Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
2a£aj« vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K, Naročnina sa Nemčijo 5 K, za drage IsvenavstriSmlt, šsialt 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: JJpravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora« — list se dopožilja do odpovedi. — Udje „Ei/cš '*kss*aega društva" dobivajo list bre* posebne naroiiniaej m Posamezni listi stanejo 10 vins >-< Uredništvo: Koroška cesta števj 6, t-* Eokopisi se ne vračajo, Dpravništvo: Korei»?.»
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacijej bUMiata se plačuje od enostopns petitroic eakral II lis» u dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemat' da srede ijutraj, m Sv
eaprte reklamacije so poštnine proste«
Današnja številka obsega 8 strani.
v
Vojske s Crnogoro ne bo!
Avstrija je že stala neposredno pred vojsko. Iz dveh vzrokov. Prvič ker Črna gora ni hotela zapustiti Skadra, ampak ga proglasila za prestolno mesto, drugič, ker se je Esad paša proglasil za vladarja Albanije in odstopal Črni gori ter Grški za Albanijo določeno ozemlje.
Prvi vzrok je odpadel. Črna gora se je udala. V ponedeljek, dne 5. t. m., je naznanjal brzojav po celem svetu, da se je Črna gora odločila, brezpogojno zapustiti Skader ter ga izročiti velevlastim. Vse se je oddahnilo, kajti vedelo se je, da je Avstrija že pripravljala resne korake proti Črni gori. Vojska Avstrije s Črno goro pa bi lahko bila tudi začetek splošne evropske vojske. Sedaj je izginila ta nevarnost. Avstrija le zahteva, da Črna gora svojo obljubo kar najhitreje izpolni.
V trenutku pa je nerazrešeno še albansko vprašanje. Nekatera poročila sicer trdijo, da ni res, da bi se bil Esad paša proglasil za vladarja Albanije, nasprotno je res, da se pripravlja za odhod. Toda nam se zdi malo verjetno, da bi Esad paša kar sam rad odšel iz Albanije. Treba bo bržkone pritiska. In ta pritisk, seveda z orožjem, nameravata izvršiti skupno Avstrija in Italija. Ljubo bi bilo obema državama, ako bi se tudi druge velevlasti pridružile njunim korakom, toda druge države se obotavljajo, češ, ne praskaj se, kjer te ne srbi.
Kako bosta Avstrija in Italija nastopili v Albaniji, o tem se vrše pogajanja med našo in italijansko vlado. Avstrija bo morala biti zelo previdna in ne bo smela pripustiti, da južno Albanijo pomirjuje Italija sama. Kajti nevarno je, da bi potem Italija smatrala za potrebno, da leta in leta pomirjuje južno Albanijo in sploh ne gre več iz nje. In s tem bi nastala za nas nevarnost, da nam Italija zapre vhod v Sredozemsko morje skozi morsko ožino Otranto, katero tvorita južna Albanija in na drugi strani morja italijanska zemlja.
Toda za splošen mir naši in italijanski koraki v Albaniji niso nevarni, zato se pa tudi lahko reče, da je nevarnost večje vojske za trenutek izginila. Seveda koj drugi trenotek se zopet lahko ob kakem neprevidnem dogodku takoj ustvari nova nevarnost. Možnost za nevarnost še namreč ni izginila.
Črna gora zapusti Skader.
Rusija, Francija, Anglija in Italija so neprestano uplivale na črnogorskega kralja in vlado, da zapustijo črnogorske čete zavzeto mesto Skader. Italijanska kraljica Jelica, hči črnogorskega kralja, je pisala svojemu očetu posebno pismo, v katerem ga je rotila, naj se uda splošni volji in se odpove Skadru. Ruski poslanik Giers naCetinju je prinesel kralju posebno pismo carja Nikolaja. Tudi Srbija in Bolgarija sta svetovali k odjenljivosti, Nato je sklical kralj Ni-kita v nedeljo, dne 4. t. m. kronski svet, ki je bil baje zelo buren. Ministrski predsednik Martinovič in prestolonaslednik Danilo sta bila odločno proti predaji. Toda pri posvetovanju nista dobila večine. Ministrski predsednik je nato podal kralju svojo ostavko. Prestolonaslednik je par dni prej moral razglasiti v kraljevem imenu v Skadru črnogorsko oblast nad mestom ter ga proglasiti za bodoče prestolno mesto.
Ko je izvedela Avstrija za sklep kronskega sveta na Cetinju, je dala svojemu poslaniku v Londonu nalog, da na ponedeljkovi seji poslanikov zahteva: 1. da se Skader takoj izprazni; 2. da svobodno izjavi, da je tudi Avstrija pripravljena, nodpirati črnogorske zahteve po odškodnini, ako se te zahteve ne nanašajo na albansko zemljo.
Sklep kronskega sveta še mora potrditi narodna skupščina, ki jo je sklical kralj za četrtek, dne 8. maja. Toda kralj je gotovo prepričan, da narodna skupščina ne bo delala težav, kajti nekatera poročila govore, da je črnogorska vojska že začela zapuščati skadrske utrdbe. Z ozirom na sklep te skupščine se je v Londonu odgodilo skupno posvetovanje poslanikov tudi do četrtka.
Bojni pohod v Albanijo.
Italijanska in naša uradna poročila pravijo, da use je vsled nastopa Esad paše bati, da izbruhne v Al-
baniji državljanska vojska, da se začne boj med albanskimi plemeni. Vsled tega je baje nujno potrebno, da posredujeta tamkaj naša in italijanska država ter z vojno silo uplivata, da se ne bo kalil mir v albanskem ozemlju. Vojaške priprave so dogotovljene. Kakor hitro zapuste Srbi Drač, kar se neki zgodi že dne 7. maja, potem se vojaško zasedejo Drač, Sv. Ivan di Medua in Valona. To bi se zgodilo že dne; 8. maja.
O naših vojaških pripravah za ta izlet v Albanijo ne smemo natančneje poročati.' Italijanski vojni minister je odredil, da se one vojaške enote, ki so po-potrebne za osnutje enega armadnega zbora, izpopolnijo. Zadostovala bo ena divizija, toda treba je, da je rezerva pripravljena. Kar se tiče italijanskega bro-dovja, je tudi pripravljeno. Vpokličano je vse moštvo, ki je na dopustu in spada k obmorskemu okrožju Spe-cia. Italijanska armada, namenjena za bojni izlet v Albanijo, se že zbira v Bariju in Brindisiju. Znašala bo okoli 40.000 mož. Poveljnik ji bo dosedanji poveljnik v Bolonju, general Nava.
Italijanska in naša vlada pa odločno zanikuje-ta, da hočeta za stalno zasesti Albanijo in si jo deliti. Mi verjamemo to naši vladi, ne pa italijanski. Vsa javnost v Italiji vriska od veselja, da bodo pri tej priliki na tako lahek način dobili najvažnejšo luko ob o-trantski ožini, Valono. Dosedaj se je računalo v Italiji, da se da Valona dobiti le po uspešni vojski z Avstrijo, a sedaj jim brez vsakega truda pade kot zrelo jabolko v naročje.
Najnovejša poročila iz Londona vedo povedati, da so se začela tudi posredovanja velesil pri Esad- in Džavid-paši, naj se brezpogojno udasta in zapustita Albanijo. Ce bodo ta pogajanja uspešna, morda izostane avstrijsko-italijanski izlet.
Esad-paša In Džavid-paša.
Ko je Esad-paša predal Skader Črnogorcem, je odkorakal s svojimi četami, ki štejejo baje 30.000 mož, v osrčje Albanije. Kakor poročajo listi, se je Esad-paša proglasil za albanskega vladarja, nekateri pravijo za kralja, drugi za kneza. L*stavil se je s svojo armado, katera je baje dovolj založena z orožjem in denarjem, pri mestu Tirana, ki leži kakih 30 km vzhodno od Drača. Namen Esad-paše je, polastiti se s svojo armado Albanije in tako kljubovati velesilam. Dža-vid-paša, kateri je s svojo armado pred zmagujočimi Srbi, Bolgari in Grki zbežal v albanske gore, se je nahajal zadnji čas v krajih med mestom Valono in El-basanom na jugozahodni strani Albanije. Domneva se, da ima Džavid-paša do 15.000 mož broječo armado. Po predaji Skadra so listi poročali, da bosta Esad-paša in Džavid-paša skupno nastopala za dosego samostojnosti Albanije. A kakor poročajo novejša poročila, ne občujeta obe paši med seboj kot zaveznika, ampak kakor sovražnika. Pri Draču se je baje dne 4. maja razvil hud boj med četami Esad-paše in Džavid-paše. Zmagal je Esad-paša in je korakal kot zmagovalec v Drač. Armada Džavid-paše pa se je razkropila na vse strani. Nekateri listi poročajo, da bo dal Esad-paša svoje čete po ladjah prepeljati dalje proti jugu in da je turški veliki vezir tudi Džavid-pašo odpoklical iz Albanije. O Esad-paši je ta vest skoro neverjetna, ker je on kot staroturek hud nasprotnik mladotur-kov, ki so sedaj na čelu turške vlade v Carigradu. — Srbske čete, ki so bile v Draču, Medui in drugih albanskih mestih, so se te dni vkrcale na graške prevozne parnike in so se odpeljale v Solun
Kak pomen ima Albanija.
Kakor hitro se je izvedelo za prvo zmage balkanskih zaveznikov, je Avstrija izrekla svojo zado-voljnost, da se prisvojeno ozemlje razdeli med balkanske narode, le to je povdarjala, da na noben način ne bo pripustila, da bi se kaka država naselila ob jadranski obali. In da bi tega res ne mogel nihče, storiti, zahtevala je ustanovitev Albanije. Dvojna bojazen je Avštrijo nagibala k temu: 1. da bi albanska obal ne prišla Srbom v roke ter s tem postala tudi zavetišče ruskega brodovja; 2. da bi Italija ne stegnila svoje roke po Albaniji. Albanska obal jo pa zaradi tega tolike važnosti, ker se Jadransko morje pri Albaniji tako zoži (na eni strani Albanija, na drugi strani I-talija), da se lahko s par topovi in ladjami zapre za ■\se parobrode. Ko bi torej Albanija postala italijanska, potein bi imela našo pomorsko trgovino, sploh, našo prosto pot v svet, popolnoma v svojih rokah, i-stotako, ako postane rusko-srbska, kei bi potem v zve-
zi naše ljube prijateljice Italije lahko isto storila in ker bi nadalje v slučaju kake vojske imeli opraviti, ako sta oba soseda nam nasprotna, naenkrat z dvojnim, ruskim in italijanskim brodovjem. Ožina, katero tvorita pa albanska in italijanska zemlja v Jadranskem morju, se imenuje otrantska ožina (Otranto). Najvažnejša luka je Valona. Kdor ima Valono, isti i-ma otrantsko ožino. Zato mora biti Avstrija jako previdna, da je Italija, ako skupno nastopita za pomirje-nje Albanije, ne prevari ter se za vselej ne vsidra v Valoni. Potem imamo na Jadranskem morju vrv okoli vratu. Severne albanske luke Leš, Drač, niso velikega pomena, ker se iz njih ne da narediti varna vojna luka in ker ne obvladajo otrantske ožine. Ako bi Italija sedaj skušala vzeti Valono, ali pa jo ne hotela, če jo trenotno zasede, pozneje izročiti, bi jo morala Avstrija z orožjem prisiliti. Bivši zunanji minister grof Goluhovski je ob neki priliki rekel: Ako Italija vzame Valono, je to za nas povod za vojsko. Te besede so tudi danes resnične.
Izjemno stanje za Bosno in Hercegovino.
V kako resnih trenotkih živimo, nam je dokaz dejstvo, da se je dne 4. maja proglasilo za Bosno in Hercegovino izjemno stanje. Nekateri časniki so hote-
li vedeti, da se je isto odredilo tudi za Dalmacijo, toda vest ni resnična. Avstrijska vlada je sama prepričana, da je mišijenje Dalmacije domoljubno in da vsled tega ni treba posebnih odredb. Vsled izjemnega stanja je v Bosni in Hercegovini sedaj ukinjena prostost zborovanja, sestajanja, poostrene so določbe radi tiska, dolžnost javljenja potnikov je najstrožja, vpeljano je nadzorovanje brzojavne in telefonične zveze, za-branjeno je nositi orožje, sodstvo je izročeno vojaški oblasti itd.
Nemčija slaba zaveznica.
1 ■ ■	WF III illll—ffHP^11!! IHftl»^ I' * xi .
Da Italija ni posebno zanesljiva zaveznica Avstrije, to vsi vemo, in kdor je še dvomil, se je lahko o resnici prepričal leta 1908, ko je ta zvesta zaveznica že imela pripravljene vojaške pozivnice za mobilizacijo proti Avstriji. Letos pa se je žalostno izkazala vrednost naše zveze z Nemčijo. Jasno je, da je imela Avstrija začetkom balkanske vojske čisto drug načrt za svoje postopanje, kakor ga je sedaj izvajala, ker se je zanašala na zvestobo Nemčije. Avstrija je bila odločena, da bo krepko branila svoje koristi na Jadranskem morju. Toda ko se je obrnila za pomoč do Nemčije, ji je ta pomoč odrekla in Avstrija je stala sama na svetu. Zato je morala hočeš nočeš vsepovso-di odjenjevati. Milijarda denarja, ki smo jo izdali zadnji čas, ni toliko krivda avstrijske vlade in grola Berh-tolda, ampak ker smo se preveč zanašali na prijateljstvo Nemčije. Toda Nemec je le tam prijatelj, kjer i-ma profit, kjer ga nima, ga ni zraven. Letos bo mo-žil nemški cesar Viljem svojo hčerko-jedinko s princem kumberlandskim. Nemci so se bahali, da pride k poroki med drugimi tudi naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Kakor r>a poročajo zanesljivi viri, se naš prestolonaslednik ne bo udeležil hišne slavnosti Hohencolercev. Zavezništvo z Nemčijo vse čase ni bilo Avstriji v korist, ampak le v škodo. Tako tudi zadnji čas, ko nas je nemška nezanesljivost obsodila v neprestano popuščanje in milijardo stroškov. Še pretekli teden je izjavil nemški državni tajnik Jagov, da vprašanje Skadra, ki dela naši vladi tolike preglavice, Nemčijo nič ne briga, to se pravi, da v rešnem slučaju ne bo korakala ob strani Avstrije.
Mirovna pogajanja.
Med Turčijo in zavezniki pravzaprav že vlada mir, kajti obojestransko vojaštvo vsled dogovora vsepovsod miruje, Toda o vseh posameznostih, kakor o natančni meji, odškodnini, se še vendar niso dogovorili, in za to je določeno, da se bodo turški in balkanski odposlanci zbrali zopet v Londonu ter tamkaj konečno za stalno sklenili mir. Vse države bodo menda odposlale svoje prejšnje odposlance k londonskim pogajanjem.
Ključi Skadra.
