St. 242 fiJlMM fla&u i s^isiifii omi onnie cu li Hti) tr Trstu. » pffc 13. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, ievzemši pondeljek. vsak dan ulica sv. Frančiška AslSkega 5t 20. L nadstropje. Dopfcr t^HKjŽMJo^ uiedniitva. Ne pisma se ne sprejemajo, rokopisi -j^E^SPzdajatetj In • Anton Oerbec — Lastnik tiska;.T^jppSSžsk tiskan* V*' 4 znala ea raese: L 7.—, 3 mesece "L L " i . i0.—. Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon wednl» - . i : ra?e i!- l!-5-* _______^ EDiNOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi m tačunajo » iirokostl ene kolone (72 m/rtJ} — Oglasi trgovcev In obrtnikov run po 40 cint osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodo* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo iaključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranCiSka Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniJtvaln uprav« 11-37. Kako se obvettn Italijanska javnost Ar turo Calza jc znan italijanski časnikar. Kadar se v Italiji in v inozemstvu govori o italijanskem peresu, je njegovo ime zraven.. Calza ima vse vrline, ki od nekdaj dičijo italijanske časnikarje. Blesteč, duhovit slog. lahko in elegantno prehaja od enega vprašanja na drugo, zdaj govori o resnem gospodarskem problemu, v prihodnjem odstavku pa se že bavi s poulično vsakdanjo govorico ter preide nato, kakor bi bilo samo ob sebi umevno, na kako politično zadevo- Kakor mnogi njegovi tovariši ima Calza lepo lastnost, ki je lepa vrlina a ob enem prav Itrpa hiba, da pove vse. kar zna, na naćin, da ima čitatelj vtis, da je pisec še mnogo stvari zamolčal in da je to, kar je napLal, le nekaka smetana, katero je pobral raz mleko svojega znanja. Kakor mnogi, premnogi njegovi tovariši ima Calza tudi očitno hibo, da je površen, netočen, ne temeljit. Mož teh vrlin in leh hib je obiskal Trst o piiliki septemberskega časnikarskega kongresa. Med eno razpravo in drugo in — med eno čašo in drugo je pristopil h kakemu domačemu Italijanu ter ga vprašal o tem in onem, ki se tiče naše Julijske Krajine. Ko so ga oficielni kažipoti vodili po Trstu, v Portorose in v Postojno, je tudi gledal okrog sebe. In sedaj piše o tem, kar je videl in zvedel. Ker piše v enega najuglednejših italijanskih listov, «Giornale dTta!ia», ne moremo preiti preko njegovih poročil. Calza opisuje najprej, kakšna čustva so ga navdajala, ko je stopil čez prag vladne palače na irgu U,nita, imenuje jo «Palazzo Hohenlohe». Lepa duhovita misel. Italijanske oblasti- italijanski vojaki in italijanski časnikarji v tistem poslopju, ki je bilo sezidano, da pokaže Tržačanom vso težo habsburške roke. Toda tu se je Calzu pripetila prva nesreča, neznatna ampak značilna. Vsi znamo, da se tržaška vladna palača ne imenuje in ni nikoli imenovala cPalazzo Hohenlohe». Prijazni Pitacco ali kak drug Tržačan, ki je Calzo spremljal, cnu je gotovo omenil, da je v tej palači bival tisti Hohenlohe. ki si je vsled svojih nekdanjih ukrepov proti v Trstu živečim regnicolom napravil ime v Italiji. In Calza ie dal palači zanimivo novo ime. S Calzo je bil v vladni palači senator Barzilai, ki mu je pripovedoval o procesu, ki ga je bil pretrpel leta 1882. radi svojega italijanskega mišljenja pred graško poroto, z uklenjenimi rokami in cfra i po-lizictti bosniaci». To ne bo «Štimalo». Mi znamo, da leta 1882. in tudi pozneje nikoli ni bilo bosanskih policajev ne v Gradcu ne v drugih avstrijskih m-estih. Leta 1882. je bilo le par bosanskih bataljonov vojakov, ki so služili v svoii domačiji. «Poliziotti bosniaci* pa bodo napravili gotovo velik uiis na italijanskega čitatelja i zelo lepo je to rečeno, temeljito pa ni. S Trstom se Calza ne bavi. Opisuje svoj izlet sproti jugoslovanski meji in tudi nekoliko čez mejo». Koj nato govori, da je to tržaško severnovzhodno zaledje. Mi vsi. vemo. da tvori severnov-zhcdno zaledje mesta Trsta Kras in Notranjska, očividno j tudi opisuje Calza izlet v Postojno, ki je bil del programa časnikarskega kongresa, ves čas pa govori o — Istri. Calza opisuje razmere v slovenskem delu j ' Istre» ter povdarja, kako težko stališče • imajo nameščeni italijanski uradniki, ki so: obdani od «mrzle toda vstrajne splošne sovražnosti*, in koliko dobrega so storili za italijanstvo v teh krajih. Vidi se, da je šel Calza po informacije k Italijanom, ko je hotel pisati o Slovencih, ne pa k Slovencem; niti potrudil se ni. da bi jih vsaj videl, čeravno bi bil lahko za silo tudi govoril ž njimi. Povsod, tudi v čisto slovenskih krajih, bi bil namreč našel Slovenca, ki vsaj lomi italijanščino. Calza nadaljuje, da ital. uradniki delajo čudeže, ne toliko s tem, da vzdržujejo red v deželi, ampak da bdijo nad organizacijami — da, nad obsežno in gosto mrežo organizacij — ki bi lahko postale jutri nevarne sovražnice. Da dokaže to svojo trditev, prinaša Calza naravnost sliko zelo zanimivega dokumenta. Evo, prepišemo ga kar iz «Gdornale d'Itaiia* : ^Udruženje