezus pa, ki pozna naše želje, si vedno izbere tisto žrtev, katera je za nas najkoristnejša. Tako se je zgodilo tudi Gaju. Nekega večera so Gaju sporočili, da nek nesrečnež leži brez pomoči in sredstev na smrt bolan v neki napolrazpadli 'koči na drugi strani mesta. Dijakon si misli, da bi temu umirajočemu morda še bolj koristila dušna pomoč, kakor pa miloščina, zato prosi apostola Janeza, da ga spremi k bolniku. Tako sta šla oba in po dolgem izpraševanju se jima ga je posrečilo najti. V raztrgani koči je ležal na kupu napol gnjile slame mož, na katerem ni bilo opaziti nobenega sledu življenja. Bil je že precej v letih. Med sivkasto, neurejeno brado so se mešali dolgi, ravnotako osiveli lasje. Njegova suha^velika postava je pričala, da je ta mož prezgodaj oslabel in ostarel, ne toliko pod težo let. kolikor pod bremenom strasti. Sočutno sta se mu približala a-postol in dijakon. Ko sta si ga pa ogledala od blizu, se nista mogla u-hraniti lahke groze in studa pred to človeško podrtino, ki je tako jasno kazala na sebi sledove vseh mogočih najnižjih strasti. Janez se zave takoj; angeljskim naravam je namreč dano, da se smejo dotakniti takih izvržkov človeštva brez kazni. Svoje čisto čelo položi na prsi nesrečneža, da bi se prepričal, je li še kakšna sled življenja v njem. Ko vstane, pravi: "Ni še mrtev. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Daj, da mu bova kaj koristila." Odkar je bila Gaju izročena skrb nad siromaki, si je pridobil precej znanja, kaj in kako je treba storiti v podobnih slučajih, zato se mu je kmalu posrečilo razpihati tlečo iskrico življenja v bolniku. "Piti! . . . piti! . . . žejen sem!" bile so prve besede, ki so s težavo prišle iz bolnikovih ust. Gaj mu nastavi na usta vrč s krepilno pijačo. Komaj napravi par požirkov, izne-nada odpre svoje oči in strme ogleduje obojico. Gaj prestrašen zakriči in odsko-či, kakor bi se dotaknil strupene golazni. "Spikalit," zagodrnja in se oklene kakor slabo dete apostola. Na njegove prsi skrije svoj obraz, da ne bi videl onega, ki ga je prevaril za materino ljubezen, da ga je mesto blagoslovila — morda preklinjala . . . Bolnik Gaja ni spoznal. Na njegovem obrazu ni bilo brati druzega, kakor sovražno presenečenje, ki ga je pokazal takoj, ko je videl dva neznanca pri sebi. "Moj sin," se sklone apostol poln dobrohotnosti k njemu, "prišla sva, da ti pomagava. Ali nama moreš zaupati?" Počasen, sarkastičen zasmeh, ki se kmalu izgubi v mučnem grgranju, je bil edini odgovor. Ko pride zopet k sapi, pravi zaničljivo: "Umrl bom, kaj vama to mar?" "Ravno zaradi tega je zadnji čas," nadaljuje apostol, "da začneš misliti na Boga, ki te ljubi." "Bog? . . ." zakliče nesrečnež zaničljivo, "kakšen Bog? Jaz ne poznam nobenega Boga, ki bi me ljubil, poznam le ničvredne bogove, ki jih sovražim . . . zaničujem!" "Saj tudi ne govorim o teh krivih bogovih, na«katere misliš ti, ampak o enem živem, pravem Bogu, Jezusu Kristusu, ki se je učlovečil in je umrl, da bi nas odrešil." Spikalit ga razžaljen pogleda ter pravi: "Ti govoriš o Bogu kristjanov, o Bogu onih plašljivih [bitij, katere mečejo zverem za hrano, pa se niti ustavljati ne upajo, ampak umirajo ljudstvu na jezo kakor ovce!" "Da, sin moj, o tem edino — pravem Bogu, za katerega umirajo tisoči brez pritožbe in ki edini jim more plačati njihovo junaštvo z večnim življenjem in večno blaženostjo, ... o tem Bogu ti govorim!" Na dobrohotnem, a resnem obrazu učenca-ljubezni je odseval nebeški sijaj in nadnaravna svetloba je izhajala iz njega. Vedno bolj so se širile zenice Spikalita, vedno globo-keje je prodiral v njegovo pogansko dušo žarek božje milosti. Ljubezen apostolova ga je pretresla do dna duše. Hud duševni boj se prične v njem. On, nekdaj tako slavljeni gladi-jator, kateremu je celi Rim prepeval slavo, je sedaj še človeška razvalina, ki samo čaka, da razpade popolnoma. Kje so sedaj njegovi sla-vitelji, kje njegovi prijatelji? Nobenega ni! ... Le ta dva nepoznana človeka, kakor je nepoznan njima on, se zanimata zaj. Kaj ju sili k temu? Govorita mu o nepoznanem Bogu . . . Morda ju sili on? . . . "Kaj pa moram storiti, da se približam vajinemu Bogu?" vpraša boječe. 