Na pravoslavno velikonočno nedeljo je črnogorski prestolonaslednik prinesel na Cetinje ključe mesta Skadra in jih na slovesen način izročil kralju Nikoli. Prestolonaslednik se je pripeljal v avtomobilu z razvitim črnogorskim praporom in s turškima zastavama s Skadra in Taraboša. Ko je podal ključe kralju, je bil tako ganjen, da ni mogel izpregovoriti nobeno be-

Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR,

8, maja 1913
sede. Navzoč je bil ves dvor; kraljica, prestolona-slednica in princezinje so bile v prazniški narodni noši. Po izročitvi ključev se je dvor in vse ljudstvo podalo v samostan k zahvalni službi božji. Kralj je položil ključe na Skrinjico ostankov sv. Petra z besedami: „Tu imaš ključe trdega Skadra, ki ti je prizadejal toliko gorja!" Vsi navzoči so ihteli.
Ali smejo kmetje živino klati in meso prodajati?
Ko je leta 1908 zavladala huda suša in je nastalo vsled tega pomanjkanje krme, so začeli živinorejci živino nenavadno močno prodajati. Cene so zelo padle, mesarji in prekupci so to priliko hitro porabili ter ponujali za živino nesramno nizke cene. Nekateri posestniki so prosili pri c. kr. okrajnih glavarstvih za dovoljenje, da smejo živino doma zaklati ter meso razprodati. To dovoljenje so tudi dobili. Istotako je bilo leta 1909. Tudi letošnje leto je cena živini padla, cena mesu pa je ostala ista. Nekateri posestniki iz občine Šmartno na Paki so zopet prosili za dovoljenje, da smejo živino doma zaklati. Toda c. kr. okrajno glavarstvo j« na pritožbo mesarjev dovoljenje odreklo ter svoj sklep utemeljevalo s tem, da ni pomanjkanja krme in da ni res, da bi se živina ne mogla prodati po primerni ceni! Da je pa bilo c. kr. okrajno glavarstvo o tem napačno poučeno, naj kaže samo e-den slučaj. Neki posestnik je prodajal kravo po večili sejmih. Ponujali so mu za-njo največ 180 kron. Dotič-ni je potem kravo doma zaklal ter meso razprodajal in je izkupil 280 kron, torej celih 100 kron več. Iz tega je razvidno, kako se živinorejec odira!
Vsi posestniki, kateri so potem doma klali živino, so bili ovadeni, vendar pa ni bil nobeden kaznovan. Mnenje politične oblasti je bilo namreč napačno, kajti kmetovalec sploh sme doma klati svojo živino in prodajati meso v takem obsegu, da klanje ne dobi o-i^rtnega značaja. Seveda mora žival, kakor tudi potem meso, ogledati mesooglednik, kateremu se mora klanje poprej naznaniti in je treba plačati užitninski davek (dac). Ker so pa obrtne oblasti to zadevo različno tolmačile, zato je c. kr. trgovinsko ministrstvo dalo podrejenim oblastim navodila, kako naj postopajo in so sedaj vsled tega vsi dvomi izključeni. Odstavek tega navodila se glasi:
„Potemtakem klanje in prodajanje mesa po kmetovalcih ni smatrati za nedovoljeno mesarsko obrt, če in dokler je to delo postranska kmetijska obrt, ki zanjo ne veljajo določila obrtnega reda, dokler se drži v mejah, ki so primerne kmetiji, in dokler se vrši po posestnikih samih, oziroma po njihovih kmetijskih delavcih ali drugih premožnih osebah, in sicer na pri-prost način, primeren kmetijskim odnošajem."
Iz te ministrske odredbe je torej jasno razvidno, da sme vsak kmetovalec toliko živine zaklati doma in mesa razprodati, kolikor je ima sploh na prodaj. Seveda ne sme živine kupiti in potem zaklati, ker to klanje potem dobi že značaj obrti.
Torej ni treba pri c. kr. obrajnih glavarstvih vlagati nobenih tozadevnih prošenj, niti klanja naznaniti. Naznaniti se mora mesogledniku in plačati užit-nino. V slučaju, da bi obrtna oblast zavoljo klanja koga kaznovala, naj se pritoži na c. kr. namestnijo v Gradec in se ozira na zgoraj omenjeno ministrsko odredbo. Ta odredba je izšla 1. 1909.
Politični ogl
je pri
sprejemu odličnega Hrvata pred kratkim izjavil, da dobro pozna težaven položaj, v katerem se nahajajo Hrvatje zavoljo notranjih razmer in da je Hrvatom iz srca naklonjen. Ko se je pretekli teden otvorila na Dunaju jadranska razstava, je v svojem otvorilnem govoru prestolonaslednik opozoril, kako raste pomen avstrijskih dežel ob Jadranskem morju. Vse Slovence in Hrvate navdajajo take izjave iz prestolonasledniko-vih ust z velikim veseljem.
—	Državni zbor še vedno ni sklican. Prej so stala napoti nedovršena pogajanja na Češkem in Poljskem, sedaj pa naše napeto razmerje do Črne gore in nerazjasnjene razmere v Aibaniji. Toda ker je najnevarnejša točka naše razmerje do Črne gore, dobila prijaznejše lice, je s tem izginila tudi največja ovira za sklicanje državnega zbora. Vest, da je zbornični predsednik dr. Silvester proti volji ministrskega predsednik sklical državni zbor, in da je vsled tega nastal spor med vlado in državnim zborom, kar bi povzročilo razpust državnega zbora, je neresnična. Dr. Silvester postopa v sporazumu z vlado. Ako ne bo na jugu novih težav, se skliče državni zbor za dan 14. ali 15. maja.
—	Katoliška Kmečka Zveza za nemški del Štajerske ima na Binkoštni torek dne 13. maja v Gradcu svoj občni zbor. Na Binkoštni ponedeljek pa je zborovanje zaupnikov. Stranka, kateri pripadajo v ogromni večini srednje- in gornještajerski kmetje, ima posebno dobro izpeljano svojo organizacijo zaupnikov, za katere prireja po okrajih večkrat v letu posebne shode. Ta način organizacije bi bil tudi za Slovensko Kmečko Zvezo zelo priporočljiv. Glasilo nemških katoliških kmetov, Sonntagsbote", je razširjeno v nad 30 tisoč izvodih.
—	V Zagrebu se je dne 30. aprila obhajal spominski dan smrti grofov Zrinjski in Frankopani, ki so bili dne 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu obglavljeni, ker so se zarotili proti tedanjemu vladar-
ju nemškega cesarstva, Leopoldu I., ki je sklenil neugoden mir s Turki. Zarota je bila izdana, Peter Zrinjski in Franjo Frankopan vjeta ter zaprta v Dunajskem Novem mestu. Skoraj vsi krščanski vladarji in sam papež so prosili milosti hrabrima Hrvatoma, ki sta se tolikokrat odlikovala v bojih za sveto Kristusovo vero, toda zastonj. Dne 18. aprila obsodili so ju kot izdajalca v smrt; vzeli so jima vse časti in vse imetje ter sklenili, da se ima njihov spomin za vselej za-treti. Dne 30. aprila 1671 so v Dunajskem Novem mestu zaprli mestna vrata, a vsi vojščaki so se v polni vojaški opravi razpostavili okoli trga, na katerem je ob 10. uri dopoldne odsekal rabelj glavo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu in njegovemu svaku Franju Frankopanu. Nesrečno Petrovo ženo, ponosno Katarino, so Nemci odpeljali v Gradec ter jo zaprli v samostan dominikank, v katerem je znorela ter potem kmalu umrla. — Spomin na te dogodke so obhajali dne 30. aprila Zagrebčani prav slovesno. Ker pa je ob priliki slavnostnega zborovanja par mladih ljudi zapelo črnogorsko narodno himno in klicalo protidržavne klice, j'e policija posegla vmes ter tako povzročila, da se je slavnost naglo končala. Na večer so se v gledališču ti prizori ponovili.
—	Na Ogrskem je začel dne 5. maja zborovati državni zbor. Opozicija se ne udeležuje sej. Vendar pišejo listi, da v opoziciji ni več prejšnje edinosti. Do-čim vstraja Just na stališču neprestanega odločnega boja proti vladi, sta grof Andraši in Aponji za pogajanja na podlagi novega programa. Politične razmere so pač nezdrave med Madžari, niti v vladni stranki, niti med opozicionalci nobenih vzorov, zato pa tudi nobene sposobnosti za daljši boj. Slabi ljudje in slabotne stranke se hitro naveličajo vročih bojev in hočejo premirja, Smešno je, da išče madžarska opozicija podlage za sporazumljenje v novem programu za volilni red. Ve se namreč, da je pretežna večina opozicije za volilni red, kakor se je letos potrdil v zbornici in ga je podpisal že tudi cesar, in noče drugega volil, reda, ker bi vsak nadaljni mogel Madžarom k večjemu kaj vzeti, ne pa pridjati. Sedanja ogrska vlada se zelo trudi, da bi Čuvaj prišel zopet z dopusta nazaj in prijel trdo za vajeti, ker je baje sedanji njegov namestnik dr. Unkelhajzer preveč popustljiv. Na Dunaju pa še vedno mislijo, da bi bilo najbolje, ako prevzame posle vlade na Hrvaškem kak hrvaški general.
—	Napadi na vladarje. V nedeljo, dne 4. maja, se je izvršil v Karlsruhe napad na sedanjega baden-skega vladarja, velikega vojvodo Friderika. Vojvoda je ravno stopil na voz, da se odpelje k dirki. V tem trenotku pristopi k vozu neznan človek z odprtim nožem v roki ter zamahne proti vojvodi. Toda vojvoda je hipoma spoznal položaj, potegnil sabljo ter odbil na-merjeni sunek. V tem je že prihitela policija ter zgrabila napadalca. Napadalec je baje na umu bolan. Toda to je izraz, ki se rad rabi pri napadalcih na vladarje. — Listi poročajo, da je francoska vlada izvedela, da anarhisti zopet pripravljajo napad na španskega kralja Alfonza ob priliki, ko bo obiskal Francosko. Več anarhistov je dala francoska policija zapreti, ker jih sumi, da so v zaroti proti kraljevemu življenju.
azne novica,
Godovi priho3nJega tedna.
11.	nedelja: BinkOŠti. Prihod sv. Duha.
12.	Binkoštni pondeljek: Pankracij.
13.	torek: Servacij, škof; Glicerija, devica.
14.	sreda: f Kvatre, Bonifacij, mučenec.
15.	četrtek: Zofija, mučenica; Hilarij, spoznav.
16.	petek: f Kvatre. Janez Nepomuk, mučenec.
17.	sobota: f Kvatre, Paskal; Maksima.
*	Odlikovanje. Zaslužni križec za 401etno zvesto službovanje je dobil veleč. g. Lovro Janžekovič, župnik v Veržeju.
*	Iz šole.Imenovani so začasni učitelji: Friderik Sušnik za stalnega učitelja v Rajhenburgu; Lu-dovik Kokot v Dobovi in Ferdinand Sentjurc v Srom-ljah. V stalni pokoj je stopila učiteljica Lavra Slegel v Konjicah.
*	Evharistični shod bo drugo leto v Lurdu.Tako se je sklenilo na letošnjem shodu, ki se je, kakor znano, vršil na otoku Malta v Sredozemskem morju. Gotovo je, da bodo Slovenci šli na ta shod s posebnim vlakom. Zato pa štedimo že sedaj za to vožnjo!
*	Ali že vera peša? Tako povprašuje liberalni člankar v zadnjem „Narodnem Listu". Kadar vidimo liberalca jokati za vero, zdi se nam, kakor da bi videli satana, stati ob peklenskih vratih ter jokati, da jih toliko prihaja v njegovo kraljestvo. Liberalnim sol-zavcem ni za vero, ampak z lažjo in zavijanjem se zaganjajo v njo, da bi jo omajali. Toda vedno brezuspešno. Slovensko ljudstvo liberalnim švindlerjem ne verjame več.
*	Iz socialističnega tabora. Na Dunaju so si ustanovili socialni demokratje veliko tovarno za kruh, imenovano Hammerbrotwerke. S to tovarno nameravajo po izjavi njihovega židovskega voditelja Karpele-sa, ugonobiti pekovski obrtni stan na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Toda naprava je tako velikanska, da stroški še dosedaj niso v nobenem razmerju z dohodki. Podjetje je prišlo v denarno težavo. Toda v tem hipu mu je priskočil na pomoč veliki kapital, in sicer Rotšildova banka Kreditanstalt, ki jim je posodila denar pod zelo ugodnimi pogoji. Pa pravijo socialni demokratje, da je ves njihov boj v prvi vrsti naperjen nroti velikemu kapitalu. Kdo bi to verjel. Veliki kapitalisti so pametni dovolj, da bi svojih istinitih sovražnikov ne podpirali.
*	Kdo dela draginjo? Naši slovenski poslanci ves čas v državni zbornici oDozarjajo na to, da nima krivde na draginji kmet, ampak karteli (zveza fabri-kantov). Liberalni poslanci imajo za te glasove gluha ušesa. Sedaj poročajo listi, da so začeli bavarski fa-brikanti uvažati sladkorne pridelke v Avstrijo, si u-stanovili svoje tovarne in prodajajo bavarski sladkor vkljub uvoznim stroškom po nižji ceni kakor avstrijski fabrikanti.
*	Bojijo se nas. Odkar so naši bratje na Bal-
{:anu premagali divjega Turčina, se je polastil naših lemških zagrizencev velik-strah. Bojijo se tudi nas, fevstro-ogrskih Jugoslovanov, vsled naše čilosti in ju-žhaštva. V Mariboru sklicujejo spodnještajerski Nem-iei za eno prihodnjih nedelj velik shod spodnještajer-jskega nemštva, na katerem bodo govorniki slikali bodečim Nemcem onega strašnega jugoslovanskega zmaja, ki hoče požreti štajerske in druge Nemce na našem |ugu. O joj!
*	Slovenci v Mariboru. Vse Slovence, kateri pridejo dne 18. maja v Maribor, že danes opozarja-pio, da se bodo ta dan v Mariboru prodajale na ulici cvetlice v nemško-nacionalne namene. Nemci hočejo zgraditi na Pohorju svojo kočo, ker je seveda za vsakega blagorodnega Nemca poniževalno, ako bi prestopil prag Ruške koče, ki je v slovenskih rokah, Nemeo noče, da bi se podpiralo slovensko podjetje. In Če drugače ne more, gre tudi na ulico prosjačit, samo, da
sni treba dati Slovencem nobenega vinarja več. Slovenec, ki si kupi dne 18, maja od Nemoev cvetlico, »pljune v svojo lastno skledo«
*	Nemški Snlferajn ima letos svoj občni zbor ob Binkoštih na Dunaju. L. 1912 je imel Sulferajn 1 milijon 400.000 kron dohodkov. Ena četrtina denarja se je uporabila za stavbo novih šol, dve četrtini za vzdrževanje ponemčevalnic, ena četrtina pa za uradnike, potovalne učitelje, shode in one učitelje, ki si dajo svoj odpad od svojega (slovenskega) naroda plačati. Delo Sulferajna zahteva od nas, da podpiramo, kolikor se da, naše izobraževalne organizacije in Slovensko Stražo.