jugoslovenske omladine iz anek. Primorja, srednješolska podružnica v Ljubljani. Članska izkaznica št. 16 za tov. Lavrenčič Alojz, dijak IV. b I. d. gimn. V Ljubljani dne 12. II. 1922. Mozetič, predsednik, Madrak(?) (slabo čitljivo). tajnik». Strašen dokument je to, nič več in nič manj nego čisto na- vadna članska izkaznica srednješolskega dijaškega društva. Seveda stvar zavzame takoj drugo lice, čim prinaša «Giornale d'Italia* za nadpis te nedolžne izkaznice sledeči prevod: «Unione della gioventu jugoslava delle terre irredente filiale scuole medie di Lubiana*. Gospoda Calzo je tu njegov informator prav nesramno «nafarbal». Anektirano Primorje ne more nikoli značiti «neodrešeno ozemlje _terre irredente». Temeljitemu časnikarju se kaj takega ne bi smelo pripetiti, tudi če ne pozna slovenščine. Če bi bil le malo pazljivo pogledal izkaznico, bi bil moral zapaziti tujko, ki je povzeta iz italijanske besede «annesso»! Ne moremo očitati gospodu Calzi slabega namena. Povedal je, kar so mu rekli. Iz njegovega pisanja pa razvidimo, da imajo italijanska oblastva napačno in naravnost nevarno mnenje o naših društvih. Če pomislimo na tradicije, ki žive pri Italijanih o njihovih slavnih udruženjih, nam postaja to razumljivo. Toda tega se morajo italijanska oblastva otresti. Ne smejo smatrati naša društva za kake «carbonare» in slično Naša pevska društva so res pevska drusiva, t. j. pojejo in samo pojejo, v čitalnicah se čita, v telovadnih o -postavila nogo na evropska tla. to je jasno, kajti velesile lahko na papirju še tako prepričujejo po vojni nastale male države, da so jim naklonjene, vendar ne smemo biti tako naivni in misliti, da bo ententa riskirala izgubiti nadvlado in domin u j oči položaj v kolonijah za to, da ustreže in se prikupi mali entemti. Da ne bodo motile Turčije pri nadaljnih aspiracija h na Balkanu sile, 9 katerimi bi morala ona računati, o tem ni treba mnogo premišljevati. Angleška in Francija sta brezdvomno pripravljeni žrtvovati interese balkanskih držav svoji nadvladi v kolonijah, ki bi bila, ogrožena, če bi te dve velesili zavzeli sovražno stališče napram Turčiji. Italija bo v«sela, č» bo moč njene so-sedinje pešalo, če pride naša država med dva mlinska kamna, ki bosta onemogočila njen gospodarski razvoj. Rusija* ki danes ni več slovaška in tudi v slučaju, če bi sc njena zunanja politika ne strinjala s turško, ne predsitavlja vojaške sile, ki bi bila nevarna Turčiji, bo mirno gledala, kako se širi in utrjuje na Balkanu njen zaveznik, če tudi na račun slovanskih balkanskih držav, samo da obdrži svojo sedanjo boljše-viško obliko. Ona bo stremila za drugimi cilji, namreč za komunistično agitacijo med muslimani in drugimi sužnji angleške in francoske kolonialne politikei. V političnem in gospodarskem pogledu osamljena Bolgarska, ki mora prej ali slej prodreti k morju, se bo v tej svoji življenjski potrebi naslonila na Turčijo. In če pride do tesne zveze med Bolgarijo in Turčijo, oe se Turčija definitivno utrdi na Balkanu, če postavijo turški fašisti močno steno na vzhodni strani naše države, ne bo velika ententa vtekta našega kostanja iz žerjavice, temveč bo kriva' naša sentimentalna zunanja politika*, da nas bo še nadalje obdajal kitajski zidL Prezgodaj rojeno dete ni vredno da se rodi. Vendar pa bi bil skrajni čas, da izpre-menimo svojo zakrknjenost napram Bolgariji z miroljubno politiko in $ podamo roko takrat, ko je ona najbolj potrebna podpore in išče to podporo pri državi, ki ji je bita m ostane) na5 verriri, nacionalni in gospodarski sovražnik. Jugos(oveni moramo i-skati naslon pri jo£n& Slov eni h. j i Japonska aa makne iz Kiao Ciaoja NEW-YORK, 12. Listi javljajo a T«ng Taoa, da se Je Japonska držpaiila umakniti iz Kiao Ciaojai m prepustiti dna 2. decembra Kitajski civilno in vojaško upravo, , j I Belgija Italijanska kraljeva dropca T Bmxellesjn j BRUXELLESf IZ Včeraj popoldne ob 3. sta prispela v Bruxelles N. V. italijanski kraJj in kraljica. Na kolodvoru ju je sprejela belgijska kraljevska hiša in vsa ci-I vilna in vojaška oblastva. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Kraljevo dvojico spremlja minister Schanzer. V petek bosta kralj in kraljica obiskala Antwerpen, v soboto pa Liegi V soboto zvečer bosta zopet odpotovala. Anglija Anglija plača obresti svojega dolga v Zedinjenih državah LONDON, 12. Reuterjeva agencija javlja, da se angleška vlada pripravlja, da bo | vplačala zvezni banki v New-Yorku 50 milj ono v dolarjev na račun toletnih obresti, ki jih dolguje Anglija za svoj dolg. Boj med republikanci in vladnimi četami. LONDON, 11. Včeraj so poizkušali republikanski vstaši v Dublinu vstajo v večjem stilu. Najprej so se uprli jetniki v zaporih. Vojaštvo, ki je prihitelo posredovat, si je moralo narediti pot prosto s strojnicami. Ulice so bile zaprte z žičnimi ovirami in od povsod se je streljalo na vojake. Tekom spopadov je bilo več mrtvih. Katoliški škofje na Irskem so