'Trdo verovati, da je Jezus Kristus Sin božji, ljubiti ga iz celega srca, storiti, kar On zapoveduje in se skesano spovedati grehov, da dobiš odpuščanje!" "Zakaj pa pripoveduješ to meni, meni, za katerega se nihče več ne meni ? Da, nekdaj . . . nekdaj so me poveličevali, bil sem ljubljenec cesarjev, ... a danes moram poginiti, kakor pes za plotom." "Povem ti rad. Zato ker si stvar božja, stvar onega, kateremu služim, kateri me je učil najprisrčnejše ljubiti vse ljudi. In ker te ljubim v njegovem imenu, te ljubim kakor brata . . ." "Kakor brata!" Spikalit je izgovoril te besede s strahom in grozo. "Ah! ti si govoril poprej o odpuščanju grehov. Ti ne veš, ne, ne moreš vedeti, da so tudi grehi, za katere ni odpuščanja, ti ne veš, kako to grize . . . grize tu notri . . . Brata! Gorje mi! ... Ti ne veš ... pa kaj bi ti to pripovedoval? Tu grize ... tu notri! ... Pa naj, saj ne bo dolgo .... Kakor zasledovana zver je gledal Spikalit okrog sebe, kam bi se rešil. Njegove koščene roke so se krivile in suvale od sebe slike preteklosti, ki 11111 jih je predstavljala smrt. Janez se ga rahlo dotakne in ga blagoslovi. Umiril se je. "Kesanje ne umori," pravi črez nekaj časa Janez, "ravno nasprotno, rešilo te bo. Ako se resnično ke-saš svojih hudobij, ti jih bo Bog odpustil." "Odpuščanje?! . . . To je nemogoče! . . . Ofti, katerega sem tolikokrat žalil, ga mučil in naposled uničil, mi ne more odpustiti . . . Sploh pa . . . kje pa je?! . . . Apostol odstopi, da napravi prostor Gaju. Zadnji boj divja v njegovi duši. Staro sovraštvo se je vzbudilo in je s stoterim glasom klicalo maščevanje. Pred oči mu je stopila cela preteklost. V tem človeku je videl zver, ki mu je uničila celo življenje. Najprej mu je odtujil srce ljubljene matere, potem mu je vzel premoženje in svobodo, a kar je še najhujše, umoril mu je njegovo nadvse ljubljeno ženo Miriam . . . Celi čas pogovora med obema je divjal v Gajevem srcu strašni boj, ali naj mu odpusti, ali ne ... To velikodušno dejanje je bilo popolno žrtvovanje samega sebe, je bilo krvava daritev, pri kateri je krvavelo srce, je bilo mučeništvo, tisto mu-čeništvo, katero je zahteval od njega Kristus . . . Dušni boj je bil hud. Zmagal je z božjo pomočjo Gaj, Ko je a-postol odstopil, se Gaj ni obotavljal več. Ponižno poklekne ob strani svojega umirajočega brata tako, da ga je obsijala popolna luč in ga je ta mogel spoznati. Prestrašen vzdigne Spikalit svoje roke v obrambo, toda dijakon jih prime rahlo in jih ponižno poljubi .. . To dejanje, kakor je bilo na videz enostavno in malenkosto, je bilo v božjih očeh Odrešenika vzvišeno tako, da mu je prineslo za na-daljne življenje tisti dar vzvišene ljubezni do bližnjega, katerega je Odrešenik sam označil, kot najve-či dokaz ljubezni do Boga. "Ljubite se med seboj, ljubite se!" pristavil je apostel Janez veselo. Zadnji dogodek je Spikalita po-polnama oslabel. Razburjenje, ki ga je doživel zadnji čas je bilo prehudo za njegove vsled grizenja vesti in slabega življenja oslabele živce. Bližala se je smrt. "Spikalit," pravi Gaj in ljubeznji-vo gleda bratu v oči, "ali veš, kaj je pogasilo moje sovraštvo do tebe? Veš, kdo mi je dal moč, da sem pozabil — popolnoma pozabil na vse krivice, ki si mi jih storil? . . . Jezus, ljubeznipolni Učitelj je bil to, čigar prva in največja zapoved je zapoved ljubezni. Kdor se ne meni za njo, ni njegov učenec. Sedaj mi pa povej, ali čutiš v svojem srcu, da On mora biti Bog? Ali hočeš biti njegov? . . . Bivši gladijator se vzdigne z veliko težavo in solze mu teko po u-padlem licu. "Verujem," pravi jasno, "v Boga, katerega moliš ti, On je edino pravi Bog!" Gaj pade 11a koleni poln hvaležnosti do neskončnega božjega usmiljenja in daruje Kristusu ravnokar pridobljeno dušo. Ponižno je vz-dihnil iz dna srca: "Moj Bog, odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom!..." 26 "AVE M A R I A" $ O ljudeh na zvezdah. Rev. P. Bernard Ambrožič, O.F.M. Ko sem prvikrat kot otrok slišal iz bratovih ust pripovedovanje, da so zvezde prav tako veliki in še večji svetovi kakor naša zemlja sem takoj vprašal: "Ali so potemtakem tudi tam gori na zvezdah ljudje?" Brat seveda ni znal odgovoriti. Če sem pozneje kot dijak sam razlagal preprostim ljudem o zveždah, so me vedno r^di poslušali. Pravil sem jim, da so zvezde svetovi, da jih je silno veliko in druge take reči. Nekateri so verjeli, drugi so se norčevali iz mene. Oboji so pa vprašali — ti za šalo, oni zares: "Ali so tudi tam gori na onih svetovih ljudje?" Kajpada nisem znal povoljno