*	Štajerski pomožni zaklad je dosegel visočino enega milijona kron. Vsled tega se bo lahko dajalo za 25% več podpor kot dosedaj. Dne 5. t. m. je imel odbor za oskrbovanje tega zaklada v graškem namest-ništvu sejo, katere sta se udeležila tudi dr. Korošec in Robič. Po njiju predlogu se bode pri podporah odslej oziralo tudi na poljedelske najemnike in viničarje.
*	Za birmo. Prišel je zopet čas, ko se deli sv. birma. Opozarjamo botre in stariše, naj vendar pustijo grdo razvado, da otroke ta dan napojijo. Pogosto-ma se zgodi, da je otrok ta dan prvokrat pijan; kar v njem pred poldnem v zakramentu sv. birme ustvari sv. Duh, razdere popoldne hudobni duh alkohola. — Marsikateri propadli zastareli pijanec bi lahko s prstom nazaj pokazal na dan svoje birme, rekoč: Takrat sem bil prvokrat pijan, krivi so bili pa stariši in botri. Otrokom dajati alkohol, je zločinstvo.
*	Sveta vojska. V Mariboru se je v nedeljo, dne 4. t. m., vršilo ustanovno zborovanje društva „Sveta vojska", katero ima namen, gojiti med spod-nještajerskim slovenskim ljudstvom treznostno gibanje in posebno odvračati ljudi od nesrečnega žganjepitja. Udeležba iz vseh krogov je bila zelo lepa; posebno razveseljivo je, da se je naša učeča se in delavska mladina udeležila v izredno lepem številu zborovanja. Dr. Kovačič je kot predsednik pripravljalnega odbora s prisrčnim pozdravom otvoril važno zborovanje. Nato je dr. Svab iz Celja predaval o škodljivem vplivu alkohola na človeško telo. Svoje zanimivo predavanje je podprl z nekaterimi slikami in vzgledi. Dr. Kovačič je nato govoril o škodi, ki jo povzroča alkohol mladini. Nato sta nastopila Sut Marija in Žnuderl Konrad, učenca krčevinske šole, s primernimi deklamacijami.
V	odbor „Svete vojske" so bili izvoljeni: dr. Fr. Kovačič, predsednik; učiteljica Stupica, ravnatelj Srei-ner, dr. Arnejc in nadučitelj Jurko kot člani odbora. K društvu je pristopilo lepo število članov. Ob koncu je predsednik pozival navzoče k resnemu in vstrajne-mu delu, da z bojem proti alkoholu izčistimo iz našega naroda one grde madeže, ki sledijo nesrečnemu pijančevanju. Poplemenitimo naš narod s treznostjo!
*	Jugoslovanska Strokovna Zveza je imela dne 4. maja občni zbor v Ljubljani, kojega sta se udeležila tudi poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič. Na Sta-ierskem imamo sedaj že 16 strokovnih skupin. V kratkem se ustanovi še 8 novih skupin, oziroma plačilnic. izvolilo se je posebno štajersko-koroško okrožje s sedežem v Mariboru. V načelstvo tega okrožja so izvoljeni: Franc Žebot, predsednik; Jakob Supančič, namestnik, Josip Štelcar in Ivan Zupan st., Trbovlje. Koroške skupine še določijo svojega zaupnika. Zveza ima že nad 23.000 kron upravnega zaklada. Zvezino glasilo je v Ljubljani izhajajoča „Naša Moč", za koje je treba plačati le 3 vin. na teden, 2 vin. pa plača organizacija. Delavci imajo v J. S. Z. močno in zvesto prijateljico.
*	Gradec. V nedeljo, dne 20. aprila, je priredilo tukajšnje slovensko katoliško društvo „Kres" veselico z igro: „General Burja". Igralci so svoje vloge izvrstno rešili. Graški Slovenci so se v lepem številu udeležili veselice. Po končani igri so tamburaši zaigrali pesem „Lepa naša domovina" in „Hej Slovenci". Pela je cela dvorana, da je bilo veselje. — Slovenka v Gradcu.
*	Nova znamka za vžigalice Slovenske Straže.
V	zalogi J. C, Menardi v Ljubljani so izšle nove vrste vžigalice Slovenske Straže v korist obmejnim Slovencem. Slika na škatljici nam kaže orla, plavajočega nad Ljubljano. Stare znamke vžigalic v korist obmejnim Slovencem bodo v kratkem izginile iz prome-
ta. Opozarjamo vse naše somišljenike na te nove naše vžigalice in prosimo, da jih povsod širijo. . Nova znamka izključuje vsako zamenjavo s kakimi drugimi vžigalicami, zato bo ta nova znamka tem boljša za a-gitacijo. Vžigalice Slovenske Straže so še vse premalo razširjene, zato naj sedaj 'naši somišljeniki skrbe, da bodo nove vžigalice pomnožile dohodke Slovenski Straži! Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljeni-ca naj povsod odločno zahteva vžigalice v korist obmejnim Slovencem iz zaloge I. C. Menardi v Ljubljani. To je treba poudarjati, ker jih nekateri trgovci in trafikanti sicer imajo v zalogi, vsiljujejo pa druge vžigalice.
*	Ugodnosti v izvrševanju vojaških dolžnosti.
Oni, letos k vojakom potrjeni brambni obvezanci ali njih svojci, ki nameravajo prositi za kako ugodnost v izvrševanju vojaških dolžnosti, pa tega še niso storili, se v njih lastno korist s tem opozarjajo, da to nemudoma store, in sicer je vlagati prošnje za priznanje ugodnosti po §§ 30. (posestniki podedovanih kmetij) 31 (vzdrževatelji rodbin) 32 brambnega zakona, (posestniki kmetij ali vzdrževatelji rodbin, kjer manjka vseh pogojev § § 30. ali 31.) najpozneje do 30. julija t. 1. in prošnje za priznanje ugodnosti po §. 37. bramb. zakona (premestitev v nadomestno rezervo kot „številni") pa najpozneje do 15. septembra t. 1., sicer bode prepozno.
*	Iz Sarajeva smo dobili to-le zahvalo: Vsem dobrotnikom, ki so darovali denar za rezerviste v Bosni, izrekajo najprisrčnejšo zahvalo rezervisti 87. dopolnilnega okraja v Sarajevu.
*	Novo mesto. Kakor poročajo listi, je postal trv Lipnica mesto. Lipnica je baje že enkrat imela naslov mesta, a se ji je ob času srednjeveških uporov odvzel ta naslov. Prebivalcev ima sedaj 3314.
*	Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu (Kranjsko) priredi dne 26. in 27. maja t. 1. 2dnevni tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V ponedeljek, dne 20. maja. Od 2. do 4. ure popoldne: Setev detelje in trave na njivah za 2- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje de-teljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuševališču. V torek, dne 27. maja. 'Od 8. do 10. ure dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. u-re dopoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in izboljšanje slabih ter starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševališču. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s pomočjo podpore tečaj obiskati, naj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko).
*	Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 28. in 29. maja gozdarski tečaj s sledeCim sporedom: V sredo od 1.—3. popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure po-«oldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi razkazovanji o pomlajevanju gozdov. V četrtek od 6. ure zjutraj do 4. popoldne poučni izlet v šolska gozda naVrhovskem in Pod-Ijubnem, kjer se vrše praktična razkazovanja o oskrbovanju gozdov. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, se naj priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranjsko) do 20. maja t. 1. Podporo dobi le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoii.
*	Kuga-slinovka se zopet pojavlja. Kakor poročajo graški listi, se je v občini Obervolz na Gornjem Štajerskem pojavila pri goveji živini slinovka. Politična oblast je sicer odredila vse potrebno, da se nevarna kuga ne razširi dalje, a vkljub temu se je bati, da poletna vročina zanese tudi v naše kraje to grozno škodljivko naših živinorejcev. Pomislimo, kako velikansko škodo je trpel naš živinorejec zadnji dve leti vsled slinovke. Promet z živino je bil po nekod popolnoma ustavljen, sejmi zaprti, pa tudi poginilo je precej živine. Da torej obvarujemo našo živino pred sb-novko, držimo v hlevih skrajno snago. Živinorejci, držite se sledečih navodil: 1. hleve dajte takoj in večkrat med letom korenito pobeliti z apnenim beležem; 2. tla, kjer stoji živina, skrbno osnažite starega gnoja; sploh se naj gnoj vsak dan vsaj dvakrat spravlja iz hleva; 3. jasli in tla večkrat na teden, posebno tedaj, če ni živine v hlevu, umijte z vodo; 4. živini večkrat s svežo vodo izperite gobec in parklje; 5. dajajte živini večkrat na dan, ne samo opoldne in zvečer, piti sveže vode; "6. dajajte ji večkrat grenke Glauber-jeve soli; 7. v hlevu mora biti po leti vedno svež zrak, zatorej prezračite skrbno vaše hleve, ne imejte vsa okna zadelana; 8. pazite dobro, da se bo scalnica odtekala iz hleva. — Bolje je sedaj, dokler je še živina zdrava, biti skrben in strog, kot pa potem jadikovati, ko je že prepozno.
*	Nova postava glede kužnih oolezni je stopila s 25. aprilom t. 1. v veljavo. Ta Dostava določa, kako se mora skrbeti za zabranitev in omejitev raznih kužnih bolezni. Glasom te nove postave jo vsakdo dolžan, naznaniti oblasti izbruh sledečih bolezni: škrlatica, davica (divteritis), legar (tifus), griža, otrpnjenje vratu, ženska mrzlica, koze (osepnice), azijska kolera, kuga, gobavost, angleška očesna bolezen, rumena mrzlica, vranični prisad, konjska smrkavost in steklina. Oblasti se mora tudi takoj javiti, če je kaka stekla žival kako osebo ali živino obgrizla. Posebno velja določilo, da se morajo gori omenjene kužne bolezni javiti oblasti, za zdravilišča in razne zavode. Zanimiva je določba nove postave, po kateri se smejo hiše, kjer je izbruhnil legar, koze, azijatska kolera ali kuga, ter stanovanja, kjer se nahaja kak bolnik na škrlatici,
davici ali otrpnenju vratu, javno zaznamovati. Ta znamenja se ne smejo poprej odstraniti, dokler hiše ali stanovanja niso razkužena. Ta postavna določila je razglasil dunajski uradni list, „Wiener Zeitung", dne 25. aprila 1913.
*	Kako se spozna vnetje slepiča. Znaki te nevarne bolezni so pred vsem: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu na desni strani trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih žilic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Ce se pojavijo ti znaki, tedaj naj gre bolnik takoj k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti.
*	Tržno poročilo. Ko se je na dunajski borzi (denarnem trgu) zvedelo, da so Črnogorci pripravljeni, zapustiti Skader, se je vrednost državnih in vrednostnih papirjev, raznih delnic, delniških družb ter denarja močno vzdignila. Špekulanti, ki so pretečeni teden nakupili te razne papirje, ko je bila cena občutno padla, so napravili naenkrat velikanski dobiček. — Cena žitu zopet splošno pada. Koruza, ki je dosedaj vedno na ceni pridobivala, je izgubila 10—15 vin. pri 100 kilogramih. Z Ogrskega prihajajo poročila, da o-zimne, pa tudi jarine, izredno lepo kažejo. Crv, kateri v naših krajih letos močno podjeda setve, se na O-grskem še ni pojavil. — Lesni trgovci imajo letos iz-borno „letino". Cena lesnim izdelkom se namreč od Novega leta sem neprestano dviguje. Italijani, pa tudi lesni trgovci in stavbeniki iz Balkana, nakupujejo zadnji čas zelo mnogo žaganega lesa v Avstriji. Italijani baje rabijo večje množine lesa za Tripolitanijo. — Cene živini so bile na zadnjem graškem sejmu sko-ro neizpremenjene. Dobro se plačuje pitana živina, posebno svinje. Na naših domačih spodnještajerskih sejmih pa, kakor izvemo, se skoro oovsod opazuje padanje cen pri živini. Vendar je upati, da če bo večkrat porosil dež, da bo ostala cena živini vsaj na sedanji višini.
*	Društvo Kmet. učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor na Binkoštno nedeljo dne 11. maja v Gorici v hotelu pri „Zlatem jelenu" ob pol 11. uri dopoldan. Po skupnem obedu je ogled kmetijske šole v Gorici.
*	Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko občni zbor se vrši na Binkoštni pondeljek 12. maja 1.1. ob pol 11. uri pred-poldnem v mali dvorani Narodnega doma v Celju po sledečem vspore-du: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predavanje o premembi pravil. 5. Volitve in 6. slučajnosti.
*	Himne za procesijo o presv. Rešnjem Telesu. 1. Sacris. 2. Ver-bum. 3. Salutin. 4. Aeterne. 5. Pangelingua za mešan ali moški zbor. Zložil Ign. Hladnik op. 33. cena 1 K. Dobe se pri skfcdatelju v Novem-mestu.
*	Vrednost turških srečk narašča vkljub neprestanim krizam, kar je najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče kupiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji oglas Srečke v korist Slov. Straži.
Mariborski okraj«
m Maribor. V frančiškanskem samostanu je na Križevo, dne 1. maja zjutraj umrl br. Alojzij Sega. Rajni se je svoje dni mnogo trudil pri nabiranju milo-darov za novo cerkev Matere Milosti. Svetila mu večna luč!