izdali proglas, v katerem pravijo, da so naredili Vale-rovi vstaši več škode Irski v treh mesecih nego Angleži v enem stoletju. Pozivajo na pomirjenje in prepovedujejo duhovništvu podeljevanje blagoslova upornikom. Španska Odnošaji med Špansko in Vatikanom so najboljši MADRID, 12. Neka službena nota zani-kuje vest, ki jo je priobčil neki list v Madridu in katera pravi, da so nastale med Špansko in Vatikanom težkoče radi naka-terih vprašanj, tičočih se Svete dežele. Službena objava dostavlja, da so vezi med Špansko in Vatikanom slej ko prej prisrčne, in če je nuncij hipno odsoten, je treba to pripisati edinole njegovi želji, da osebno in diresktno razpravlja nekatera vprašanja z državnim tajnikom Svete stolice. Nemiila Ukrepi proti padanju marke BERLIN^ 12. Ministrski svet je razpravljal danes o merah, ki bi se imele primeniii, da se prepreči kak zopetni padec marke, ter je enodušno sklenil, predlagati; predsedniku države, naj nemudoma izda nujen odlok, tičoč se omejitve špekulacije) z devizami. Ministrski svet je- vzel v pretres tudi možnost emisije državnih obveznic s stalno vrednos-tjo in še druge mere, da se zajezi padanje marke. Razprava o tem predmetu se bo nadaljevala na prihodnji seji. Proces proti morilcem Rathenaua — Postanek in razvoj nemških terorističnih organizacij LIPSKO, 12. Pred par dnevi so bile obtožencem zaradi umora Rathenaua poslane zastrupljene slaščice, katere pa niso imele hujših posledic, tako da &e> je .proces po par dnevih lahko zopet nadaljeval. Na včerajšnjem zasedanju je zahteval državni pravdnrk smrtno kazen za starejšega Te-chova kot izvršilca umora, za mlajšega Techova kot sokrivca pa 4 leta in 3 mesece zapora in izgubo civilnih pravic. Za Gunterja je zahteval 6 mesecev prisilnega dela in lOletno izgubo državljanskih pravic. Za druge obtožence zahrteva kazni od 4 do 5 let prisilnih del in Sletno izgubo državljanskih pravic. Državni pravdmk je poudarjal, da ta umor ni samo političen, temveč tudi navaden, čeravno se je izvršil tudi pod političnim vplivom. Ne bo od več, če se ob tej priložnosti poda kratka slika organizacij v Nemčiji, katere smatra med drugim tudi političen umor kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Kratka vsebina Stresemannsovega govora v nemškem državnem zboru dne 5. julija 1922. podaja v tem oziru dovolj jasno sliko. Ne more se sicer trditi, da obstoja v Nemčiji kaka «centrala morilcev»; ki pripravlja vse potrebno za umore in brez katere vednosti se ne zgodi nič. Velik del umorov ni v nikaki zvezi s tozadevno organizacijo, posebno ne političm umori I. 1919. in 1920. Morilskih organizacij, to je organizacij, katerih edini namen bi bili politični umori, v Nemčiji ni. So pa na vsak način organizacije, ki smatrajo politični umor kot podrejeno sredstvo za dosego svojih ciljev, ki so nacionalistiški (Stresse-mann se je omejil na nacionalistiške organizacije. ker tozadevne kamunistiške organizacije niso prizadete pri zadnjih umorih), a se delijo v tri skupine: m on ar hi-stični, imperialistični in protižidovskj. Vsled tega se obračajo te organizacijo v prvi vrsti proti republiki, ne da bi si bile edine glede oblike bodoče monarhije, ne glede osebe bodočega monarha (Wittels-bachovca ali Hohenzollernca). Manjka predvsem kak popularen kandidat za prestol, m to bo bržkone rešilo republiko, kakor jo je redilo tudi v Franciji po 1. 1S70. Ta organizacije so tudi imperialistične, ker pripravljajo tla za novo. maščevalno vojno, tu naj bi vrnfla Nemčiji ozemlje, katero jI je bilo odvzeto z versaillesko pogodbo. Tretja oznaka teh organizacij tiči končno v pretiranem protižidovstvu. Člani leh talnih organizacij, ki se, seveda, skri- vajo pod povsem drugačnimi, večkrat celo izvenpoBtičnimi imeni, so pogostoma obenem i monarhisti i imperialisti i antisemiti. Vsled svojega ekstremizma prihajajo to organizacije tako daleč, da smatrajo, da bodo z umorom svojega! političnega nasprotnika obenem ubile tudi njegove ideje. Vzrok kakega političnega umora je večkrat tudi dejstvo, da se mora kak nepri-jeten sotrudnik odstraniti. In v tem oziru je zanimivo omeniti, da je ustroj teh orga^ nizacij tak, da ni nikake zveze med vodil, nimi in izvrševalnimi osebami. Ko je šle za izsleditev atentatorjev na Hardena, se je ugotovilo, da so si posamezniki dopisovali poštno ležeče in da izvršilcc atentata sploh ni poznal osebe, ki mu je dajala tozadevne ukaze in navodila. Organizacija je tako izvrstna, da se doslej ni posrečilo izslediti. kdo je dajal atentatorjem na Rathenaua navodila in denar. Nemško-nacionalne tajne zveize so nastale pravzaprav iz stare nemške domovinske stranke, ki je vsebovala staro-nemško nacionalističko opozicijo proti domnevni pacifistični politiki Bethmanna Hollwega. Voditelji današnjega gibanja, ka-Jtor sedaj že (pokojni Kapp, Traub itd. so bili znani že tedaj. Konec temu gibanju je naredil nemški poraz in temu sledeča revolucija. V strahu pred boljševizmom pa je vlada 1. 