odgovoriti. Bral sem učeno knjigo o zvezdah in kar je ž njimi v zvezi. Dolgo ni nič spregovorila o tem, če so ljudje na zvezdah. Kakor po neizmernih mrtvih puščavah so romale moje misli od zvezde do zvezde pod vodstvom tiste učene knjige. Vendar, glej! Na zadnjih straneh govori knjiga tudi o tem vprašanju. Hlastno sem prebral tiste strani in uvidel, da učeni pisatelj učene knjige prav tako radovedno sprašuje kakor prepost človek: "Ali so na zvezdah ljudje?" * * * Kako zanimivo je torej to vprašanje. Zanimivo prav tako za učenjaka, kakor za najpreprostejšega človeka. Toda vprašanje samo nam nič ne pomaga. Treba nam je odgovora. Nekoliko odgovora naj poda sledeča razprava. I. Zvezdoznanstvena knjiga — ne tista, ki sem jo poprej omenil — go- vori o tem bolj mimogrede. Glavne misli so povite v sledeče stavke: "Eno vprašanje prešinja naše misli in naše srce. Veličastni vsemir, v katerem je toliko neprestanega gi banja in spreminjanja, vendar toliko najlepšega soglasja — ali je ta vsemir popolnoma mrtev? Ali ni nikjer v njem iskre organičnega življenja, nikjer v teh brezštevilnih soln čnih družinah? Ali res bivajo živa bitja samo na naši mali žemljici? — Ne, ni mogoče! Srce nam pravi, da gotovo ni vse mrtvo! Torej srce nam pravi, da zvezde niso mrtve! To se prijetno sliši, vendar srca ne smemo preveč poslušati, da nas ne zapelje na kriva pota. Poslušati moramo razum. Vprašati moramo znanost ali vedo, kaj je mogoče dognati o ljudeh na zvezdah. Znanost sicer o tem še ni rekla zadnje besede. Učenjaki veliko pre-udarjajo in pretuhtavajo, pa se ne strinjajo v odgovorih. Nasprotno! Kar eden danes potrdi, gotovo jutri drugi zavržejo. Omenjena knjiga uči tako-lc: Če se ozreš proti jasnemu nočnemu nebu, vidiš s prostim očesom nekaj tisočev zvezdic, ki ti prijazno mi-glajo nasproti. Med vsemi temi so k večjemu tri, o katerih smemo misliti, da je življenje na njih mogoče. Samo mogoče torej! Če je pa na teh zvezdah tudi res kaj življenja, tega ne moremo z gotovostjo reči. Te tri zvezdo so trije jdaneti našega soln-ca, Mars, Venera in Merkur, ki so z našo zemljo vi*ed sučjej^ "okoli soln-ca, *•'■»• Poleg teh treh se suče okoli našega solnca še pet velikih in kakih 200-300 prav majhnih planetov. Na vseh teh planetih so razmere take, da je vsako življenje na njih nemogoče, še veliko manj moremo iskati živih bitji na drugih zvezdah, ki jih imenujemo zvezde stalnice. Vsaka teh zvezd je namreč sama zase soln-ce. Večinoma so večje in še bolj vroče kakor naše solnce. Seveda so videti tako majhne, ker so tako silno daleč. Tudi njihove toplote ne moremo čutiti. Človek na mali žemljici, ali te ni strah, da si tako sam in zapuščen sredi tisočev in milijonov pustih in praznih svetov? Pred leti so na ves glas zavpili, da ima ljudi planet Mars. To zvezdo je lahko videti s prostim, očesom, ker je naši zemlji dosti blizu. Z dobrimi daljnogledi so videli na Martovetn svetu razne čudne reči, o katerih so mislili, da morajo biti delo človeških rok. Ljudi samih seveda nihče ni videl, vendar so ugibali tudi o tem, kako bi dali Marsovim prebivalcem -kako znamenje, da bi se zemljani sporazumeli ž njimi. Toda vse obilno tipanje in pričakovanje — se je izjalovilo. Dočim so nekateri zvezdoznanci na vse pretege dokazovali, kako pripraven je Martov svet za živa bitja, je neki švedski učenjak Arrbenius trdil popolnoma nasprotno. On misli, da niti rastline 110 morejo živeti na Marsu, kaj šele živali in ljudje! Tako malo nam torej more zanesljivega povedati o ljudeh na zvezdah astronomična veda. Učenjaki, o katerih pričakujemo pouka, oporekajo drug drugemu. * * » Toda stopiva korak dalje! Pod neizmernim nebesom je brez števila zvezd, katerih ne moreš nikoli videti, če še tako napenjaš svoje oči. Poglej no skozi dober daljnogled v zvezdami in pokazalo se ti bo 10-50 milijonov zvezd. Krasno število, kajne? Toda, dragi moj, vse te zvezde so same zvezde stalnice, sama ogromna ognjena solnca — brez iskrice življenja-- Pa vendar nam še ni obupati. Iščimo še dalje! Naše solnce ima osem velikih planetov, ki se sučejo okoli njega. Med njimi je eden, ki ga dobro poznamo in mu pravimo zemlja. Vemo tudi, da na tem planetu, na naši zemlji, bivajo živa, deloma tudi s pametjo obdarovana bitja. Če ima pa naše solnce osem planetov, moramo iz tega sklepati, da imajo tudi druga solnca, ki jih mi