Maribor. Naši Orli so res fejst fantje. Letos jih je šlo šest k naboru in jih je bilo potrjenih pet. Razun teh petih je potrjen še eden, ki je v zadnjem času sodeloval pri naših prireditvah, a se radi oddaljenosti ne more udeleževati telovadbe. Tako lahko rečemo, da je dal naš Orel šest fantov cesarju. Pa naj • kdo reče, da se ne postavimo!
m Maribor. V našem mestu je sedaj 5 dimnikarskih mojstrov, kateri opravljajo svoj posel v mestu in skoro celem sodnem okraju. Med dimnikarji in pa lastniki hiš vlada že več let napeto razmerje, ker dimnikarji zahtevajo leto za letom vedno večjo plačo. Da se jim njih želje po višjih plačah lažje uresničijo, zahtevajo Dimnikarji, naj se mesto in okraj Maribor razdelita v 5 delovnih okrajev. Vsak dimnikar bi imel potem natančno določeno, katere hiše spadajo pod njegov delokrog. Izključeno bi bilo, da bi kak drug dimnikar smel ometati v delokrogu svojega soseda. Ob enem pa bi bilo tudi izključeno, da bi se smel naseliti v Mariboru kak nov dimnikarski mojster. Naši mestni očetje so bili vendar še toliko previdni, da v zadnji seji mestnega sveta niso ugodili zahtevi dimnikarjev. Kar se tiče stališča kmečkega ljudstva, je tudi bolje, da ostane pri starem, ker sedaj ima kmet vsaj to pravico, da si izbere sam dimnikarja, katerega hoče. Ce bi bilo pa natančno določeno, ali pa pravzaprav zapovedano, da kmet ne sme samostojno najeti dimnikarja, bi bili ti ljudje napram našim kmetom še bolj predrzni. Saj vedno prihajajo pritožbe, kako dimnikarji našemu ljudstvu vedno prete s tožbami, če kaj ni ravno tako, kakor se jim zazdi.
m Št. Ilj v Slov. gor. Veselica, ki jo je priredilo naše Kmečko bralno društvo, je izborno izpadla. Poučen govor je imel „Zarjan" znani pesnik g. Lov-renčič. Prav v pesniškem duhu nas je navduševal za sveti boj proti tujemu navalu. Na koncu svojega res lepega govora je citiral pesem, ki jo je sam zložil za naš St. Ilj in ki bo gotovo prišla v tisk. Neki mladi „Kresjan" je prav čutno deklamiral, čisto oziraje se na naše razmere, Gregorčičovo: „Colnič otmimo". — ..Zarjani" pa so igrali šaljivo burko: „Trije tički". Smeha ni bilo konca ne kraja. Osobito piskrovez (g. D. Mašič) je vselej vzbudil mnogo smeha. Vmes pa so pridno peli naši pevci. Vsem pevcem, njihovemu vodji, osobito pa gg. „Zarjanom" iz Gradca se v imenu Kmečkega bralnega društva prav prisrčno in toplo zahvaljujemo. Cel čisti dobiček veselice so gg. visoko-šolci požrtvovalno darovali našemu prepotrebnemu Bralnemu društvu. Bog plati! Zdaj spoznamo, kdo čuti z nami.
m Cirknica. Vprašanje na c- kr. okrajno glavarstvo v Mariboru. Kako je to, da župan Flucner v Cirknici še sedaj ne razpiše občinskih volitev? Volitve bi se bile že morale vršiti v jeseni 1. 1912. Zupan pa še zdaj ni začel z nobenimi pripravami. Ce pa kje kak slovenski župan uraduje in protestantska „Mar-burger Zeitung" c. kr. okrajnega glavarja na to opozori (glej Hotinja vas!), pa glavarstvo vedno podrega še prej ko je potrebno. — Več volilcev občine Cirknica.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 28. aprila je priplaval smrtni angel v sredino obče spoštovane družine Janeza Krautič ter presadil družini, posebno otrokom, najljubšo cvetko, drago mamico, iz doline solz tja v boljšo bodočnost, kjer vlada srečni večni dan. Zapustila je 6 nedoraslih otrok ter ljubljenega soproga, Bila je jako priljubljena, kar je kazala nad 800 broječa množica zbranega ljudstva pri njenem pogrebu, v spremstvu treh čč. gg„ duhovnikov, spremljajoč jo k zadnjemu počitku. Ko je tiha jamica sprejela njeno mrtvo truplo in so pevci pri odprtem grobu zapeli pretresljivi žaloslinki, se je rosilo marsikatero oko. — Le spavaj ranjka zdaj pokojno, v gomili hladni mir ti bod'! Vse trpljenje naj stoterno povrne ti nebes Gospod. z veseljem, večno nevsahljivim in slave vencem nevenljivim!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V sredo, dne 30. aprila je konj posestnika Alojzija Kolerja udaril njegovega 81etnega sina Frančeka s kopitom v trebuh. Konj je gnal pri gumni stroj in fantič se mu je od zadal približal. Prepeljali so ga hitro v radgonsko bolnišnico,. kjer pa je vsled poškodb umrl.
m Sv. Benedikt. Čebelarski shod, katerega je sklicala čebelarska podružnica pri Sv. Benediktu in se je tukaj vršil dne 1. maja, je bil povoljno obiskan. G. Jurančič nam je predaval o važnih spomladanskih onravilih pri čebelah. Za tem se je vršilo pri čebelnjaku g. župnika praktično razkazovanje. Z zadovoljstvom sem opazil, da je bilo poleg starejših in izkušenih čebelarjev navzočih tudi veliko število mladeničev-začetnikov, znamenje, da se zanimajo za čebelarstvo. Prav tako! Svojim dobrim starišem boste napravili dosti več veselja, če boste nedeljske popoldneve prebili "ri čebelicah, kakor da bi zahajali v slabe tovari-šije ter se po krčmah in šnopsarnah udajali alkoholu.
m Frani. Framska kmečka hranilnica in posojilnica je imela lani nad 150.000 K prometa. Vlog je štela 127.000. Odvišnega denarja okoli 50.000 K. V !vseh šitirih letih svojega obstoja je imela prometa o-Ko'li 600,000 K, Gotovo lep uspeh, če premislimo, da ima mal oktoliš in da poleg nje obstoji še stara posojilnica, Tekmovanje je vedno dobro, ker pri tem ima dobiček ljudstvo.
m Slov. Bistrica. Koliko nadarjenosti leži v srcih naše mladine, pokazala nam je predstava „Andrej Hofer". Ta igra zahteva precej izurjenosti igralcev, in to so — smelo trdim — po večini vsi naši igralci in igralke. Igrali so navdušeno, saj so njihova srca navdušena za obe svetinji: za sv. vero in domovino. — Zadnjo nedeljo pa smo se zbrali k resnemu delu: k zborovanju domačega društva. Lepe govore sta imeli vrli mladenki Julija Dobniker in Frešar. Mladenki J. Pristovnik in Mar. Jančič sta pa navdušeno deklami-rali: „Umirajoči Bolgar" in „Vera". Veselo znamenje je posebno to, da so skoro vsa dekleta Izobraževalnega društva tudi vrle Marijine darovalke, prav po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Slovenski gimnazijci iz Maribora vabijo k predstavi, ki se vrši pod pokroviteljstvom preč. gosp. prof. dr. Medveda dne 12. maja v gostilni g. Kodra pri Sv. Lovrencu ob koroški žel. Igra se ljudska igra „Zaklad" v štirih dejanjih. Po predstavi prosta zabava, šaljivi ribolov, šaljiva pošta itd. Cene: sedeži 2 K, stojišča 8D vin. Začetek ob 5. uri popoldan.
m Sv. Benedikt v SI. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi na binkoštni pondeljek po večernicah društveno veselico s predstavo, tamburanjem in petjem. Vabi se k obilni udeležbi.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Na sedmini Krautičevi se je darovalo za Slov. Stražo K 4-40. Slovenci, spominjajte se pri vsaki veseli in žalostni priliki Slov. Straže I
m Sv. Anton v SI. gor. Bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. ima na binkoštni pondeljek svoj občni zbor. Ob enem priredi tudi zanimivo veselico z dvema igrama, srečolovom. V šoli se predstavljata dve zanimivi igri: „Marijin otrok sem", igra v treh dejanjih in „V ječi" vojaška burka v enem dejanju. Nastopijo tudi tamburaši in pevci. Prosta zabava se vrši v gostilni g. Štefanije Rojs.
m Hoče. Na Trojičko nedeljo dne 18. maja bo v Hočah lepa slovesnost. Pri poznem sv. opravilu bo slovesno blagoslovljena nova zastava za Mladeniško Marijino družbo in Orle. Pridigoval bo neumorno delavni gospod in vnet organizator mladine profesor dr. Hohnjec. To bo lep dan za hočko mladino. Uljudno vabimo, naj pridejo vse sosedne Mladeniške Marijine družbe in Orli ta dan v Hoče. Fantje pridite, da se znova navdušite za vero sveto in domovino drago. Popoldne istega dne pa bo v prostorih gospe Terezije Rojko veselica, katere čisti dobiček se bo porabil za zastavo in Orle. Govoril bo g. dr. Hohnjec, Orli pa bodo uprizorili šaljivo igro „Pravica se je izkazala" g petjem. Na dnevnem redu je tudi deklamacija in petje mešanega zbora. Vsi zavedni Hočani in vsi prijatelji mladeuiškega gibanja od blizu in daleč: pridite v obilnem številu I
Ptujski okraj.
p Ptuj. Zadruga trgovcev za ptujski okraj je
imela dne 27. aprila v gostilni Zupančič v Ptuju svoj občni zbor. Na predlog, da se preide takoj k volitvi odbora in se skrajša dnevni red, otvori predsednik zborovanje. Izvolil se je enoglasno dosedanji načelnik in odbor. Pri sklepu zborovanja pa pride šentvidski Sošterič, njegov sin in nekaj drugih članov, ki jih je nalovil živinski trgovec Blažič iz Brega. Večji del s Sošteričem prišlih so takoj uvideli za kaj se gre in so takoj zapustili Šošteriča, veliki del ni imel na zborovanju nič opravka, ker trgovci občine Breg ne spadajo zraven, temveč k Ptuju, in teh je bilo največ. S Sošteričem so bili tudi taki, kakor je vurberški Golob. ki pa ni imel na občnem zboru nič opravka, ker nima 011 trgovine, pač pa njegova žena, a pri zadru-
gi ni dovoljeno možu, zastopati ženo, temveč vsak ud ima sam besedo, naj bo žena ali pa mož. Sošterič je imel bore malo pristašev. Vendar bi pa Sošterič rad zopet bil načelnik, vsled te<*a se je začel postavljati, njemu pa so pomagali: majšperški Svarčnik, cirkov-ški Starešina, juršinski Hans Toplak in pa vurber-ški Golob. Končno so jo morali kot premagani žalostno odkuriti. Namena pa le Sošterič ni dosegel.
p Sv. Janž na Dravskem polju. Smrt zamahne, nič ne zbira, kamor pride, vse podira, to nam je v aokaz cela vrsta belih križev na našem pokopališču. Posebno letos je umrlo že veliko mladih ljudi. Dne 1. aprila je mirno v Gospodu zaspala Mica Gojčičeva iz Starš, previdena s sv. zakramenti. Bila je pridna in poštena deklica, stara 20 let, ponos svojim starišem in dika. šentjanžkih deklet. Bila je članica Marijine družbe, in to ne le po imenu, temveč tudi v dejanju. Mnogo ljudstva, posebno deklet, jo je spremljalo k zadnjemu počitku. N. v m. p.!
p Bukovci pri Ptuju. Kakor se je svoj čas poročalo, je dne 18. julija 1912 umoril na veliki cesti popoldan okoli 3. ure 221etni kmečki sin veteranca pre-vžitkarja Jurija Obrana. Vzrok umora je bilo silno sovraštvo in preveč na Ptuju zavžitega žganja. Morilec je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Mariboru dne 27. septembra 1912 na 3 leta težke ječe. Tam se mu je začelo na umu mešati in se je dne 10. aprila 1913 v svoji celici obesil na svojih naramnicah. Bog mu bodi milostljiv! Da bi si le v naši vasi mladeniči ta pretresljivi dogodek vzeli k srcu. V naši vasi vlada strašna razuzdanost, ki jo posebno podpirajo tisti, ki okradeno blago od mladine skrivaj kupujejo in čez uro ter na nedovoljen način opojne pijače točijo. Gospodje c. kr. orožniki, ki imajo žalibog v naši vasi dosti opravila, bi gotovo storili veliko dobro delo, če bi posvetili fem ljudem več pozornosti.
p Zabovcl pri Sv. Marku. V nedeljo, dne 4. t. m. popoldne, ravno ko so ljudje prihajali k večerni-cam, je začelo goreti pri Juhnarju. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Zažgal je domači 51etni iant, medtem ko so bili odraščeni vsi od doma. Ogenj so kmalu pogasili sosedje, pozneje je prišla na pomoč tudi bukov-ska požarna bramba. Uboga družina se vsem smili.
p Ormož. Naša Mladeniška in Dekliška Zveza sta imeli dne 27. aprila svoj občni zbor. Izvolili smo si nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen mladenič Ludovik Hodžar in za podpredsednika Ivan Ivanuša. Predsednik je v svojem govoru omenil zasluge, ki si jih je pridobil za Zvezo prejšnji predsednik M. Sever. Izrekla se mu je prisrčna zahvala.
p Središče. Že več let je bila na naši šoli navada, da so otroci, posebno v šestem razredu, napravili majniški oltarček. Zares prelep prizor, ko so nedolžni šolski otročiči pozdravljali in kinčali vsak dan s svežim cvetjem podobo Marijino, kraljice nebes in zemlje! Zdaj pa jim je to baje g. učitelj Muzek prepovedal in tudi g. učitelj Serajnik je rekel svojim učencem, da mu ni ljubo, če bi si otroci napravili oltarček. Otroci pa so šli nato prosit g. nadučitelja, kateri jim je tudi to napravo dovolil.
p Središka okolica. V 14. Številki „Nar. Lista" pod naslovom „Iz Vitana pri Središču", vabi neki znani liberalni mazaČ dopisnika in urednika „Slovenskega. Gospodarja", da bi prišla pit vitansko vodo, češ, da postaneta mogoče po tej vodi pametnejša.. Mi svetujemo dopisniku, naj jo le pije sam, kjer jo pije že Čez 15 let, pa Še kljub temu ni postal rtič pametnejši; še poliv si lahko naredi, morebiti mu bo kaj pomagalo za njegovo očitno bolezen'. Kar se čita o vitanskih liberalcih, je resnica, piše pa Mioa.
p Žetale. Zetalski liberalni trgovec Maks Ber-lizg je baje odložil častno mesto blagajnika krajnega šolskega sveta z zahtevo, da mu mora šolska občina do 1. junija plačati neki dolg v znesku 954 K. Bil je pravzaprav že tako posiliblagajnik, ker pri volitvi novega šolskega odbora prejšnji načelnik Anton Pek-lič volitve za blagajnika lansko leto ni razpisal. Sedaj, ko so šolski občini naredili velikanske stroške, sedaj pa odlaga to „častno" mesto. Ne vemo še, zakaj se je že letos izdalo pri naši šoli 954 kron. Liberalci: naš nadučitelj Martin Sotošek, župan Anton Peklič in Marko Berlizg so kupili za zidanje šolskih prostorov stavbeni prostor, ki je bil pred kratkim na prodaj, za 800 K, za 1800 K ali še črez.
p S'. Marko niže Ptuja. Tukajšnje vojaško veteransko podporno društvo priredi na binkoštni pondeljek, dne 12. maja pop. ob treh na šolskem dvoru društveno tombolo v korist podpornemu zakladu starih in revnih društvenikov ter vabi k tej prireditvi vse prijatelje starih, dosluženih vojakov. Pri tomboli svira markovška godba, po tomboli prosta zabava v domačih gostilnah.
p Dornava. Kmet bralno društvo v Dornavi priredi dne 12. maja, t. j. na Binkoštni pondeljek ob 3. uri pop. veliko ljudsko veselico s tombolo v gostilni g. Franca Herga v Dornavi.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na binkoštni pondeljek dne 12. maja priredi Bralno društvo veselico. Mladenke bodo predstavljale žalo-igro v 5 dejanjih „Vestalka", mladeniči šaljiv prizor „Kmet in fotograf", vmes bo petje in deklamacija. Vstopnina za sedeže 50 vin., za stojišča 30 vin. Domačine in sosede najvljudneje vabi k obilni udeležbi odbor.