1919. oborožila ali vsaj podpirala oboroževanje meščanstva. Pod plaščem ne fc?tereni je ponovno obrazložil zavezniške $>ogofe, Anglija — je dejal general — razpolaga z velikim številom dobrih vojakov, c ladjami, lopovi in aeroplani, m bi bila celo nevaren sovražnik. Izrazil je upanje, da bo dala Angora ugoden odgovor. Izmet paša je odgovoril, da že K, da bi se £ib» prej dosegel sporazum. Prosil je nato, naj se zapisnik še tmkrat prečita. Po pre-Citanju je Izmet paša komentiral razne točke in general Harrington mu je odgovarjal. Glede vprašanja nevtralne zone je general Harrington pripomnil, da je po njegovem mnenju važen zmisel in ne oblika dogovora. General Harington je izjavil, da je pripravljen stisniti Izmet paši roko v xnak vzajemne dobre vere. Izmet paša je takoj vstal in stisnil generaJu Harringtonu prijateljski roko. Po tem se je zdelo, da je na turški strani izginila vsaka nezaupnost. Ko so zavezniški generali predlagali, naj se število turškega orožništva za Tracijo skrči od 10.000 na 8.000 mož, niso Turki ugovarjali. Ob 9. je b3a razprava prekinjena, da se more sestaviti končno veljavno besedilo dogovora. Zavezniški generali so šii na krov angleške križarke, kjer so imeli pogovor z grškim generalom. Pogovor je trajal del j časa, kar je povzročilo gotov nemir, toda kmalu je bilo naznanjeno, da je prišlo do popolnega sporazuma in da se bo dogovor podpisal, čhn bodo izgotov- , ljeni potrebni prepisi. General Harrrngton je imel tudi privaten pogovor z Izmet pašo, ki je prisial na to, da se v nedeljo izpopolni obmejitev nevtralne zone. Ob 18. so se lahko vsi udeležili zaključne konference. Generali so zopet sedli za štirioglato mizo. Poleg generala Har-ringtona je sedel general Morobelli, nasproti Izmet paši pa je sedel general Char-py. Sklenjeno je bilo, da ni treba besedila dogovora in da zadostuje, če se pvečitajo i izjave generala Manarakisa glede tracijske ! meje. Zdelo se je, da Turki niso prićako- i vali tega od Grkov in zato je Izmet paša j; vprašal; «Če grška vlada cikloni podpis,^ bodo zavezniki poskrbeli za izvršitev dogovora?^ General Harrington je odgovoril: »Smatramo, da so se zavezniške države sporazumele o tej točki na zadnjem sestanku v Parizu». «Dobro», je odgovoril Izmet paša, ^pripravljen sem podpisati*. Izmet paša ;e nato sikrbno pregledal vse prepise dogovora in general Harrington se mu je zahvalil za vljudnost in dobro voljo, ki jo je kazal od začetka konference do konca m je pripomnil: «Upam, da bo ta dogovor začetek popolnega sporazuma med prizadetimi državami*. Izmet paša mu je odgovoril, da bo to delo najlepši spomin njegovega življenja. Zapuščajoč konferenco je general pregle^ dal turški bataljon in se nato vkrcal na lahko križarko «Carysford*, ki je odpiula v Carigrad. Ko je «Carysford» zapuščala zaliv Geumlok, se je videlo, kako gore na istoimenem rtu iri vasi ... Po oficioznih vesteh se je prvotno besedilo dogovora v Mudaniji nekoliko izpre-memlo. Prvotno je bilo določeno, da smejo Turki začeti z zasedanjem Tracije še-le 30 dni po cdhodu grških čet, sedaj pa je bilo določeno, da se začne turško zasedanje š€-le 45 dni potem, ko stopi v veljavo dogovor, namesto da bi se čakalo na izpraznitev, ki se ne ve. do k eda j bo trajala, in da se k temu nedoločenemu roku doda še 30 dni. V zavezniških diplomatskih krcgifc je naredila vest o sklenitvi dogovora zelo ugoden vtisek, izvzemši negotovost glede zadržanja Grkov in Turkov v bližnji bodočnosti. Turški krogi so tudi zadovoljni z rešitvijo v Mudaniji, predvsem v kolikor gre za politične klavzule, nekoliko bolj rezervirani pa so, v kolikor gre za vojaške klavzule. aGiLi niso pedpiseli dogovora LONDON, 12. Iz Carigrada javljajo: Grški deiegati so odklonili podpis dogovora z izgovorom, da pogoji- v njem vsebovani, niso bili predvideni v sprejetih navodilih. Kje se bo vršila nova konferenca? LONDON. 12. Franklin Bouillon je izjavil zastopniku Reuterjeve agencije v Mu-1 daniji. da perjde v Pariz, da cd oblastev 1 doseže to. da bi se nova konferenca vršila j v takem kraju, kamor bi KemaJ paša prišel j lahko osebno, torej ne daleč od Angore, j PoHtis in Zalmis sprejmeta svoj: ministrstvi ATENE, 12. Minister vnanjih stvari Po-! litis se pričakuje v Atenah za petek. Listi pravijo, da je Venizelos baje sklenil, da se ne bo aktivno udeležil političnega živ- j ljenja Prosil fe baje svoje prijatelje, naj ga ne kandidirajo pri predstojećih volitvah, ki se bodo vršile, kakor 6e zdi. še pred sklenitvijo miru. Listi javljajo tudi, da je Zaimis brzojavil z Dunaja, da je že precej okreval ia da lahko sprejme mesto m in istrskega predsednika. General Sedjanestis je bil aretiran. Del časopisja je že del; časa zahteval njegovo aretacijo. Aretirani bivSi ministri niso bili poslani na otok, kakor se je predlagalo, temveč se nahajajo še vedno v atenskih zaporih. Upor vojaštva ▼ Odrtim? Usti javljajo, da se je vojaška posadka