vidimo kot zvezde stalnice, svoje planete. Saj so mnoga od teh solne neprimerno večja, nego naše solnce, ki nam sveti in nas greje na zemlji. Mogoče je da imajo druga solnca še veliko več in večjih planetov nego naše. Solne samih je pa skoraj brez števila, morda 100 milijonov in še več! Teh planetov mi zemljani seveda nikakor ne moremo videti. Tudi z daljnogledom ne. Prvič so primero-ma jako majhni in kar izginejo v neizmernem svetovnem prostoru, drugič nimajo svoje lastne svetlobe, so že zdavnaj tako ohlajeni, da Je njihova skorja trda in temna kakor na naši zemlji. Tista svetloba Pa. ki jo dobivajo od svojih solne in Jo približno tako kakor ogledalo od-'"jajo od sebe nazaj v svetovni pro-s|or, je mnogo preslaba, da bi mogla SlJati našim očem tako daleč. Naj-')rz tudi nikoli ne bomo iznašli tako velikih in močnih daljnogledov, da 1 moglo z njihovo pomočjo naše h,"'o prodreti do planetov drugih Rolnc. Pa če prav oko ničesar ne vidi, "am pravi zdrava pamet, da taki planeti so gori pod neizmernim nebom. Jsta. zdrava pamet tudi pravi, da so .na. tistih zemljah živa bitja, rastli-nf' živali. Ker pa rastlina ali žival n< sama sebi namen, temveč je u-stvarjena zavoljo človeka, moramo takoj dalje sklepati in reči: Tam gori na teh zemljah žive tudi bitja, ki imajo dušo in pamet, z drugo besedo — tam gori žive tudi ljudje. Koliko je neki teh ljudi? Računajmo! Če ima vsako solnce samo en planet ali eno zemljo z ljudmi naseljeno, mora biti pod božjim nebom c-koli 50—100 miljonov zemelj z ljudmi na svojem površju. Če živi na vsaki taki zemlji 100 milijonov ljudi, je to že nekaj. Pa morebiti imajo nekatera solnca po več takih planetov, morebiti živi na nekaterih zemljah, 10 tisoč ali 100.000 milijonov ljudi. Računaj!-- Kaj ne, to je pa že lepa družbica? Človek, ojunači se, naj te ne bo več strah! Toliko ve povedati o zvezdjanih prirodoslovna znanost. Veliko ni, pa nekaj je že. Seveda se radoveden človek ne more s to malenkostjo zadovoljiti, temuč bo skušal poizvedovati še naprej. Vprašal bo takoj drugo znanost, n. pr. bogoslovje, filozofijo. Zraven bo pa še sam tuhtal in tuhtal. II. Teologija, bogoslovje — govori! Ne uboga, noče! Sv. pismo molči v ljudeh na zvezdah ko grob, ustno izročilo tudi. Sv. Cerkev ni nikoli učila o naših bratih na zvezdah in tudi zanaprej ne na-merja tega. Bogoslovna veda se sploh v taka vprašanja ne vtika. Če so kje tam gori ljudje, ji je prav, če jih ni, ji je ravno tako všeč. Zakaj vendar božji Zveličar ni ničesar povedal o zvezdah in o ljudeh na njih? Če že navadni zemljani tako radi poslušamo drug drugega, kadar govorimo o tem predmetu, kako bi šele njega poslušali! Toda Jezus Kristus pač ni prišel učit svetnih znanosti in ved. Prišel je samo, da nas pouči o Bogu, o nebesih in o poti k Bogu in v nebesa. Polet k Bogu in v nebesa pa ne vodi skozi zvezde, temuč le skozi pošteno krščansko življenje. Ali ni čudno, da ni nihče vprašal gospoda Zveličarja o teh rečeh? Saj vendar vemo, da so bili apostoli včasih tako silno radovedni in že kar malo sitni. Morda bi pa bil Gospod vsaj na vprašanje odgovoril, če sam od sebe ni razlagal takih reči. Ne, nič ni čudno. To si moramo razlagati iz navad judovskih ljudi. Iz zgodovine vemo, da so se nekateri narodi v onih časih silno zanimali za zvezde. Imeli so učenjake, ki so neprestano kukali proti nebu, zasledovali tek zvezd in risali na papir njihova pota, znali so že veliko naprej izračunati solnčni in mesečni mrk kakor naši pratkarji in koledar. jarji. Posebno znani zvezdoznanci so bili že zdavnaj pred Kristusom Egipčani, Kaldejci, Kitajci. Judje se pa niso mnogo brigali za zvezde. V njihovih kujigah in zapiskih nikjer ne odkrijemo posebnega razumevanja in veselja do tega lepega stvarjenja božjega. Razumljivo je, da so bili tudi apostoli in drugi učenci Jezusovi sinovi svojega naroda in jim zvezde pod nebom niso delale preglavic. Tako toijej! Tudi sv. pismo nas je odslovilo, ž njim vred pa vsa bogoslovna znanost. Pa kako hitro smo opravili! Najboljše je, da kar poberemo šila in kopite, pa jo mahnemo drugam. Potrkajmo še pri' filozofiji, pri modroslovju! No, tu nam je na dolgo in široko odprta pot. Filozofiramo in tuhtamo lahko kolikor le hočemo. Filozofija ni nič drugega kot tuhtanje in preudarjanje. Seveda mora biti tuhtanje vsaj nekoliko modro in pametno, drugače ne bo s