p Ormož. Na Binkoštni pondeljek, t. j. 12. maja pop. ob 2. uri bo v Ormožu dekanijski Bhod vseh Marijinih družb Velikonedeljske de-kanije. Ob tej priliki se bo blagoslovila nova zastava Ormoške dekl. Marijine družbe, krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru Slavnostni govor ima preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora, blagoslovljenje izvrši pa preč. g dekan od Sv. Tomaža. Povabljene Marijine družbe naj bi prišle v obilnem številu, če mogoče tudi z zastavo. Po cerkveni slavnosti nam bo Ormoška Dekliška zveza priredila igro „Dve materi" in sicer ob lepem vremenu na vrtu Ormoško posojilnice, ob slabem pa v dvorani g. Skorčiča.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Dne 30. aprila in naslednje dni je vihrala raz tukajšnje okrajno sodišče bela zastava v
znamenje, da ni nobenega neprostovoljnega gosta na hrani pri našem jetničarju.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Dne 27. aprila popoldne je od vseh strani prihajalo veliko ljudstva, mladi in stari, z vozovi, s kolesi in peš, k popoldanski službi božji, ko so se obhajale molitve, da nas obvaruje Bog treska in hudega vremena. Po večernicah pa se je udeležilo ljudstvo v krasni Slomšekovi dvorani občnega zbora Slov. Kršč. Soc. Zveze. Pri tem zborovanju so bila zastopana vsa bližnja društva po večini članov, in tudi občine naše župnije z župani in odborniki; izvzemši občino Iljaševci. Ko sem šel skozi to občino k zborovanju, sem videl, da je bilo spra-višče gasilnega orodja popolnoma odprto in je bilo v njem par mož, med durmi je stal tudi mož, kateri je trobil na trompeto, kakor da bi bil kje nastal požar, in v kotu sem videl stati začasnega načelnika Farka-ša Jožefa. Vprašam ga: „Kaj pa to?" On se mi resno odreže: „Vaje bomo imeli". Ostrmelsem in rekel: „Na tako velik praznik, ko se moli po vseh cerkvah, da bi nas Bog obvaroval treska in hudega vremena in še tudi imate v vaši župniji v Slomšekovi dvorani občni zbor Slov. Kršč. Soc. Zveze." Začasni načelnik Far-kaš Jožef se mi zaničljivo nasmeji in mi reče: „Hm, kaj pa zato!" Takoj sem se spomnil, da je ta načelnik naročnik „Narodnega Lista" ter se je že iz njega popolnoma nasrkal liberalnega duha. Nato sem odkorakal proti Sv. Križu, da ne zamudim popoldanske službe božje. Na tr^u najdem stati župana občine Iljaševci, Kosi Jožefa. Nagovorim ga, da se bo danes v Slomšekovi dvorani kaj zanimivega slišalo od naših slovenskih voditeljev in poslancev, kateri delajo zmiraj pridno za naše potrebe. On mi takoj odgovori: ..Ja, ja, dobro bi bilo, iti tja". Naenkrat pa ga nagovorita dva mokrača: „Kaj boš tam, saj veš, da nam je danes g. načelnik gasilnega društva, Farkaš Jož., napovedal vaje; gremo raje k vajam, kakor pa v Slomšekovo dvorano." In ti trije mlačnjaki so takoj odšli domov ter so se udeležili vaj gasilnega društva. Po vajah pa so šli v gostilno J. Farkaša, da so si o-krepčali svoje utrujene ude. Pri dobri kapljici so se malo natrkali in začasni načelnik je izvlekel iz žepa .Narodni List" ter ga razprostrl, in zdaj so vsi naenkrat hoteli pokukati v to hudičevo kožo, župan pa se je resno držal in jim je samo pritrjeval. Gospod župan Kosi Jožef, če si kaj privlekel liberalizma iz svoje rojstne občine, tukaj pri Sv. Križu ga ne boš sejal! In tudi ti gospod provizorični načelnik gasilnega društva, Farkaš Jožef, kam si zabredel? Nekdaj" si bil ud Bralnega in tamburaškega društva. Ali se več ne spominjaš, kako ste po župniji Sv. Križa pobirali mi-lodare za tamburaške inštrumente? Saj res, kako pa je kaj z brdo? Cegava je sedaj? Prihodnjič več, imam še veliko gradiva na razpolago.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. V prejšnjih letih, ko sem bil še učenec ter tudi še pozneje, smo morali vsi učenci h križevskim procesijam, še celo zastavo smo nosili, letos pa se-je vse to opustilo. Prvi dan še u-čenke od Sv. Duha niti voditelja (oz. voditeljice) niso imele in so ostale kakor čreda brez pastirja,
1 Kapela pri Radgoni. Pred nekaj dnevi sta se našemu preč. g. župniku izročili dve častni diplomi, izročeni po odposlanstvih liardeške požarne brambe in tukajšnjega Bralnega društva. Skozi dolgo vrsto let opravlja g. župnik baš ne ravno prijetni posel društvenega blagajnika, vestno in natančno. Veliko pozornost in skrb posveča razvoju društva v vsakem oziru. V januarju t. 1. je obhajal g. župnik 251etnico svojega župnikovanja. Raznim občinam, ki so takrat in tudi že poprej izročile častne diplome, se je tudi pridružilo naše Bralno društvo. Po kratkem nagovoru tajnika, orisajoč vrline in zasluge g. blagajničar-ja za procvit društva, se mu je izročila krasna diploma z iskreno željo, naj ga ohrani Bog nam še mnogo let! Tej želji se gotovo pridružijo tudi vsi drugi udje Bralnega društva.
SI o ven j gr aški okraj«
s Skale pri Velenju. Umrl je g. M. Matekovič, nadučitelj v pokoju. Bil je vedno naročnik „Slovenskega Gospodarja". Svetila mu večna luč!
s Št. Ilj pod Turjakom. Neznani lopovi so vdrli v noči od 23. na 24. aprila v cerkev, odtrgali pri glavnem oltarju vrata do cerkvene Skrinjice in skušali isto odpreti. Ker je pa močno okovana, se jim ni posrečilo, priti do denarja, katerega pa itak ni bilo mnogo v njej, ker je cerkveni ključar par dni poprej škrinjico izpraznil. Tudi so odprli pušico sredi cerkve, v kateri se nabirajo milodari za nov križev pot. Koliko so tam našli, se ne ve. Sreča, da niso vlomili v tabernakelj. Ker v cerkvi niso imeli sreče, so skušali dne 28. aprila vlomiti v blagajno na pošti. Toda pravočasno jih je pregnal g. poštar. Do denarja so nač na vsak način hoteli priti. Zato so obiskali predrzni vlomilci kar drugo noč, dne 29. aprila, našo posojilnico in neusmiljeno obdelali posojilniško blagajno z različnim orodjem, toda do zaželjenega cilja niso prišli. Kakor na pošti, tako so tudi pri posojilnici skušali svojo srečo zastonj, čeravno so bili pri zadnji nemoteni, ker v posojilniški hiši nihče ne stanuje. Da bi se pa vendar nekoliko oškodovali za trud zadnjih dveh noči, so skušali vlomiti tretjo noč, dne 30. aprila, v trgovino g. Rozmana. Tudi tukaj so se o-pekli. Ponočna straža jih je prepodila. Da bi se v kratkem času prišlo na sled tem predrznim vlomilcem, se je c. kr. orožništvo pomnožilo za 4 može in tudi občina skrbi vsako noč za stražo. Tri sumljive osebe so že spravili pod ključ.
s Velenje. Na Binkoštno nedeljo, dne 11. maja se vrši popoldne ob 3. uri zborovanje tukajšnjega Orla. Fantje, vsi ta dan na plan. Pridite tudiviz sosednih župnij. Vabljeni so tudi stariši.
s St. Ilj pod Turjakom. Na binkoštni pondeljek, dne 12 maja se vrši zjutraj po rani sv. maši podučen shod J. S. Z. v gostilni pri g. Ivan čas. Kmetje, žene, delavci, posli, gozdni delavci, pridite I Poročat pride g. Vek. Zaje.
Konjiški okraj.
k Konjice. V ponedeljek sta obhajala Jožef in
Terezija Cernec iz Konjiške vasi železno-jubilejno poroko (G51etnico). Mil. g. arhidijakon je v cerkvi oba prisrčno nagovoril ter daroval ob asistenci gg. kaplanov sv. mašo za jubilanta in svate. Staremu Jožeku in njegovi zvesti Trezi naše prisrčne čestitke!
k Konjice. Pri najlepšem vremenu se je 1. maja popoldne zbrala naravnost veličastna množica vrle slovenske mladine, mož in žena, iz Konjic in iz vseh sosednjih župnij, celo iz Slovenske Bistrice, k praznovanju lOietnice Bralnega društva v Konjicah. Kakor vsikdar, je tudi tokrat prireditev krasno uspela. Navdušeno in prepričevalno je g. dr. Verstovšek govoril o pomenu izobrazbe. Vsi, ki so slišali dekliško petje, so se pohvalno izražali o njem, posebno pa je vsem ugajala lepa in resna igra: „Garcia Moreno", v kateri je nastopilo 22 vrlih fantov, kojih imena bomo navedli v „Našem Domu". Bralno društvo s oonosom gleda nazaj na lOletno dobo svojega delovanja.
k Sv. Jernej pri LoČah, Zanimive volitve. Dne 24. aprila so bile v St. Jerneju občinske volitve. Sent-jernejski tajč-Slovenci — to so namreč taki Slovenci, ki držijo z. Nemci in nemškutarji — so se bili zdavna zavzeli, da hočejo letos zmagati ter dobiti Občino v svoje roke. Zadnja ločka nemška zmaga, h kateri so tudi eni izmed njih pri pomagali, jih' je v tem sklepu Še močno potrdila. V ta namen so stopili skupaj razni Bračiči in tovariši, poiskali si v točah potrebnih naukov in navodil, se pridno shajali v gostilni pri ju-hertu ter kovali mogočne naklepe. „Štajerca" v rokah, liter pred seboj in kajpada nemško govoreč so ' pod geslom: „Bos ist, dos ist", razvili nemškutarsko zastavo ter sveto sklenili, da bodo zmagali, po "dobljeni zmagi pa postavili za župana kakega zvestega „Stajerčevegai" naročnika, ki si bo — Čujte, čujte — dobil tajnika ali Šribarja iz Loč in občino .preuredil po ločko-nemškem „muštru". Toda počasi, prijatelji! Tu se postavijo na noge slovensko misleči možje iz raznih okolic, si dajo besedo in rečejo: „Ne, te sramote pa ne!" In vrlo so držali besedo, prišli slo v ogromnem številu, v dveh razredih celo polnoštevilno, na volišče, in zmaga je bila njihova. Prijatelji nemške stvari so izgubili volitev v vseh treh razredih, niti e-nega svojih kandidatov se jim ni posrečilo po lastni volji spraviti v odbor. Slabe volje in Smernih obrazov so se vračali od volitve domov. Neki staročastit-ljivi štajerČija,nski prerok iz Brezja je danes baje poln pravične jeze vsklikpil: „Saperlot, prihodnjič raje vse pustim, naj imajo kak čejo". Pač pametna beseda, spomina vredna tudi za vse druge nemško misleče Slovence. — Tako je tajčmoharija to pot do tal pogorela, Ne bomo se bahali z zmajgo: to je navada „Štajerca", kateri se ob vsaki nemškutarski zmagi napihuje kakor tista žaba, ki je hotela postati volu enaka. Le eno hočemo po bratovsko reči: Vi možaki tam fdoli okoli Sv, Jerneja, stari in mladi, keclaj boste iz-pregledali? Dandanes že ve vsako deklipče, da je gr-' do in sramotno, biti rojen Slovenec, pa držati z nem-■škutarji! Kako dolgo še hočete trobiti v nemški rog? In vi, nemški ločki vašča.ni, roke proč od slovensice šentjernejske obei.ne! Lahko nam ponujate svoje blago in magari tudi potrebno pijačo, nemškutarijo, ki jo vsiljujete domaČim in tujim liudem kakor Kočevar fige, pa. imejte za sebe,
Celjski okraj.
c Celje. Nemški listi, pred vsem celjska „Vah-tarica", sS"^ razprtimi črkami pohvalili dr. Božiča, ker se je s tako ljubeznjivostjo obesil Nemcem in pa nemškutarjem na vrat ter je pripomogel, da se je o-koliški občinski odbor izrekel za delamožnost, torej proti slovenski obštrukciji deželnega zbora. Nemci že vedo, zakaj se veselijo! Vsled slepega sovraštva do naših poslancev, ki se bore z obštrukcijo za narodne pravice slovenskega ljudstva, jadrajo liberalci v objem nemškutarjev in Nemcev.
c Dobrna. K poročilu o zlati poroki Božnikovi se nam še poroča: Posebno slovesno se je vršila doma slavnost, kjer je sin Andrej vvznešenih pesniških besedah slavil ta dan. Vnuki in vnukinje so zaporedoma prednašali lepe pesmi, trud gdč. učiteljice Jeli-ce Levstik, kateri so vsi navzoči dali hvaležno spričevalo katoliško-narodne neumorno delavne učiteljice. Domačo gostijo so počastili č. g. Zemljič in Schreiner. Za Slov. Stražo se je nabralo 36 K. — Ko so pred 30. leti začeli Slovenci žgati krese pred praznikom sv. Cirila in Metoda, bila je Božnikova hiša v naši župniji v tem oziru prva. Mladeniči so na hribčeku postavili krasen križ z lučicami in odmevali so topi-či. Prijazni večerni prizor občudovali so tujci-topličar-ji in domačini smo jim razlagali pomen. Zadeva pa nekomu ni bila všeč ter je nič hudega slutečo mladino ovadil pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Preiskujoči o-rožnik je izvedel, da se je bilo streljalo brez dovoljenja županstva. Vsled tega je moral Božnikov sin plačati 1 goldinar globe. On se je namreč priznal za povzročitelja. Ker je sodelovala tudi mati, poklicali so jo v topliško pisarno na račun, in tu je ona gospodom dopovedala, da po naših krajih prebivajo Bogu in ce-
sarju zvesto udani katoliški Slovenci, narod za luč prave omike hvaležen svetima bratoma. In' kakšne nasledke je ta dogodek prinesel? Odgovor: Sledeče leto so si strelci oskrbeli dovoljenje za strelbo, a v področju župnije našteli smo 22 kresov na predvečer praznovanja sv. Cirila in Metoda. Živio Božniki in njihovi zlati stariši!
c Dramlje. Veliko ogorčenje vlada zadnji čas med našimi davkoplačevalci nad tukajšnjim tajnikom Jarnovičem, ki je delal pri sestavi občinskega volilnega imenika take nepravilnosti, da je okrajno glavarstvo v Celju istega razveljavilo. Zdaj se bo moral sestaviti nov imenik, seveda na stroške davkoplačevalcev. Jarnovič s takim počenjanjem sam agitira pri volilcih za to, da ga bodo dali v „penzijon" pri bodočih občinskih volitvah. Ta zadeva kaže dovolj jasno, kaki prijatelji ljudstva so liberalci.
c Galicija. Telovadni odsek Orel v Galiciji je priredil dne 27. aprila svoj redni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen Davorin Stefančič, za podna-čelnika Henrik Viničar in za blagajnika Franc Kug-ler. Trdni korak, novi odbor!
c Vojnih. Izobraževalno društvo priredi na Bin-koštni ponedeljek po večernicah pri M. Vrečku Igro: ,.Dve materi". Somišljeniki povabljeni!