v Odrinu pod vplivom turških in boljševičkih agentov upria in izvolila vojaške sovjete. Vlada je poslala v Odrin dva zanesljiva polka, da udušita vstajo. Uporno vojaštvo se je dalo na izgrede. Prebivalstvo beži proti Carigradu in na Bolgarsko. Železniški promet preko Odrina je prekinjen. Za vezni dogovor med Britanijo in Irakom LONDON, 12. V Bagdadu je bila podpisana za vezna pogodba med Veliko Britansko in Irakom. Podpisala sta jo visoki angleški komisar in prvi irački minister.' Pogodba opredeljuje natančno odnošaje! med Veliko Britansko kot pokroviteljskoj državo in Irakom; smatra se jo kot prvi važen korak k temu, da se Iraku dovoli avtonomna vlada. Velika Britanska bo delala na to, da se Irak sprejme v Društvo narodov in tedaj bo britanski mandat nehal avtomatično. Dftmne ¥©sfti NAŠIM NAROČNIKOM! V kljub maogiss opommosi n« padci aH drn-gs£e: fe med ca&ai naročniki če mnogo takih, ki niso pararuaii zaostale mročoinc. Ker io?a npravnistro s tcrjasjeoi le nepotrebne froške in zamudo časa, se obra časi o tem potem do vseh aarcčtiikcv, ki nimajo poravnane naročnine v naprej, da to store čim prej, ker bi bilo v nasprotnem slučaju npravnišivo primorano usiaviti nadaljnje pošiljanje lisia. Kdor bo nov tržaški prele&i? Iz Rima prihaja vest, da bo najbrže imenovan za tržaškega prefekta dosedanji tržaški generalni podkomisar, com. Crispo-Mcncada. Treba bo mhtliii na ko tdifikacifo novih odredb in zakonov. Od 3. novembra 1918 sem je biLo izdano nešteto no\ ih ochedeb in zakonov, ki urejujejo mnogoštevilne m večkrat zelo zamotane pravne in gospodarske edno-šajev. Ne,kaj teh odredb je bilo obelodanjenih v *Osservatore Triestino*, druge je natisnHa «Gazzetta ufficiale-, a nekatere odredbe, posebno kof v začetku okupacije, so bile samo nabite po mestnih zidovih. Malo je v Trstu •in Julijski Krajani ljudi, ki bi imeli vse te odredbe zbrane in urejene, a gotovo ga ni enega ki bi jih bil kodiiiciral ter opremil, s kazalom. Zato smo danes že na točki, da v tem pogledu vlada popolna zmešnjava. Najboljši in naj-izkušenejši pravniki prihajajo fu v zadrego. | Temu je znana neka odredba, ni mu pa znana ; naknadna odredba, katera je prvo razvelfa-i vila, drugi se zopet natančno spominja, da je i izšla odredba, ki kako pravno zadevo urejuje, toda predno najde dotično odredbo, porab: pol dneva. Neki pravnik nam je pripovedoval, da je nekega dne potreboval na sod-niji besedilo znane odredbe z dne 27. novembra 1919, ki končno urejuje valutno vprašanje. Šel je k nekol?jko sodnikom celo sodnim svetnikom, toda nobeden ni imel zaželenega besedila. Konečno pa ga je vendar našel pri nekem sodnem svetniku: To besedilo je bilo na stroj prepisano svoječasno iz «Piccola^.; Tak je torej tisti »avtentični tekst*, na pod- j lagi katerega ima sodnik soditi. Ni čuda, sod-j niki so preslabo plačani, da bi se vsi naročili na «Osservatore Triestmo® na «Gazzetta Uf-. ficiale* na <>Lex» itd. In tudi, če bi bili izvrstno plačani, nihče tega ne more od njih zahtevati; a kje imajo čas, da si vsak to snov potem uredi oziroma drži v redu? Približno tako se gotovo godi odvetnikom. Če pa bi hotel kak nejurist enkrat dobiti v roke kako od-i redbo. ki ga zanima, naj le slobodno obupa.-To bi bilo brezuspešno početje. Tu je treba odpomoči. Mogoče se najde kak podjeten knijgsotržec, ki to stvar izpeFe. Izplačalo bi mu se, seveda le, če nudi res temeljito delo.! Toda na privatno pod-ejtnost se ne sme ča-! kali. Generalni civilni komisariat, prizivni dvor in eventuelno odvetniška zbornica soj poklicani, da tu takoj ukrenejo potrebno.! Zmešnjava postafa vsak dan večja, upeijufejo se z?koni iz starih pokrajin, izda-jajo se novi, če ne pride kmalu odpomeč, gremo nasproti pravi juridični babiloniji. Zadeva okrajne bolniške blagajne. Ravna-! tel; blagajne, dr. Puecher, je izjavil, da bla-! gajna posluje naprej kakor doslej. Uradna preiskava, ki je bila določena, ni še pričela.' Sicer pa ta preiskava blagajni samo lahko ko-' risli. Uprava je v redu, a na ta način bo vlada enkrat od bliže spoznala to velikopotezno in nad vse koristno ustanovo, za ka- j tero se fe do sedaj premalo brigala. Želeti fe , le, da bi blagajno tudi njeni nasprotniki bolj o3 bTfzu spoznah'. O poslovanju blagajne Je poda! ravnatelj sledeče številke: Leta 1913 prebitek lir 41.410*09; 1914 prebitek lir 8580 94; 1915 primankljaj Ur 239.760*83; 1916 primanjkljaj lir 292.686 61; 1917 primanja j Ur 56.506*82; 1918 primanjkuj Ur 311.742 24 1919 prebitek Kr 760.172 86; 1920 prebitek lir 329.731*71; za leto 1921 lakaja ra gotovo prebitek, ki pa na še ugotovljen. Reservni lond j je znašal leta 1920 Hr 1,155.610'67, se je v i letu 1921 za nekoliko zvišal in bo, kakor se ] predvideva, 1922 ostal neizpreraenjen. Nekatere CM podružnice še danes niso dale : znamenje Življenja za preosnovo v podružnico «Šolskega društva*. Kjer je nekdaj phun-I tel ogenj narodne navdušenosti, tli morda še j kaka iskra