filozofiranjem nič. Ne vemo, če bomo s tem, kar bomo v sledečem natuhtali in nafilo-zofirali, tudi koga prepričali. Vsak lahko to filozofijo s svojo Jastno pametjo še enkrat pretuhta in prekuha in če se mu ne zdi dosti okusna jo lahko zavrže. Za nas, skromne ljudi, je že dovolj, če sami sebe prepričamo in si ustvarimo nekakšno sodbo. III. Poglejmo še enkrat skoz daljno-pled med zvezde! Zapomnili ste si, da jih utegnemo videti 10 do 50 mi- 28 "AVE MARIA" lijonov. In pomislimo še enkrat: Vse to so sama ognjena solnca, skoraj sam ogenj—brez žarka kakorš-nega koli življenja. Če tako v duhu strmiš tja gori v to brezštevilno čredo podnebnih teles in ne vidiš drugega ko zgolj mrtve mase — ali se ti na vrine neugna-no vprašanje: Čemu vendar je ljubi Bog vse to vstvaril? Da, čemu je vse to ustvaril? Iz svetega pisma vemo, da je vse, kar je vstvarjeno, vstvarjeno zavoljo ljudi. Zato je Stvarnik tako skrbno in lepo priredil zemeljsko bivališče, da je končno kot krono stvar-jenja posadil na svet — dvonožka in dvonožko — moža in ženo. Toda kaj dobrega ima človek na zemlji od teh milijonov svetlih pikic na nočnem nebu? Zaradi svetlobe jih ne potrebuje, saj itak nič ne svetijo. In če bi bilo za svetlobo, bi bilo bolj pametno vstvariti še en kos kake lune, saj vse zvezde skupaj ne svetijo toliko kakor lunin srp štiri dni po mlaju. Čemu je pa potem takem vse to vstvarjeno? Morda samo zato, da gledamo tja gori poao jasno nočno nebo in mislimo na Boga vsemogočnega in hrepenimo tja gori nad zvezde v svojo pravo nebeško domovino? Ali morda samo zato, da se navdušujemo za lepoto stvarjenja in iz vstvarjenih reči spoznavamo lepoto Stvarniko-vo? Ali zato, da se navdušujemo ob pogledu na zvezde in zlagamo pesmi kakor božično: "Lej zvezdice božje', ali žalostinko "Nad zvezdami"? "Zakaj pa ne?" bi dejal ta ali oni. "To pa že ne!" — bo ovrgel drugi. "Samo za tak namen bi ne bilo treba toliko milijonov zvezd. Zadostovalo bi jih dober tisoč ali magari nekaj več. Čemu na milijone?" Pridružimo se za enkrat drugi misli! Resnica je, navadno gledamo zvezde s prostim očesom brez daljnogleda. In zlasti kadar je človeku srce mehko in voljno, da je dovzeten za visoke in globoke misli, bo gledal še bolj z dušnimi nego s teles- nimi očmi, najmanj pa se mu bo zahotelo, da bi pokukal proti nebu skoz daljnogled. Ta umetna naprava bi mu pokvarila duhovni užitek. Zgolj s prostim očesom se da videti komaj par tisočev zvezd. Vse druge za najbližjimi in najsvetlejšimi so za nas kakor bi jih ne bilo. Čemu torej milijoni in milijoni? Le pomislimo, kako redki ljudje pridejo do tega, da morejo v velikih zvezdarnah gledati skozi daljnoglede proti nebu! No sicer rad verjamem, da tisti, ki to lahko store, dobijo prav lahko veličastno sliko o božji vsemogočnosti. Toda — ali bi tistim nekaterim ne mogel Bog pripomoči do tega na kak bolj priprost način? Ali je moral res samo zavoljo tega tako velikansko kolesje postaviti gori pod sinje nebo? Gotovo, prav lahko bi bil napravil drugače. Tega ni bilo treba. Pa saj to še ni vse, Bog sam ve, koliko zvezd je še pod nebom, katerih človeško oko sploh ne bo moglo nikoli opaziti. Predaleč so. Vsak nov in zboljšan daljnogled odkrije nove vrste zvezd in zdi se, da je njih število neskončno . . . Čemu so pa potem te zvezde vstvarjene? Vedno bolj nestrpno se ponavlja vprašanje: Čemu vse to? Ali se splača ? Če bi bilo naše solnce in okoli njega nekaj tisoč zvezd, bi človek nič rekel. Toda toliko? Čemu? Čemu? Ali res samo zato, da se vrti in suče v vesoljstvu brez pravega cilja in namena — po slepih naravnih zakonih ? Ne, ne! Ni mogoče. Bog je moral imeti pri tej velikanski zgradbi svoj namen. Brez namena še človek ne dela, kajšele gospod Bog! Toda kakšen namen? Mislim, da vem tudi to. Naj bo zato toliko zvezd pod nebom, da bodo na nekaterih živeli ljudje, druge jim bodo pa svetile in jih grele. Še druge pa naj bodo samo zaradi lepšega, da jih bodo ljudje občudovali in slavili božjo vsemogočnost. Iz tega sledi, da bivajo ljudje ne samo na naši zemlji, temuč tudi na mnogih zvezdah. Če je med vsemi zvezdami nekajkrat deset milijonov z ljudmi naseljenih svetov — no, potem se tak ogromen aparat končno vendar le —• izplača — — IV. Tako nas toraj uči naša učiteljica filozofija. Morda nam zna še kaj več povedati. I.e pogum, kar vprašejmo jo! Kako so neki tisti ljudje, ali