c Savinjska dolina. Hmeljarji! Ker je zopet nastopil čas oskrbovanja hmelja, in je že marsikateri premišljeval, kako bi se zatirale bolhe, objaviti hočem sledeče: Že nekaj let, posebno pa minulo leto, so napadale bolhe moj hmelj tako, da je bilo nekatero perje prevotleno kakor sito. Med tem, ko je na sosedovem, 4 m oddaljenem hmeljišču, že dosegla hmeljeva rastlina nad % višine hmeljevega droga, imela je na mojem hmeljišču komaj 2—3 m višine in je bila jako slaba. Poskusil sem sledeče: Pest pralnega luga (iz tovarne g. vdove Pauerja na Polzeli) sem raztopil v topli vodi, to raztopino vlil v z vodo napolnjeno škropilnico (za vinograde) in pridjal še malo raztopljene ga-lice. Stopaje v vrstah, sem škropil limeljeve rastline po eni, v drugi vrsti nazaj grede pa po drugi strani. Pazil sem, da sem kolikor mogoče škropil spodnji del perja, ker se bolhe tam najraje zadržujejo. Kakšen je bil učinek škropljenja? Že drugi dan ni bilo videti bolh na perju. Hmelj je začel v kratkem času močno rasti in je ostal do pozne jeseni od tal do vrha poraščen z zelenim perjem. Rastlina je bila krepka in tudi pridelek veliko izdatnejši in lepši. Na 100 1. vode bi zadostovalo VA kg pralnega luga in 1 kg galice. Za eno rastlino se lahko računi do % 1 mešanice. Pauer-jev nralni lug in galica se dobivata skoraj v vsaki trgovini. — Hmeljar.
c Rečica ob Savinji. Veliko veselje ja vladalo v obširni rečiški župniji v četrtek, dne 1. majnika, na Vnebohod Gospoda, ko nam je priredila Marijina družba nad vse lepo slavlje, slovesen sprejem 152 deklet, ki so svečano obljubile, naši skupni materi služiti in jo še z večjo vnemo ljubiti. Za časa kaplano-vanja č. g. Jurharja ustanovljena družba šteje sedaj že 207 članic. Razvijala se je korakoma. Pod č. gosp. kaplanom Ropom se je oskrbela prelepa zastava in društveni križ. Sedanji naš č. g. kaplan Hohnjec se je veliko in vstrajno trudil, da bi našo žensko mladino kolikor mogoče polnoštevilno zbral pod zastavo Marijino. Njegovo vneto in požrtvovalno delovanje je rodilo lep sad: 152 novih članic je pristopilo v Marijino družbo. Cela slavnost se je vršila jako svečano. Na predvečer so bile slovesne pete večernice. Drugi dan pri jutranji službi božji pridigoval je o pomenu Marijine družbe in Marijinem češčenju sploh gospod kaDlan Franc Hohnjec, skupno sveto obhajilo pa je Dodelil č. g. dr. Josip Hohnjec, ki je potem govoril pri drugem svetem opravilu. Višek pa je dosegla ta slavnost popoldne. V slovesnem sprevodu so članice Marijine družbe v beli obleki, okrašene z venci in belimi pajčolani, korakale po trgu skozi dva lepo o-krašena slavoloka v cerkev. S prisrčnimi besedami jih je nagovoril č. g. dr. Josip Hohnjec, na kar so se vršili v pričujočnosti domačega č. g. župnika Podhost-nika lepi obredi sprejema 152 članic, ki so se zaključili z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Hvala vsem, ki so sodelovali in pa se trudili za našo prelepo slovesnost! Naj bi Marijina družba na Rečici prospeva-la in blagonosno delovala v prid naše mladine! — Rečiška dekleta.
c Laški trg. Pri volitvi za okrajno bolniško blagajno so zmagali Slovenci in socialnidemokratje, Nemci in nemškutarji so na celi črti propadli.
c Laško. Pri nemški „Spar- in VoršuBkasi" še vedno ne izplačujejo. Kmetje bi rabili denar za nakup živine, pri kasi pa jih tolažijo in pravijo: Le potrpi-te še 14 dni. Ljudstvo kolne, gospodje pri kasi pa tolažijo in pravijo, da ne morejo pomagati. Minuli teden so prodajali Drolčevo premoženje (kakor: obleke, čevlje, lovske puške, sode i. dr.). Znabiti se bo prihodnji uradni dan že dalo kaj dobiti pri kasi. Mnogi čakajo že z nevoljo.
c Celjsko okrožje Orla priredi izlet združen z javno telovadbo dne 12. maja v Šmartnem v Rožni dolini. Zanimanje za izlet v Rožno dolino je veliko.
c Celje. Prihodnjo soboto, dne 10. t. m priredi Celjska skupina Jugoslovanske strokovne zveze v dvorani pri Belem volu prijateljski sestanek ob pol 8. uri zvečer. Člani in prijatelji naše skupine vabljeni.
c Nova cerkev pri Celju. Čebelarska podružnica priredi v nedeljo, dne 25. maja ob 3. uri popoldne v Socki pri Al. Arličevem čebelnjaku veliki čebelarski shod ob vsakem vremenu. Predavanje ima naš priljubljeni pot. učitelj Ivan Jurančič. Vabijo se vsi čebelarji.
c Frank"lovo Mladeniška zveza kmet. kat. izobraž. društva na Frankolovem, priredi na Binkoštno nedeljo pop. po večernicah veselico z govorom, petjem in igrama: „Izgubljeni sin" in „Krčmar pri zvitem rogu". Za slučaj slabega vremena se veselica preloži na poznejši čas. Čisti dobiček je namenjen za novi društveni oder, zato se vsako predplačilo hvaležno sprejme.
c Dobrna. Velečastiti gospod župnik v Zrečah, Matija Karba je •ob priliki zlate poroke Božnikove naklonil Orlu in Bralnemu društvu
na Dobrni vsakemu po 10 K. Stoterna hvala velikodušnemu dobrotniku. Dal nam Bog več takih!
c Savinjsko okrožje Dekliških zvez priredi na Binkoštni pondel-jek v Petrovčah v Društvenem domu občni zbor. Sv. opravilo bo ob 10. uri predpoldne. Zborovanje se prične ob eni uri popoldne. Govori Pepica Senica. Zborovanje se vrši po običajnem vsporedu; izvoli se novi odbor in pomnoži. Zato naj smatra vsaka Dekliška zveza za svojo dolžnost, da pošlje vsaj nekaj članic na občni zbor, da bodo vse fa-re častno zastopane. Po večernicah se uprizorita igri: „Junaške Blej-ke" in „Marijin otrok". Ker je na vsporedu veliko zanimivega, vabi k obilni udeležbi odbor.
c Laško. V nedeljo, dne 18. maja ima naša Kmečka hranilnica in posojilnica občni zbor v pivnici § 11 ob pol 9. uri predpoldne. Govori nadrevizor g. Pušenjak. Kmetje, pridite v obilnem številu!
c Sav. mladenke. Pripravite se na velik dekliški shod, ki se bo priredil koncem majnika na prijaznem hribčku v Nazarjih v Gornji Sav. dolini, Agitirajte pridno, da bo udeležba od vseh strani mnogoštevilna; vsaka D. Z. naj pošlje zastopstvo. Potreba je, da pohitimo skupno na kraj, kjer se seznanimo, se navdušimo za vzvišene vzore, da javno izpovemo svoja načela, ter se tako utrdimo v versko in narodno zavednost, da mora tudi slevensko ženstvo na plan. Pričakuje se prav obilne udeležbe. Pripravljeno bo tako, da se zborovanje lahko vrši ob vsakem vremenu. Natančen vspored se pravočasno naznani. To-raj mladenke, pridno na agitacijo, da bodo prav častno zastopane vse Zveze cele Savinjske doline!
Brežiški okraj.
b Brežice. Veliko pozornost vzbujajo tuKaj razni, čez vse drzni vlomi neznane tatinske družbe. Najljubše so jim trgovine ob Sotli — Bizeljsko, Kapele, Dobova, in v teh zopet umejo na prav priprost način izvoliti najboljše in najdražje blago, in to v taki meri, da ga je le mogoče z vozom odpeljati. Najdrznejši je bil vlom pred dvema mesecema v trgovino Kroše-ljevo v Dobovi tik okrajne ceste in par sto korakov od orožniške postaje. Zadnji vlom je bil v nedeljo teden na Bizeljskem v trgovino g. A- Kosa, od koder so zraven drugega blaga odpeljali osobito veliko usnja. Škode je nad 3000 K. Ti, čez vse premeteni vele-tatje, izginejo kot kafra brez sledul vsaj za naše o-rožnike. Dobri policisti bi marsikatero sled zasledili. Posebno se vse čudi, da pri teh veletatvinah, ki se vedno bolj množijo, ne brzojavijo takoj-po odkritju v Maribor ali v Zagreb po kakega policijskega psa. Sicer so res to- in onstran Sotle. razni brihtni, roje-'ni „švercarji" a slednjič bodo gotovo slej ko prej padli v roke pravici. To si pa ravno naša okolica v po-mirjenje močno želi. — V našem mestu imajo nemški, osobito graški listi dopisnike, ki vsak, tudi najmanjši pregrešek zoper postavo v okolici, takoj razbobnajo med nemškim svetom. Delali bi čas vsakemu čifutu s svojo domišljijo in ljubeznijo do neresnice. Tako je nedavno eden izmed teh poročal, da so se v Kapelah -ri spovednici fantje tepli, prepevali, spovedance vun vlačili ter da so jih morali s silo odstraniti („Tages-riost" od 20. aprila 1913), a po naših poročilih je vse zlagano, razun da se je nek,, iz Zagreba došli pijan fant nedostojno obnašal, za kar je bil tudi v družbi dveh tovarišev sodnijsko kaznovan. A naš čifutski dopisnik je le dosegel svoj namen: jemati Slovencem ugled pred nemško javnostjo s svojim pretiranim in lažnjivim poročanjem. Značilno je, da kadarkoli orožniki iz okolice poročajo naši sodniji o kakem pregre-šku, boš gotovo isto poročilo v nar dneh za tem bral „pofarbano" v graških listih. Ce bi bil res dopisnik, kakor se domneva, izmed sodnijskih nastavljenem*,-^ gotovo ne delal sodniji časti. — Prav je povedal te dni nek kmet, da največji sovražnik kmeta si je kmet sam. Vsi bi morali biti, pravi, kot prstje na roki združeni skupaj v naši Kmečki Zvezi, a mnogih ni nič sram, oklepati se „Narodnega Lista" in „Sloge", ki so v vedni vojski proti Kmečki Zvezi, torej kmet zoper kmeta, sramota! Nadalje je pravil, kako ga bob srce, da vidi teden za tednom, koliko se od dveh tukajšnjih pivovarniških zalog zvozi piva v okolico v vsako vas, vinogradniki pa tožijo, da ne morejo tistih kapljic vina prodati, ki ga še imajo. Kmečki tovariši, neumne so vaše tožbe o slabih časih, dokler bodo v naše vaške gostiinice uvažali pivo, pred nosom pa i-mate svoje vinograde in v kleteh še neprodano vino.
b Sevnica. V nedeljo, dne 27. aprila, je imel dr. Kukovec „velikanski" shod, kakor piše in se baha v „Narodnem Listu". Ž njim je prišel tudi tisti „lušt-ni" Lesničar, ki govori samo za „hec". Ne vemo, ali bi se jezili ali smejali tem bedarijam. Kdor pozna gostilno pri Kragelnu, mu je pač dobro znano, za koliko ljudi je tam prostora. No, dr. Kukovec je v svojem govoru posnemal le kukavico in Lesničar pa veverico. To vam je bil prizor. No, liberalci, novega niste itak nič povedali, ker to, kar znate vi razkladati. ' mo mi že davno. Vas peče obštrukcija v deželnem zboru, ali ne? Dvomimo, če bo ta vaš „kres" res razsvetlil Sevničane. Da mu je č. g. žumiik Doberšek u-govarjal, pač vo zakaj, saj dr. Kukovec črti „ta črne". Mi pa damo na eno besedo g. župnika več, kot na Kukovčevih 200! Sicer pa za take pri nas ninv mo orostora, ker smo že toliko zavedni. — Eden, ki je tudi ta govor slišal.'
b Planina. Dne 20. aprila je umrl v Gradcu na operaciji posestnik in občinski svetovalec občine Go-lobinjek, Tomaž Žibret iz Pristave. Bil je zelo pri-ljubljen med občani. Naj počiva v miru v tuji zemlji!
Duhovniške vesti. C. g. Franc Slana, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je prestavljen za mestnega kaplana v Slov. Bistrico; č. g. Ivan Cilenšek, dosedaj kaplan pri Sv. Juriju ob Sčavnici, je nastavljen za kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Župnijski izpit so napravili te dni naslednji gg. kaplani: Agrež Davorin od Marije Snežne, Božiček Franc iz Selnice, Jamšek Nikolaj iz Trbovelj in Sirec Ivan iz Vranskega, Komisiji je predsedoval mil.
g. kanonik in stolni dekan dr. Ivan Mlakar, izpraše-vatelji so bili pa gg. dr. Josip Hohnjec, dr. Franc Ko-vačič, dr. Franc Kruljc in dr. Josip Somrek.
Z Balkana Črnogorsko vojaštvo danes zapusti Ska-der, ki ga zasede mednarodni oddehk tujih čet. Albanske vprašanje se reši mirnim potom. Do bojnega pohoda Avstrija in Italije v Albaaijo ne pride. Kakor se poroča, se bo odpust rezervistov na južnih avstrijskih mejah prav kmalu začel.
Samomor morilca grškega kralja. Iz Aten poročajo dne 6. t. m., da se je vrgel morilec grškega kralja Jurija raz okno sodnijskega poslopja v Solunu in obležal mrtev.
Listnica uredništva.
Teharje, Zibika: Gospodje sami ne želijo. Sicer pa poslali do-tičnemu gospodu. — Novacerkev: Dotični gospod gotovo ne želi enake obrambe. Kot odgovor dajte raje živahno delovati za izobrazbo med mladino, ter širite dobro berilo. Pozdrave! — Kamenščak pri Ljutomeru: Povejte nam koga mislite v dopisu. — Kočno: Ali je tatvina že bila pred sodnijo? Dokler tega ni je nevarno. Poročajte! — Blanca: Smo vzeli na znanje. — Korple-Vrhole: Dopisnikov ne smemo izdajati, ampak radi prinesemo Vašo izjavo, da trditev ni res. — Benedikt: Za nas prepozno. Izročili Straži. — Hardek: Istotako. — Zetale, Ke-belj, Cirkovce, Mestinje, Zabukovje, Sv. Rupert nad Laškim, Središče, Vitan, Kameno v Dalmaciji, Petrovče, Zabukovje, Prihova, Muta, Sv. Vid, Radislavci, Črešnjevci, Dol: Prihodnjič.