pod plamenom mlačnosti in brez-- brižnosti. Ni dovolj, da odrinete tiste dve ali pet borih lir vsako leto. Treba delovanja, zanimanja za našo narodno borbo podsod rn ob vsaki priliki Torej na delo! Lepo poročilo smo prejeli o ustanovnem občnem zboru podruž. «ŠoL društva« v Bregu > za vasi: Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina. Zborovanje se je vršilo pretečeno nedelje v j navzočnosti nad 50 oseb. Vsi so takoj pristo-j pili kot člani podruž. «Šol. društva«. Nekateri ' tudi z večjimi zneski. Zelo častno so bili za-j stopani Borštani, Ricmanjci in Dolincani. Od ; Boijunčanov se je pričakovalo večje udeležbe, | že z ozirom na to, da se je zborovanje vršilo : v Bol juncu. Občina Dolina ter posojilnica v Dolini bo-■ sla po izjavi gosp. župana g. Zobca in pred-! sednika posojilnice pristopili kot ustanovi-1 teljici. Tudi osebe, ki so izvoljene v odbor so nam porok, da bo podružnica v Bregu marljivo delovala. Živeli zavedni Ricmanjci, Borštani, Boijunčani in Doknčani! ** Zavarovanje proti brezposelnosti. (Tržaško podporno rn bralno društvo* (bolniška blagajna) enakoveljavna okrajnim bolniškim bJagsjnam, ulica Tor ne bianca št. 39, I. posluje tudj kot urad za zavarovance proti brezposelnosti že od 1. dne velikega srpana t. 1. Omenjeno društvo javlja, da plačuje tedenske podpore za brezposelnost le ob sobotah od 4Vt do 7 zvečer. Istočasno naznanja, da sprejema prispevke za slučaj brezposelnosti tudi za one delavce, ki niso zavarovani proti bolezni. Lepa Vida* t škednju. Na splošno željo občinstva ponovi domači »Dramatični krožek v nedeljo, 15. t. m., ob 5 popoldne | krasno uspelo Vošajakovo dramo «Lepo Vido» ki jc bila pravo presenečenje našemu ljad-' stvu. Kdor ni hne} prilike vfditi primorsko i drame, se mu nudi priHka, da se v živi par ur v «Vidini Magdaleni zg. žt. 527. Tedaj se je vrgel z vso silo ob tla, v, nakar je začet tuliti in brcati z nogami. Nenadoma je pa planil na noge ter zbežal na i dvorišče. Tam se je hotel vreči v vodnjak. I Njegova žena, ki je zaslutila te njegove na- a mene, je brž tekla v bližnjo magdalensko I 'bolnišnico, od koder je telefonirala na rešilno d postajo. Nekoliko minut pozneie so že bili na S lice mesta trije bolniški strežniki tega dobro-: % de Jnega zavoda: "4ico4, Schein, Nassiguerra i ^ in čofer Vidmar. Ko jih je nesrečnež zagledal, ■ se je spusti* v tek. Toda vešči strežniki in §o- g ier so ga kmalu prijeli ter ga zvezah. Nato f PODLISTEK Igralec, ki dobiva« Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Iran Koitićl 13 • AK ga vidiš?» je dejal Me«), «Ne verjame*. da s tem lehko eno izmed tehle mor* ■Lih lastovk ubijem.* Na morju sta se lepo gugal* na. plavajočem kosu lesa dva ptiča grlić je velikosti Mefelov bakreni denar mu je zletel iz roke, se dvakrat dotaknil »orrke glasne ter potlej ubil enega izmed ptičev. «škcda je metati 30 kr. v vodo?® je ^pkia Mik'ora. — «To m bilo 30 kr. marveč le •ert krajcarjev.* — -Saj je napis 30 kr.N — •No, prav zato smo mi zdaj siromaki. To boš (ako lahko razumela.* -To pac.» Cula sem v •aasestanu. da bo stal tisti hleb, ki je stal do-llei ea goldinar, odslej le štiri groše (torej tfvajset krajcarjev). Mi smo mfeKli. da bo od-dej jako dobra kupčiia če je kdo siromak*. — -A bogat bite bo slaba kupčija. S prva. da. Posnete pa bo tudi siromaštvo slaba kupčija: kadar štirih grošev zmanjka ter ni moči pridobiti drugih groše v! Sicer je naš položaj komičen. Naši dve zastavni pravdi ata nanagiema potekli. Ne moremo se niti pritoževati zoper pravosodje. Eno pravdo smo izgubili, tudr dobili — čisto po pravici in pravičnosti. Le ta majhna! napaka se je zgodila, da je naš nasprotnik,] ki je zoper nas dobil pravdo glede svojega posestva, napel vse &:le, da se je razglasil razsodek »sodišča 9ecbnorice» pred 31. onem; decembra; drugi naš nasprotnik pa, zoper katerega smo mi dobili svojo pravdo, je uporabil toliko advokatskih zvijač, da so razglasili našo razsodbo šele po prvem dnevu januarja. — Iz tega je potem nastala ta majhna neprilika, da smo mi morali sprejeti zastavno odkupnino v črnih bankovcih, a svojo zastavno odkupnino smo pa morali izplačati v rdečih bankovcih. Vsiak tisočak tistega de- j oarja. lu smo ga dobili, se je skrčil na 200 goldinarjev. Tako so nas vrgli iz našega za-' stavnega posestva, prvotnega (podedova-' nega) pa nam ne vračajo, in zdaj viarva tukaj' nad morjem ter nimava drugega zemljišča; kamor bi položili svoji glavi, kot morsko dno' ali pa Frankopanski grad in k temu boren' znesek denarja, ki je prevelik za smrt, a pre-1 majhen za sijaji. Tebi prepuščam izber:! aH naj živiva ali «mrieva?» — «Jaz b> rada! še živela.» — «No, pa kaj misliš o meni, sestrica?« — *Tudi ti, tucft ti moraš še živeti.* «Tedaj naprej proti mojemu gradu! Petem ti povem, zakaj hočem živeti, če je res treba, da živkn. Jaz hočesn pridobiti tisti denar, ki j sva ga izgubila tako usodno, in potem z niim j odkupiti (rediti) naftno posestvo. => Dekle je' | debelo pogledalo moža. «Mari znaš kaj, s j čimer je mogoče dobiti denar? Ali so te kaj naučili? Kaj hočeš postati? Odvetnik? Zdravnik? Kramar?