recimo rajši, kako so neki tista s pametjo obdarjena bitja gori na zvezdah ustvarjena? To seveda natančno ve le Bog sam. Vendar si tudi mi s pomočjo z verskim naukom razsvetljene pameti napravimo lepo sliko. Le pre-mišljujmo nekoliko! Ljudje tukaj na zemlji nismo nujno tako ustvarjeni kakor smo. Bog je imel na izbiro neskončno vrsto drugačnih oblik. Lahko bi bili čisto drugačni, morda lepši, lahko tudi grši. Zakaj nas je Bog ravno take ustvaril, ve samo on. Če bi bilo njemu drugače všeč, bi nas bil v telesnem in duševnem, pa morda tudi v duhovnem oziru povsem drugače u-stvaril. Gori na zvezdah so pa morda ljudje čisto drugačni od nas. In ker je najbrž zemelj veliko, so morda na vsaki ljudje drugače ustvarjeni. Ali imamo za to misel kakšen dokaz, ki nam potrjuje njeno verjetnost ? Imamo ga — pa lepega. Čujmo! V vidni naravi okoli sebe vidimo četverno stopnja popolnosti na u-stvarjenih bitjih. Na najnižji stopnji je neživa snov, mrtva materija, 11. pr. kamen, prst. voda. Bitja na tej stopnji so popolnoma podvržena vplivu od zunanjega sveta. Sama v sebi nimajo nika-kih življenskih sil. Na drugi stopnji so rastline: trava, cvetlica, drevo. Imajo v sebi vse lastnosti najnižje stopnje, poleg tega pa so prejele od Stvarnika lastnosti, da rastejo, se hranijo, rode se me za nove rastline. (Dalje sledi.) ® @t ® Spisal: Rev- Illemo Camelli. IZPOVEDI SOCIALISTA ® Po šesti italijanski izdaji prevaja: H. B. Izvirni naslov teh zanimivih izpovedi se glasi: Dal socialismo al sacerdozio. Dobesedno bi se to pre stavilo: Od socializma do duhov-ništva. Dasi ta naslov bolje izraža vsebino, knjige, kakor zgorajšni, ker čitatelj takoj ve, da so to izpovedi bivšega socialista, zdaj duhovnika, sem se vendar odločil za naslov nemškega prevoda: Izpovedi socialista. Obrnil sem se v Italijo po natančnejše življenske podatke pisatelja, a jih žal še nisem dobil. Sicer pa uiso neobhodno potrebni. Letnice so za nas postranska st\*ar. Glavno je, kako se je pisatelj polagoma trgal iz socialističnega objema, dokler ni kot duhovnik objel keliha, da daruje Bogu spravno daritev za svoje zablode. To nam pa sam v knji-fd natanko opisuje. Prvotno je le v nekem članku podal javnosti vzroke. zakaj je zapustil rdečo zastavo, t>od katero je bil nekak general, in Se oklenil zastave križa.. Na prigovarjanje drugih se je pa odločil, da Ves ta boj in razvoj popiše v poseb-n> knjižici, kar je tudi storil. Prvič Je izšla knjižica v maju 1. 1911. V desetih letih je doživela šest italijanskih in tri nemške izdaje. Zadnja ualijanska izdaja je izšla 1. 1921., tedaj že po vojski. Ker je po vojski s°cializem prešerno začel dvigati K'avo, češ, zdaj je moj čas, ki edino seni bil in sem načelno proti vojski, So nekateri mislili, da bo pisatelj v P° vojni izdaji temeljito spremenil SVoJe nazore o socializmu. Tudi sani je slutil, kaj se pričakuje od "Jega. Zato je tej izdaji napisal po sebni uvod pod naslovom: Per oggi, Per sempre. Po naše: Enkrat za Vselej. Nemški prevajavec Mueller, je popolnoma izpustil. Morda se ,,e motim, če pravim, da iz strahu l)red močno nemško socialistično strujo. Tudi jaz ga ne mislim dobe-Sedno prestavljati. A je preznačilcn, prevelika brca za socializem, da bi ga popolnoma opustil. Posneti hočem vsaj glavne misli, Pisatelj priznava ,da so dogodki prehiteli to kar vsebuje knjižica, izdana pred več kot desetimi leti, Odločno pa zanika, da bi ga bili ti veliki dogodki prisilili svojo sodbo o socializmu kakorkoli omiliti. Nasprotno, še potrdili so njegova takratna izvajanja. Kakor pred vojno, tako in še bolj je po vojni prepričan, da ima oz. je imel socializem le navidezno, dnevno vrednost. To, kar pri treznem razmišljanju o socializmu ostane, je po njegovem mnenju tako malenkostno, da je mogoče le nezavedno maso zanj navdušiti. Pa še to se bo kmalu razblinilo v nič. Socializem, pravi, je podoben onim mrtvecem, ki so našli tako ugoden grob, da stoletja ostanejo nestroh-njeni. Ko se pa njih grobovi odkrijejo in pride zrak do trupel, zadostuje vsak veterček, da se razsujejo v prah. Ravno vojska, o kateri se je zdelo, da bo pognojila tla socializmu, je njegovo fantastično ideologijo poko pala. Realnost življenja, s svojimi večnoveljavnimi in nespremenljivimi zakoni, jo je pomandrala. Kajpada socialisti tega nočejo priznati. Saj noben pijanec, naj bo že od alkohola ali