G-ra.š3so tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 30. aprila 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 100—110 kron (izjemoma 118 kron), poltolsti 88—94 kron; suhi od 78—84 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, telste od 76—88, poltolste od 56—74, suhe od 40—54, biki od 74—96, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 74 do 100 kron.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K ' 1'24, K 1'44; teleta Ia (izjemoma cena od K 142 do K 1-56); mlade svinje od K 136 do K 146; nemške pitanske svinje od K 1 44 do K 1'50; ogrske pitanske svinje Ia od K —'— po K —'—; ogrske pitanske svinje Ha od K 1'42 do K 168; mesne svinje od K 1'44 do K 154; bošnjaške pitanske svinje, suhe, od K 124 do K 130; ovce od K —"90 do K r—; kozliči in jagneta od K 6"— do K 101—. Kupčija živahna, cene nespremenjene.
Pozor stavbeniki!
Pri Sv. Križu tik Slatine se bode zidalo novo larovško gospodarsko poslopje za 13.000 K. Oferti do 20 maja 1.1. Načrt in proračun pri nadžupnem uradu, kjer se tudi več izve	627
Vabilo na
redni občni zbor
500 kron
Vam pl&čam, ako moj uničevalec korenin ^Rta-mazllo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde keže v treh dneh brez bolečine ne odpra vi. Cena ene posodic« z gararej-skim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
---- HALO ----
Prave kranjske klobase
velike, par 40 vin., katere odpošilja od 5 kg naprej Karol Novak, Sp. Šiška pri Ljubljani.	536
Posest. o v Jarenini, hiša z gospodarskim poslopjem, lepe njive, sadonosnik, travniki, novi vinograd že reden; cena 7.200 K proti lahkemu plačilu. VeC se izve pri g. ?elinšek, Maribor, Wildenrainer-gasse 8.	625
Lepo rosestvo, obstoječe iz 3 sob in vrta, je na prodaj. Več se izve pri posestniku Fr. Terstenjak, Po-brežje, Fraustaudenerstrasse 58 pri Mariboru.	629
Krojaški pomočnik
se takoj sprejme. Zmožen mora biti vsakega dela ozir. kot delovodja proti dobremu plačilu. Jos. Čas, kroj. mojster, Šmihel pri Pli-berku, Koroško.	623
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster
Maribor, Tegetthoffpl. 3
se priporoča za vsa stavbena dela nova in stara, stivšno kritje, betonska d« la, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah
Hias*ilniee in posojilnice v Laškem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 18. maja 1913 ob %9. uri dopoldne v pivnici § 11 v Laškem.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1912. — 4. Volitev načelstva. — 5. Volitev nadzorstva. — 0. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
R&A9A« nabliskovone-& Pf varnost! Strelovod, ki ni natančno urejen, povzroči večjo nevarnest nego pa varstvo! Strokovno preiskavo starih strelovodov preizkuša podpisani z novim tehničnim aparatom ter stavi nove strelo • vode z najnovejšimi pripravami. Prevzame tudi barvanje in kritje s pločevino, zvonikovih in raznih drugih streh, ki pa ne rabi zato nobenega odra (Gerüst), kar pride veliko ceneje. Od preč. duhovščine ima na razpolago mnogo priporočilnih izpričeval. Strelovodni tečaj je izvršil v Gradcu. Priporoča se torej veleč, duhovžčini, cerkv. predstojništvom in slav. občinstvu v prevzetje vseh, v njegovo stroko spadajočih del po naj-nižjih cenah.
Jožef Kramberger,
kleparski mojster pri Sv. Ani na Krembergu v SI. gor. (Via Mureck). 626
LISTEK.
Carska krona in suženjska veriga.
Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M.
(Dalje.)
Sedaj je lahko car Simeon zopet obrnil pozornost na notranje razmere svoje dežele in skrbel za duševni razvoj svojega ljudstva.
Med tem je došlo leta 911. v Pr.esIavo poročilo, da je umrl cesar Leon VI. in da vlada sedaj brat A-leksander mesto njegovega Tletnega nečaka Konstantina. Simeon je poslal v znamenje prijalzne soseščine k Aleksandru poslance. A ta ni ravtnal ž njimi le za-ničljivo, ampak si je dovolil tudi zaničevati besede njihovega kneza. Kmalu nato je Aleksander umrl in Konštantin Porfirogenit je zasedel prestol (913.),
Bilo je v avgustu istega leta, ko se naenkrat zasliši v Carigradu grozna novica: .„Bolgari pridejo !" Osuplost se je polastila vseli prebivalcev. Mnogi so smatrali poročilo le za prazno iznajdbo, ki je nastala v glavah bojazljivih ljudi, toda, kmalu so bili drugega mnenja. Car Simeon je prišel v resnici pred Carigrad z dobro oboroženo vojsko in se utrdil med blalierpajskimi ip zlatimi vratmi, Grki so se priprav. Ijaii na odpor. Napeli so vse svoje moči. Sedaj se je prepričal Simeon, da- njegova sredstva za napad ne morejo ničesar opraviti proti izbornim obrambnim pripravam nasprotnikov; spustil se je v mirovna pogajanja z Grki, fci so bili tega jako veseli. Toda do spo-razumljenja ni prišlo* Simeon se je vrnil v Bolgarijo, kjer se je pripravljal na nov pohod proti Carigradu.
Pretekla so 3 leta. Tudi v Carigradu niso sedeli v brezdelici. Tamkaj je Coe, mati mladega cesarja, storila vse, da bi vzbudila kolikor mogoče mnogo sovražnikov, bolgarskemu vladarju. Posrečilo se ji je, podkupiti lakomne Pečenege. Tudi Srbi so se zavezali proti Simeonu, a on jih je prehitel s tem, da je u-daril v Srbijo z vojsko in vjel velikega kneza Petra.
Bilo je zopet meseca avgusta, ko se je leta 717 utaborila velikanska grška vojska pred obzidjem Carigrada, Celo iz Azije so privedli legije za boj proti Bolgarom. Slovesna procesija se je pomikala skozi vrata glavnega mesta, koje se je udeležil cesarski dvor, patrijarh; in vsa duhovščina. Tisoči bojevnikov so popadali na Kolena, ko se je pokazal križ, ki ga je nosil patrijarh, in vsi so prisegli, da se hočejo drug za drugega bojevati.
Malo dni pozneje se je dvignila vojsEa pod poveljstvom Leona Foka in se pomikala v severni smeri ob Črnem morju, spremljana od ponosne mornarice, ki je jadrala ob obali.
Ob rečici Ahelons, ne daleč od mesta Mezern-brija, kjer razteza Balkatn svoje' razrastke proti morski obali, se je utrdil Simeon s svojimi Bolgari. Bilo je 20. avgusta, ko sta obe vojski razjarjeno trčili skupaj. Bolgarski kpez je stal na neki višini, od IbUer je vodil gibanje svoje vojske. A vkljub vsej hrabrosti so se pa morali Bolgari umakniti.
Dogodilo pa se je, da je nenadoma zdirjal konj brez jezdeca v bojne vrste Grkov,. In nastal je krik: „Vojskovodja je mrtev!" ki se' je razširil od epe bojne gruče do druge; propadlost in malosrčnost se je polastila Grkov in začeli so omahovati. Opazivši važen trenutek, uredi Simeon vrste svojih bojevnikov za krepek napad, ko se prikaže naenkrat Visoko na konju Pokaš Leon, grški vojskovodja. Sinil je skozi vrste in jih bodril k hrabri obrambi. Nastala je napačna govorica, da je mrtev, Radi pekoče dnevne vročine si je hotel pri nekem viru ohladiti žejo; tedaj mu uide
Iz celega sveta.
Slika s črnogorskega bojišča. V neko lii&o je v nočni temi stopil vojak ter prinesel zapuščeni ženi ža_ lostno novico, da je pri Blazinici zadela moža granata ter ga hudo ranila. Žena pa ni motila nočne tišine z jokom in tarnanjem. Brž se obleče, vzame vrč vode in odejo, da bi ne bilo možu hlafdno, ter krene proti Planinici. Ko je zjutraj ni bilo v koči, sto vedeli sosedje, kaî se je zgodilo . . . Vračala se je za nosilnico, na kateri je ležal njen mož; glava mu je bila vsa ob-\ezana, videlo se mu je samo bledo lice, odprta usta, iz katerih je prihajal tih, bolesten vzdihi j aj . . . Žena je šila tiho, a ko so v bolnici postavili nosilnico na tla, je nagnila glavo ter poljubila roko svojega moža; solz ni bilo v njenih, očeh . .,
Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dap v Evropi ima mesto Reykjavik na Islandiji. Tu se vesele kakor v obče na celem otoku v Islandiji belega dne, ki traja kar 3'A meseca.. Potem pride mesitece Bardo na Norveškem, kjer imajo od 21, majnikia pa do 22. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in % najkrajši pa samo 2 in Vi ure. V Petnogradu in Tobolsku v Siriji traja najdaljši dan 19' ur, najkrajši pa samo 5 ur, V Stok-holmu in v Uspali je najdaljši dan 18 in % ure, najkrajši pa 5 in Y. ure dolg. V Londonu in v Berolinu pa traja najdaljši dan 17 in V*, ure.
Novo življenje v Bolgariji. Kakor poročajo nekateri listi, bo rabila Bolgarija na splošmo mnogo izobraženega osobja., posebno pa gozdarske stroke, uer je pridobila, v zadnji vojski velikanske šiume. Trgovska in obrtira zbornica v Sofiji je tedaj poslala neka» ter!m trgovskim zbornicam v Avstriji nekaj pojasnil v
konj, ki se je utrgal, Akoravno je sedaj izpostavljal svojo osebo vsem nevarnostim bitke, da bi svoje opla-šene bojevnike vspodbudil zopet za boj, se mu vendar ni posrečilo odbiti prodirajoče sovražnike. Nevzdržno so pritiskale bolgarske množice naprej. Na tisoče Grkov je popadalo pred udarci Bolgarov; skoro vsi grški vojskovodje so ostali na bojišču. Le Leon Fokas je ušel na, svojem bojnem konju v bližnjo Me-zembrijo. Bila je to naj si jasnejša zmaga, ki so jo iz-vojevali Bolgari izz»a časa Kruma. Kar pomnijo ljudje, ni bilo toliko krvoprelitja, pravi neki grški zgodovinopisen
Pečeneški zavezniki, ki so čakali onstran Dona. ve, da bi jih prepeljale grSke ladje na bolgarsko obrežje, so se povrnili v svoje puste, ne da bi storili le eden udarec z mečem ali izstreliti le eno puščico.
Brez moči padla je iztočna rimska država k nogam zmagovalca. Ako bi bil Simeon Šel sedaj z vojsko prod Carigrad, polastil bi se bil laliKO cesarskega prestola. Vendar ni storil tega, ampak se je zadovoljil s tem, da je odposlal nekaj manjših oddelkov svoje vojske pred obzidje grškega slavnega mesta in vznemirjal prebivalstvo.
Sedaj se je razprostirala Simeonova država na vzhodu in zahodu od morja, do morja. Raz/ven Carigrada in nekaterih pomorskih pokrajin je bilo vse o-zemlje polotoka podložno Bolgarom. Med tem ko so na vzhodu valovi Črnega morja splakovali bolgar. zemljo, je šumela Adrija na zapadu ob Simeonovi deželi. Grki so imeli tamkaj le še malo postojank. Vladar te mogočne države se je smatral vrednega dedščine Cezarjev, Okoli leta 921., si je nadel naslov „carja Bolgarov in samovladarja Rimljanov". Storil je še drug korak. Da bi napravil Bolgarijo neodvisno od Carigrada tudi v cerkvenih zadevah^ se je obrnil na papeža s prošnjo, da bi podelil preslavskemu nadškofu naslov patrijarha, njemu samemu pa poslal cesarsko krono. Simeon se je obrnil z zahtevo v Rim zategadelj, ker po mnenju na vzhodu živečih krščanskih narodov vladar nič ne velja, ki nima v deželi vladajočega patrijarha. Iz Carigrada pa je bilo ravno toliko pričakovati dovoljenja takšne zahteve, kolikor dopoši-1 jat ve carske krone. Rim pa je privolil oboje z veseljem bolgarskemu vladarju.
Sedaj je hotel Simeon iztegniti roko po pajsijaj-nejšem glavnem mestu sveta. Hotel je ustanoviti novo iztočno cesarstvo in biti vladar v Carigradu.
Tam je vladal izza leta 920. prejšnji veliki admiral Roman Lakapenos, mogočni ljubljenec cesarice Coe, kot sovladar mladoletnega Konstantina Poriiro-genita. Zanikrno gospodarstvo na cesarskem dvoru, slabe razmere, ki so vladale v bosporskem glavnem mestu, in slabo stanje vsega vstočnega rimskega cesarstva, je vspodbujalo bolgarskega kneza k napadu. Leta 924. se je vzdignil Simeon na vojsko proti Bi-zanctu. Na potu tjakaj izvojeval je Oflrin in prodiral potem dalje skozi T racijo in Miactedonijo, Spet je za-donel po Carigradu krik: ,,-Blolgari gredo!" Cesar je poslal eno armado proti sovražniku, ki je že zadela v predmestju na prve bolgarske čete. Toda Grki se niso ustavljali, ampak zbežali po kratki bitki. Zasledovali so jih bolg\arski konjeniki ter jih mnogo zapodili v morje. Kmalu so Bizantincem naznanjale goreče hiše, Česa imajo pričakovati, ako pride glavna bolgarska moč in obkoli obzidje ter vrata.
Ko so carigrajski meščani pogledali nekega jutra v septembru v smeri proti Zlatemu rogu, kjer se je utaborila prednja bolgarska četa, opazili so v svojo grozo, da se je sovražnik čez noč podeseteril in da je došel bolgarski car. z glavno vojno silo.
Bizjantinci nislo več dvomili, da imajo opraviti z odločnim in jajkim sovražnikom, ki ni izgubljal Časa z nepotrebnim odlašanjem, ampak delal obsežne priprave za splošen naskok. S strahom in tesnobo v srcu
tem oziru, Nastavljeni bodo seveda v prvi vrsti domačini, potem pa tujci, ki poznajo slovanske jezike, najrajši tedaj Slovani. Zeli se pa, da se ponudniki oglašajo Še-le po sklenjenem miru pri poljedelskem ministrstvu v Sofiji. Prošnje morajo biti pisane v kakem slovanskem ali v francoskem jeaiku.
Slovenec -- župan v Ameriki. Iz "VVillarda, "VVis., največje kmetijske slovenske naselbine v Ameriki, poročajo: Na \Villardu, Wis., je bil pri vjolitvah z veliko veČino izvoljen za župana Slovenec Ignac Cesnik. Tc je nedvomno izvanreden slučaj, da, je Slovenec dosegel to Čast v Ameriki. Razen Česnika so bili izvoljeni tudi drugi rojakij ki so kandidirali za kak u-rad. Ti so: Frank Franoelj in Anton Zupančič, su-pervizorja; S. J. Legat, občinski tajnik; Frank Pe-rovšek, mirovni sodnik; Josip Pekolj iz Steve in Plautz sta občinska odbornika. Vodstvo naselbine je prišlo torej' v slovenske roke, kar bo za tamoSnje Številne slovenske farmarje (kmete) velike važnosti. Njihove zahteve in potrebe se ne bodo zapostavljale zn potrebami drugih narodnosti, kakor se to dela pri farmar-skih naselbinah, kjer naši rojaki nimajo politične moči.