> — «Gospod!» «Cesa| je treba v io?» «Razuma!« — «In od koga ho-j češ pridobiti denar?» «Od norcev. => — Ne pezveduj daije f Imam odločni namen, da si vzamem zadoščenje od človeštva, če se ta-1 koj ne usmrtim v silni bolesti zaradi nesreče i in če nfe ti pregovoriš, da živim s teboj vred i dalje. Meni je vsakdo dolžnik, kdor mi pride j pred oči. Plačati mi mora, kar mi dolguje; če j ima malo, naj plača malo — če dosti pa dosH. Kolikor ima!« — Dekle je pogledalo govornika z izrazom groze. Ta se ji je smejal. tNc' domišljaj si, da nočem postati korsar (morski | razbojnik)! Nimam namena, da bi šiloma jemal potnikom, ne na suhem ne na morju. Hočem samo popolnoma izkoriščati neko svojo: sposobnost, recimo genijalnost!« «Sposobnost imaš? Genijalnost? Nikoli nisem čula o tem. Odkar te poznam, vedno le to vem o tebi, da j se nikoli nisi maral učiti.* J so ga položili v avtomobil in ga odpeljali v opazq*valnico mestne bolnišnice. Kmetska hiša v. plamenih. Iz doslej še neznanih vzrokov je izbruhnil včeraj po noči v neki kmetski hiši pri Zavijah silen požar. Ogenj so šli gasit ognjegasci iz Trsta. Skoda se ni Še precenila. Vesti x (soriškega Goriški knezonadškef j^ praznoval dne 10. t. m. svoj 68. letni rojstni dan. Poklonilo se mu je odposlanstvo Zadruge porušenih cerkva.» Napačne vesti. Po Gorici se je bila lakoj po prepeljavi svelogorske slike :c2širila vest, j da so razbojniki napadli samostan na Sveti Gori, ubili dva meniha in oplenili sveto po-' dobo in jo tudi raztrgali. Nekateri so s časni- j karsko gotovostjo vzdrževali te vesti. Vse to; ni bilo res niti pičice ne. Ker vemo, da je ta vest prišla tudi na deželo, moramo to ugotoviti. V zvezi 5 to vestjo so bili tudi raznesli, da so tatovi ubili župnika v Št. Mavri ki so ga bili samo okradli, kot so bili okradli tudi j Pettarinija v Gorici; zda; naj okradejo še; kvestorija pa so pri koncu s svojim kšeftoro! in lahko gredo drugam. Fašisti zasedli bolniško blagajno v Gorici. Po zasedbi bolniške blagajne v Trstu je bilo za pričakovati, da bodo fašisti zasedli bol-i niške blagajne tudi drugod, ako tudi morda i nimajo povsod posebnega vzroka za to. Zato so res prišli fašisti v sredo ob 6. uri zjutraj k , bolniški blagajni v Gorico, jo lepo zasedli,' popolnoma mirno, nazadnje pa so jo lepo od- j dali in jo zdaj stražijo vojaki. Čudno se nam zdi ta zasedba, ker je ravnatelj itak njih človek, takozvani Delpin, ki ga že poznamo iz Idrije, in ki je bil imenovan od vlade. Fašisti so g a zda-t samo potrdili in pustili na svojem mestu. Zvečer so fašisti naredili obhod po mestu, pred gledališčem so govorili. Kot poročajo so zasedli bolniško blagajno tudi v Tolminu in drugod, le v Ajdovščini ne. V Červinjanu je bila bolniška blagajna zopet iztrgana fašistom iz rok. Iz Štanjela. V nedeljo dne 15. t. m. priredi tuk. pevsko in bralno društvo «Štanjel- svojo jesensko veselico, s katero hoče zabavati — ne satno ene vrste ljudi temveč vse povprek. S petjem, igro in srečolovem bodejo postrežem neplesalci — a za vnete plesalce bode skrbela slavnoznana godba iz Prvačine. Ljubiteljem -vina bodo pa postregli naši gostilničarji z dobro kapljico kraškega terana. Torej geslo bodi: «V nedeljo vsi v Štanjel.» Janko Kralj je predaval 7. t. m. v Mirnu o osvobojenju irske, dne 11. t. m. je predaval istotam o razvoju kapitalizma. V soboto 14. t. m. pa bo predaval v Štandrežu o osvobo-jenju Irske. indija Korccnaadija. Orožniki so aretirali nekega Sokoliča Janeza iz Istre, ki je postopal po mestu. Nima dela. Prišel pa je v Gorico, misleč, da je nova Amerika. Koliko močnih in zdravih ljudi je v Gorici, ki beračijo po javnih lokalih, ker so brez dela. 2aiostno!, Pretep. Vino napravi vedno kaj hudega, j In koliko pijejo pri nas, da je joj. Tako se jc ■ vračal v pondeliiek iz gostilne neki Malnič Miha, ki stanuje na Kornu, precej pijan in je po poti zmerjal ljudi in jim dajal razJične priimke. Dobil je tudi nekega svojega znanca in se je vtaknil vanj. Ta mu je dejal, naj gre spat, ker je pijan, drugi pa je bil zato užaljen. Začel je hud pretep in Malnič jih je dobil z železnim kladivom po glavi, da je na mestu obležal v nezavesti. Prenesli so ga v bolnišnico. Oni drugi je pa odnesel svoje pete. Predolg noš je imel neki Pipan Avgust, zato so ga aretirali v via Carducci in so ga peljali v zapor. V našem mestu so ljudje, ki nosijo celo bombe okoli. Pozor, orožniki! Žepni tat. Neki 2volga Lojze iz Istre, 15- j letni deček, ^ segel neki ženski v žep in ji ie vzel denarnicb z vsoto 20 kr. Dečka so takoj aretirali. j Tatvina. Neka Clermano Marija, ki stanuje v Gorici, via Dante št. 8 je bila okradena na prav originalen način od tička, ki to pot gotovo ni šel prvič na to delo. Uporahil je, namreč ono prijetno uro zjutraj, ko so okna na