kakih fantazij pijan, noče brez boja in brcanja utoniti. Za vsako bilko pograbi, da bi se obdržal 11a površju. Tako se tudi socializem skuša skobacati na hrbet ruskega medveda-orjaka. A to ga ne bo rešilo. Obsojen je na smrt vsled marazma, starostne oslabelosti'. Kajti ne samo stranka, ampak tudi narodi, da celo vse socialno življenje ,ki stoji 11a tako trhli podlagi, kakor je socialistična, je zapisano smrti. Ostal bo le velikanski kup razvalin in opustošenja, kot znamenje, da so nekaj časa barbari gospodarili. A so, hvala Bogu, že dogospo- ® darili, ker socializem danes ni dru-zega, kakor besneča, onemogla jeza. Izpod razvalin pa že klije novo življenje, pravo resnično življenje, ki ima svoje nevničljive zakone. Z njim pa vstaja tudi sv. cerkev, ki edina v celoti priznava te železne življenske zakone in na njih temelju goji nadnaravno življenje. Naravnost nebeški prizor, pravi, nam nudi sv. cerkev. Ko je zabuča-la vojna vihra, je bila vsem za tarčo. Vse vojno gorje se ji je naprtilo. Ker ni mogla ustaviti krvi, se ji je očitalo, da je s svojimi toliko hvali-sa ni m i sredstvi prišla 11a boben. Se-ve, da je tako govorila in ravnala le onemogla strast, ki se je mej vojno samo nad njo lahko razbremenjevala, drugače je bilo nevarno. Ko so se pa preostali začeli ozirati po rešilni deski in trdnih tleh, so jeli polagoma spoznavati, da je bila Cerkev edina, ki je kakor mogočna skala stala sredi valov krvi in strasti. Po vojni izkrvavelo, izmučeno, izstradano in razočarano človeštvo z več-jim zaupanjem in ljubeznijo obrača svoje objokane oči in steza svoje iz-mozgane roke proti tej rešilni skali, kakor kdaj prej. Tisti ki so jo prej iz celega srca sovražili, postajajo vedno bolj tihi. Oni pa, ki se prej zanjo niso zmenili, se je zdaj z ljubeznijo oklepajo. Gorja in obupa prepolna srca zopet iščejo mater-nega srca; glave lahkomišljenih in zato tako britko kaznovanih otrok, se skušajo na novo orijentirati po glavi matere, ki jo Bog razsvitljuje. Čudovito je, kako se človeški duh zopet dviga iz materializma k duhov ni 111 vrednotam. Kje je danes ma-terializem, ki je še včeraj tako ponosno dvigal svojo glavo? Ni ga več! Zginil je kakor sneg ob južnem vetru. Mej izobraženci si nihče več niti ne lipa se izdati za materialista. Edino zatočišče je še našel mej nevednimi ljudskimi masami, kamor ga je spravil socializem, da jih po njem osreči z živalskimi nebesi. Vojska ga je ubila še tam. Ker je pa mate-rializem duša socializma, je smrtno zadela tudi tega. Ljudske mase se v globini svojih src že s studom o-braeajo od njegovega vzora, ki je trebuh, k vzvišenejšim, človeka vred nejšim idealom. Cerkev je od Boga postavljena voditeljica k najlepšim in najvišjim vzorom. Odtod vedno večje simpatije do nje, ki polagoma prehajajo v ljubezen. Po dolgi in hudi zimi, v kateri je materializem in z njim so-■ cializem zmrznil, se bliža Cerkvi po mlad. Vse brsti in poganja ob blagodejnih žarkih božjega solnca. Ne Dne 12. nov. 1. 1923. je poteklo tristo let, odkar so sovražniki Cerkve ubili Svetega moža Jozafata Kune-zevviza, nadškofa v Polocku na Poljskem. Tristoletni spomin njegove smrti so slovesno proslavili v Rimu, in posebno še na Dunaju, kjer zdaj hranijo njegove svete o-stanke. Sv. Oče so ob tej priliki izdali posebno okrožnico, v kateri slave tega velikega apostola in mu-čenika, ki je ponos Slovanov in e-den največjih zagovornikov cerkvenega edinstva. Po rodu Poljak, iz Vladimira v Volhiniji, se je sv. Jozafat že od zgodnje mladosti odlikoval po svojem čistem srcu in izrednem češče-nju preblažene Device. Materno pripovedovanje o neizmernem Kristusovem trpljenju ga je tako pretreslo, in ganilo, da je tudi sam na sebi občutil krvave rane, hkrati pa je tudi sklenil, dn hoče vse svoje življenje posvetiti razširjenju kraljestva božjega na zemlji. Svoj mladostni sklep je nad 40 let zvesto izpolnjeval in ga slednjič celo z mu-čeniško smrtjo zapečatil. Ker je bival takorekoč na pragu med pravoslavnimi Rusi in katoliškimi Poljaki. se je'trudil, javno in zasebno, v pridigah in molitvi, da privede pravoslavne razkolnike v katoliško Cerkev. Zato s<5 ga sovražniki Rima bo dolgo, ko se bo pokazala bujna vegetacija, polna zelenja in cvetja. Cerkev ima bodočnost. Ona bo vdih- * nila narodom, zopet življenje, ki bo vredno človeka, mejtem ko je socializem iz njega napravil žival, on ki se je ustil, da hoče vzgojiti nov boljši rod nadljudi. Leonid Bjssolati, sam socialist, je malo pred svojo smrtjo v Cremoni javno priznal: — "Kar je nam socialistom vedno manjkalo, je bila vzgoja naroda. V tem oziru moramo začeti od kraja." A prav dostavlja £em besedam Ca-melli: "Kako naj mrtvec začne od kraja? Če bi tudi mogel, bi mu, ka- • kor prvič, manjkalo sredstev. Zato pa kar bi naredil, bi bilo Sisifovo delo, vedno bi bilo treba od kraja črtili in preganjali. Ko se je dne 12. nov. 1. 