stežaj odprta, da se soba in postelje prezra- j čijo, tedaj je splezal v sobo skozi okno in ukradel za 645 Hr vrednosti. Tatvina jc naznanjena, a se tat raditega vseeno še ni vrnil. — Tudi ne,kega Vižintina so okradli na ravno isti način, splezavši skozi okno. Morda je bil to ravno isti. Tatvina na kolodvoru. Na južnem kolodvoru v Goirci je kupovala Bettin Ema j; vozni listek in pri tem položila svojo torbico j ■ na stran na leseni podstavek. Ko pa je hotela!1 torbico zopet vzetC je na bilo več. Tuja roka 5 se je bila namreč iztegnila po nji tako zelo spretno, da tega ni nihče videl in jo je po- j brala. Vse iskanje in preiskavanje je bilo zaman. O tatu ni bilo več ne duha ne sluha. , V torbici je bilo le kakih 200 lir, a za ubogo ; gospo še vedno dovolj, da je na potovanju! ♦-jžfco pogrešala svojo izgubo denarnih sred-, Ponca rcs postaja že bajna dežela, pravi Kradi ja. I Ponesrečen otrok. Neki 8 letni Lojze Ku-j min. doma i/. Cratkške >e peljal konja na vodo, ta ga je pa ud?ril s kopitom v glavo s tako silo, da se je otrok zvalil na tla. Morali so ga prenesti v bonišnico usmiljenih bratov v Gorico. Nesreča na kolodvoru. Na severnem kolodvoru v Gorici so razkladali neki vagon blaga, pri tem pa so padla vagonova vrata na rame delavcu Borneku Lojzetu, staremu 67 let, ki je doma iz Červinjana in ga tako težko poškodovala, da so ga moral: prenesti v težkem stanju v bolnišnico. Aretirana sta bila pred par dnevi neki Koršič Avguštin in Kožbane in Centri Jurij iz Celja (Jugoslavija) radi «javne varnosti* Nova šola v Bovcu. V pričujočnosti bovškega prebivalstva in zastopstev vseh oblasti so posvetili novo trinaastropno šelo v Bovcu. Govorili so komisar Giordano, bovški dekan, šolski vodja Uršič in župan Duriava V veži so postavili ploščo s posebnim napisom Vesti z ^©žrsniske^a Idr^a Ustanovitev podružnice "Šolskega društva.« V nedeljo 15. oktobra ob 11. uri dopoldan, se bo vršil'v prostorih -Dz'avikcga bralnega društva« v Idriji ustanovni občni zbor podružnice »Šolskega društva*, fi kateremu s.e prijatelji naše prekoristre Šolske družbe vljudno vabijo. — Pripravljalni odbor DAKeVŠ , J, P. lir 60.— kot enoletno naročnino na »Edinost«, ki naj se pošilja kakemu slovenskemu vojaku. Tccj&J Trst, dne 12. oktobra 1922. • -Ts4r&Kgfe« bftnKa ..............VJ5 CasuHeh....... ........... 3K3 Dalmatia .......................320 Gerollmtch ................1520 j Libers Tricsiini..............445 \ Lloyd .. •••••«•••••»••••. 1230 j Lussino .«.••••...•...•... tiOO ; Martinollch .«.•.....••...... 171 ; Oceani« ..................14it Premuria ..................30'.' Tripcovleh • . • .............. Ampeiea .................. ♦><»»> Cement Ds!::>atia.............. Cement Spalato . •............. Tttja valuta na t/žašlram tre«: ©gis^e krone.......... . —.90.--,9/i avstrijske krone . . ....... —-03'/, 03* m češkoslovaške krone....... 79.—.— 79.75 dinarji .. •..........« 35.20.— 35-6C* le j i. c. ............ 14.50.— 15-25 marke.............. —.£5.— 1.05 dolarji............. 23.40- S3.5H francoski frank!......... 177 25.—177 7C švicarski franki......... 437,—.—441 — angleški funti papirnati......103.80.—104.10 angleški funti, zlati.......111.25.—113.25 _ Mali oglasi GOSPODIČNO za spremljevanje c-tTok išče obitelj Lentić, via Belpoggio 1 A, I. 1890 POROČNE IN JEDILNE sobe, priproste u; finejše, se prodajajo po nizki ceni. Skladišče pohištva via Udine 25. 1891 NAJBOLJŠE cremc za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bistrici. 28/1 ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi in za živino. Ribje olje najboljše. Švedske kapljice. Balzam in obliz za kurja/ očesa v lekarni v Sežani. 83/6 PRODAJALKA, izvežbsna v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, išče službe v kaki večji trgovini, najraje na deželi. Naslov pri upravništvu. 1883 GLAVNATO ZELJE NA PRODAJ. Več tisoč glav zelja lastnega pridelka ima na prodaj Fr. Arko v Postojni. 1884 NOVE POSTELJE L 60.—. ponočne omarice L 50.—, chiffoniers 220.—, popolne sobe L 900.—, vzmeti, žimnice in drugo pohištvo po zelo ugodnih cenah v via Fonderia 3. 1887 ŠIVILJA izvršuje vsakovrstna dela po zelo nizkih cenah. Via Stoppani 5, vogal Molinc grande. POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-•eli Vita, via Madonnina 10, I. 82s KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6. I. nadstr., desno. 57 Delniška sinunlca L15 00D 000 Rszeree L 5,180.000 Dunaj, Opafsja, TRST, Zadar. o Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakssr Stada Bank. Izvršuje vse bančne posle. PT PREJEMA VLOGE no hrontlDS Knjižite in no tekočI račun ter Jih obrestuj! ps 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojllt, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. =—s Daje v najem varnostne predale (safes) ===== Zavodov! uradi v Trstu: VI« Cassa di Risparznio Stev. 5 — Via S. Nicolo itev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.