1623. podal na misijonsko pot v mesto Vitebsk, ga iz zasede napadejo, umore in vržejo v reko. Toda Bog tudi v smrti ne zapusti svojega zvestega služabnika. Z nebeškim sijajem ožarjeno telo vrže voda na breg, kjer so stali morilci. Sveta miloba, ki je odsevala iz mu-čenikovega obraza, je morilce tako omamila kakor nekdaj Savla na potu v Damask. Popadali so na tla, priznali svoje grešno dejanje, odpovedali se zmoti in kmalu nato očitno prestopili v katoliško Cerkev. Sv. Jozafat je svoje molitve navadno konča val z vzdihom : "O Bog, podeli nam zopet cerkveno edin-stvo!" Klic po zopetni združitvi katoliške in pravoslavne cerkve se neštetokrat sliši tudi v današnjih dneh. V svetovni vojski so se pobli-že spoznali oboji, pravoslavni in katoličani, videli so na lastne oči, da razlika ni tako velika, da bi je ne bilo mogoče premostiti. Zato tudi papež zopet vabi razkolnike, naj se po priprošnji sv. Jozafata povrnejo v naročje svoje matere in naj spet pristopijo h katoliški Cerkvi; obenem pa poživlja tudi katoličane, naj delajo na to z vsemi svojimi močmi in sicer v prvi vrsti z dobrini zgledom in molitvijo. Podoben namen je imela tudi de- začeti. Kaj hočete z ljudmi, ki jih je sam trebuh in poznajo samo trebuh, kakor socialisti? Pravi vzgojitelji narodov so samo cerkveni organi, bi so kot taki zastopniki duha. Zato more le cerkev povesti skrahi-rano ppvojno človeštvo lepšim dnem nasproti. Nje se treba okleniti. To bi bile glavne misli pisateljevega uvoda. Uničevavna, a pravična in zaslužena obsodba socializma, izrekel jo je akademično izobražen mož, ki mu je bilo -v dnevih zablod dano gledati vse tajnosti socialističnega početja. Kaj je vse videl in skusil, nam bo prihodnjič začel sam s svojimi lastnimi besedami pripovedovati. edinstva. vetdnevnica, ki so jo priredili na čast sv. Jozafatu v stolni cerkvi sv. Štefana na Difnaju v dneh od 17. do 25. novembra preteklega leta. Njegovo truplo so v slovesni procesiji prenesli iz grško-katoliške cerkve sv. Barbare v stolnico. Tu so dan za dnem neštete množice pobožnih vernikov poklekovale pred svetniško truplo in mu priporočale usodo za-šlih bratov.. Zanimivo je izvedeti, kako je prišlo truplo sv. Jozafata na Dunaj. Ko so v svetovni vojski Nemci prodrli do mesta Polocka ob Dvini, je pristopil k vojnemu kuratu star možiček. Pripovedoval mu je, da ve, kje je sv. Jozafat zazidan. "Kot deček sem bil takrat zraven, ko so ga' Rusi zazidali." Tako je mož govoril in ni lagal. Ko so porušili zid, so ga našli, toda v pravoslavnih mašnih oblačilih. Vojaška oblast je dala sv. telo prepeljati na Dunaj v imenovano cerkev sv. Barbare. Ko je posebna duhovska komisija dognala, da je to telo pravo telo sv. Jozafata, ga je p. Komarek sprejel v cerkev, nadškof Szepticki pa 11111 je podaril grško-katoliško mašno oblačilo. Njegovo truplo prepeljejo kmalu v grško-katoliško stolnico v Premyslu, kjer bo še bliže razkol-nim bratom, za katere je v življenju toliko molil. Sv. Jozafat - zagovornik cerkvenega Dr. F. T. 'AVE M A R I A" 3V K ™ D • i! ŠENTJERNEJSKA NOČ | BOLANDEN (Zgodovinski roman.) & & & \ / , Prosto preložil: REV. J. C. S M OLE Y "To. je pa res hudo, — — to je prav peklensko!" je rekel razburjen. — —r tega. skoro verjeti .ne morem! "Kako pa pride kralj do. take g.ro-zovitosti ?_• To mi je prava uganjka,-Mojega hrabrega očeta so umorili zavratno- pred Orleans-om, :--ali 'nia morilec mojega očeta ..tudi pri tem naklepu svoje krvave- prste_ vmes?" Rdečica je oblila markezov. obraz. ^ edel je, da sumijo Coligny.-ja za-vratnega umora, razumel je popolnoma .razžalitev, ki je bila. v tej o-Pazki. Vendar se v tem trenutku ni llpal braniti Coligny-ja, ker bi bilo brezuspešno; Balafre je bil..pop.pl--n°Ua iz sebe. "Ha, __ za Boga," vzkliknil je vojvoda in skočil s sedeža, "to je. ^ °'igny-jevo delo! Vladarju,-gos.po-