Slovenec Karun, ki se je rešil pri katastrofi ,,Titanika", bi se bil kmalu drugič ponesrečil. Iz Gal-lesburga v Ameriki poročajo: Drugič tekom enega leta je' ušil rojak Fraink Karun smrti. Lindel-liotel, kojega lastnik je Karun, se je podrl in stene so ppd-le v njegovo sobo. Ob obeh straneh postelje so se ku-pičile podrtine, vendar je ostal Karun, ki je spal, nepoškodovan. Rojak Frank Karun se je nahajal, kakor znano, na usoMepolnem parniku „Titaniku", ko se je slednji stopil na odprtem morju. On in njegova hčerka sta se reSila. Tekom leta se je smrtno-nevarno Or pekla njegova hčerka, (kar smo svoječasno poročali.
so pričakovali prebivalci glavnega mesta prihodnjo-sti.
Nenadoma se razširi po mestu vest, da zahteva car Simeon, od cesarja, naj mu pošlje patrijarha Nikolaja in dva patricija, s kojimi bi se lahko pogajal o miru. V začetku so dvomili v Carigradu o resnici te vesti. Kaj naj bi pač privedlo močnejšega nasprotnika naenkrat do te izpreinembe v mišljenju? A kmalu so se Bizajntinci lahko prepričali, da je hotel bolgarski car v resnici mirovna pogajanja, ko so videli patrijarha in patricije, ki so šli v sovražni tabor. Vrnili so se z izjavo, da zahteva car Simeon oseben sestanek s cesarjem. Kaj naj bi storil Roman Lakapenos? Se je odlašal. Tedaj mu javijo, da so različni kraji v okolici v ognju ip celo neko, Materi božji posvečeno cerkev so zažgali Bolgari. Ni bil li to zasmeh miru, ki ga je ponudil Simeon?
Končno se je cesar udal; prisilila, ga je k temu onemoglost. Takoj je zapovedal, da izberejo na morskem obrežju pripraven prostor za sestanek in postavijo tamkaj oder z močno ograjo.
Bilo je okrog 8. ure zjutraj 9, septembra, ko je zapustil cesarsko palačo slovesen sprevod s cesarjem, mladim Konstantinom Po,rfirogenitqm, pf<trijasrhom, mnogimi duhovnimi in, posvetnimi dostojanstveniki. Sli so na božjo pot k Marijini cerkvi v blahernejsko predmestje, Tamkaj je padel cesar na kolena in s solzami v očeh prosil nebeško Kraljico, da. bi omečila Simeono-vo trdo srce in ga nagnila k miru. Potem je stopil patrijarh pred podobo Marije, ji snel dragocen pajčo-ian in ga ovil cesarju okrog Čela. Hotel je, da bi z miočjo te svetinje bil obvarovan pred vsemi nasprotniki.
Pred cerkvijo je čakalo vladarja močno oboroženo spremstvo. Končno se je prikazal Lakapen. Približala se je bridka ura, ki je njega, cesarja vztočne rimske države, prisilila na huiio pot grenkega ponižanja.. Vendar mu ni preostalo drugega, kajti neoma-jana je bila volja Bolgarov.
Na morskem obrežju je stal nekak oder, obdan z dragocenimi preprogami; ravno tako stopnice, ki so vodile na Oder, Krog in krog je bila stavba ograjena z močnimi deskami, ki so branile pristop vsem nepoklicanim vsiljivcem.
Na tisoče ljudstva je oblegalo mestno obzidje. Došel je celo senat, da bi od tam zrl globoko ponižujoč prizor. Ni li čutila ta radovedna množica; sramote, ki je v tem trenutku pretila celi državi?
Zdaj je prišel cesar do odra. Obraza je bil bledega in veliko vznemirjenje mu je plalo po žilah. Ko je stop.il na prvo stopnico, se je malo obotavljal. Naj bi li v resnici napravil svojemu sovražniku to veliko veselje, in prvi je prišel na mesto, da bi čakal kakor suženj na svojega -ospodarja? Obvladal je bridki občutek v svojem srcu in prekoračil še ostale stopnice do vrha.
Kje pa je ostal car Simeon? Pretekla je minuta za minuto in -nikjer ni bilo videti znamenja, da prihaja ponosni nasprotnik. Nevolja je začela rasti v ca-sarjevem srcu; sedaj je razumel, da ga je hotel Si-meton ponižati.
Naenkrat so zašumeli iz dalje bučni glasovi trobent. Na obzidju je nastalo votlo mrmranje med gledalci, in to votlo mrmranje se je izpremenilo kot bi trenil, v glasno začudenje. Bliščali so se v solnčnem siju bronasti oklepi krasnih bojevnikov in svetile so se z jeklom in srebrom okovane sulice in pozlačene čelade. So bili li to barbari bolgarskega vlajda.rja? Grki, ki sto bili vajeni na bojni sijaj, so gledali začudeni prizor, ki jim ga je komaj nudila krasna cesarska telesna straža.
Sam mogočni bolgarski knez je sedel na svojem plemenitem bojnem konju, kojega je krepko in. spretno vodil.	(Dalje prih.)
Kakor je virLeti, zasleduje rojaka Karuna nesreča. Nad vse čudno pa je, da ga je zadela že tretja nesreča ravno na obletnico grozne katastrofe, koje priča je bil s svojo hčerko.
Pomorska moč evropskih velesil. Ako se boao vse velesile natančno držale svojih načrtov, ki segajo po večini do 1. 1915, tedaj bo istega leta sledeče bojno razmerje: I. skupina: Alngleži 50 bojnih ladij, 41 križark; Frai>oozu 22 bojnih ladij in 71 križark; Rusi 14 bojnih ladij in 7 križark. II. skupina: Nemčija 3,3 bojnih ladij in 14 križark, Italija 17 bojnih ladij in Avstrija 13 bojnih ladij. Skupno tedaj prva skupina 80 bojnih ladij in 63 križark, druga skfupina pa 03 bojnih ladij in, 14 križark.
2iv pokopan. Ko so v Szatmaru prekopavali pred letom umrlega kmeta Gyrka, so dognali, da je bil Gyrko živ pokopan, Kostenjalc je btil obrpjen in nesrečnež je v smrtnem boju pod zemljo strgal v obupu obleko.
Mali paglavec pride prepozno v Šolo. Učitelj se razjezi nanj in paglavec mu odgovori: „Gospod učitelj, zunaj je slabo vreme in velik sneg, in tako sem stopil en korak naprej, dva pa zdrsnil nazaj". — Učitelj jezno: „Kako si sploh mogel priti v šolo?" — U-Čenec širolioustno: „Ej, gospod, ritensko sem moral iti."
Predrznost. V Mariboru sreča mladi gospodič neko gospo in jo objame ter poljubi kar na ulici. — Policaj se začudi in pravi: ,„Kako je to, da to uopu-stite?" — Gospa pa naglo: „Gospod je vendar sin e-dine hčerke moje matere".
Dober prijatelj. Sodnik zatožencu, ki je ubil svlojega prijatelja: „S Čim se morete zagovarjati?" — Zatoženec: „Gospod sodnik, moj prijatelj je vedno trdil, da bd rad nagloma umrl.
Gradec Line
Loterijske številke.
30. aprtla 1913 44 75 40 21 23 3 maja „	55 1 79 32 2
MALA OZNANILA.
Pojasnila o iuseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.
Pekle,
ki se hoče zastonj kuhati učiti, sprejme Ruška koča. Ponudbe na naslov: Ruška koča, Ruše, Štaj.
Znano je da se kupuje
pri stari, znani, domači, zanesljivi, veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tndi prav dobro snkneno blago (štof) za moške in dečke, modno volno za ženske in dekleta, najnovejše perilno blago za obleke in bjuze, platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače, blago za posteljne rjuhe brez šiva in matrace, srajce izgotovljene, vseh vrst za moške in ženske, predpasnike v veliki izbiri za prati in iz črnega atlasa.
Vseh vrst blaga za domačo uporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi tudi tukaj nakupite po zelo ugodnih cenah, zatorej pošljem na zah te vanje zastonj vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. 6so Kari Wos*sche, Maribor, Gosposka ul. 10.
Gostilna
pod V8JG Jerlčeva
v Počehovski dolini odprta.	595
Kozolec z 10 štanti, dobro ohranjen je na prodaj za nizko ceno. Proda se tudi lahko narazno na 6 in 4 štante. Vpraša se pri nad-učitelju g. Lovro Šah na Teharjih.
583
Učenec iz dobre hiše in dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini z mešanim blagom g. M. Sernca v Rušah.	582
Kose in kamne
ki režejo hujše kakor britev, pošilja Janez Oder, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Ena kosa in en kamen K 3'—, 5 kos in 5 kamnov K 10 — franko. Dolgost kose se mora naznaniti.	596
Učenec
se sprejme (pod ugodnimi pogoji oni, ki so mestne šole kratki čas obiskali) v trgovino mešanega blaga g. J. Kodrič, Fram.	575
Lepa posestva se prodajo in sicer kakoršno kdo hečo. Cena je od 8000 kron naprej do 50.000 kron, povsod vsegav dovolj. Oglasiti se je pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru.	8
Učenec iz dobre hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri g. Josip Ulaga, Maribor, Tegethofova cesta št. 21. Hrana in stanovanje izven hiše.	546
Posestvo je na prodaj na Spod. Štaj. v prijaznem kraju, sestoječe iz njiv, travnikov in gozda, obsegajoče 15 arov z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, blizu ceste in železnice. Cena 6300 K. Pismene ponudbe je poslati na J. Beci, Razbor. Loka pri Zidanem mostu.	569
Učenec z dobrim spričevalom, sin pridnih starišev, se takoj sprejme. Janez Lisenc, krojaški mojster, Maribor, Flossergasse 3. 578
Dva lepa vinograda se prodata v Ruperčah, občina Grušova. Vpraša se pri g. Jožefu Lopič, Leitersberg pri Mariboru.	591
la ihirmo!
Točna postrežba: Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenost!, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 18"— Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
4 —
3 — 2 — 2 —
Večletna jamstva,
Nasl. Oietinger
Ifieod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Vsem gospodinjam!
Ako želite kopiti dobro in sveže špecerijsko blago in vse vrste semen po zelo nizkih cenah, potem pojdite samo v že nad 40 let obstoječo trgovino s špecerijskim blagom in semeni Ivana Sirk v Mariboru, rotovž, Glavni trg. 611
Viničar se sprejme (najmanj tri osebe za delo. Pisma naj se pošljejo na g. Janeza Pajk, velepos. Blumeck, p. Lanach. Vse drugo potem ob odgovoru.	603
Mlad komi za špecerijsko trgovino se takoj sprejme pri Liszt & Brod-njak, Stridova, Ogrsko.	612
Učenca sprejme takoj Alojz Zo-rati, cerkveni pozlatar, Maribor,
606
Lepo posestvo, 10 oralov in sicer 1'/, orala gozda, pol orala novo-zasajenega vinograda drugo njive in sadonosnik, pol ure od cerkve Sv. Petra na prodaj. Več Alojz Klemenčič, Vodole Sv. Peter pri Mariboru.	610
Lepa enonadstropna hiša s trgovino mešanega blaga se takoj proda. Naslov v upravništvu. 608
Čevljarski pomočnik se sprejme pri Juriju Zunko, Zg. Radvanje pri Mariboru.	605
Malo posestvo na prodaj. Spada pod mesto, redijo se dve kravi in je lep gozd zraven tudi več njiv, lep sadonosnik in poslopje v dobrem stanju. Vse se jako po ceni proda do 24. maja. Piše se naj na „G.N. 124" poštno ležeče, Šoštanj.
621
Kuharica izurjena, iz dobre hiše išče službe v kakem župnišču. Ponudbe pod naslov „Kuharica pri g. Rebenklauber, Koroška cesta 39 v Mariboru".	601
Posestvo obstoječe iz njiv, travnika, sadonosnika, hoste i« vinograda vse v dobrem stanu s poslopji vred za ceno 3200 K, meri vse skupaj 4 orale ima na prodaj. Jože Pasarič v Roginski gorci, p. Pristova, Sp. Štajersko.	619
Cepljeno trsje!
Burgundec b, muškat, ranfol, laški risling, pošip, silvanec se dobi po nizki ceni. Janez Verbnjak, trsničar, Breg pri Ptuju._604
Ženitna ponudba! Obrtnik, star 24 let se želi poročiti z kmečko razumno deklico, 17—24 let staro, ki ima nad tisoč kron dote. Natančnejša pojasnila v pismu. Naslov v upravništvu.	600
Lepo posestvo v Mariboru, pripravno za vsako obrt z lepim vrtom in njivo z večjimi stanovanji se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor. Khislgasse 3, I. nadstrop. _596 _
Učenec se sprejme takoj pri gosp. Simon Majer, kroj. mojster, Maribor, Koroška cesta 102. 599
Šivalni stroj, ki izborno šiva, dobro ohranjen se za 28 K proda. Vpraša se v Mariboru, Gothestrasse št. 1. IL nadstrop. vrata 12. 597
Na prodaj je lepo posestvo z lepim novim poslopjem (hiša, marof itd.) in okoli 11 oralov dobre zemlje tik vojniškega trga. Cena 16 tisoč kron. Da se tudi v najem. Več pove Prekoršek Janez, posest, v Višnjivasi p. Vojnik.	617
Veliki živinski sejem se bo vršil 15. maja pri Mali nedelji. Kupci in prodajalci uljudno vabljeni.	624
Lepa hiša, nova in močno zidana, z opekok rita, ima 4 sobe, dve štedilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak, vrt, blizu velike ceste, šole in mesta Maribor, se takoj zelo po nizki ceni pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Pri kupu je treba le 3000 kron. Več pove lastnik Franc Pod-lipnik, Tezno št. 37 pri Mariboru.
588
Na prsdaj je lepa zidana hiša obstoječa iz dveh sob, ena kuhinja, lepa nova hlet in pralnica, tri novi svinjaki, lepo veliko dvorišče, lepi vrt in mlade brajde. Hiša stoji v Pobrežju pol ure od Maribora. Primerno za penzijoniste ali rokodelce. Za izplačati je 1500 kron, drugo je vknjiženo. Vpraša se pri g. Lemeš, gostilničarju, Fraustau-dnerstrasse 72 v Poberžah. 590
Lepo posestvo,
blizu Maribora, farne cerkve in žel. postaje, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo potrebno je z vsem premakljivim vred takoj na prodaj. Več pove upravništvo.	395
Učenec se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom pri Ivanu Kovačič v Radgoni.
Družinam se priporoča za popravljanje domačega perila samostojna šivilja—pomočnica. Vzame perilo na dom ali pa gre tudi v hiše popravljati. Vpraša se pri šivilji, Au-gasse 10, Maribor.	533
Preda se lepa, enonadstropna vili podobna hiša, obstoječa iz 5 sob in gospodarskega poslopja, 2 in pol oraja sadonosnika in njive, s stiskalnico. Lega v prijaznem trgu Gornja Radgona, tik župne cerkve sv. Petra, 5 minut od žel. postaje Gornja Radgona in 5 minut od mesta Radgona. Mesečno prinaša 50 kron najemnine. Zaradi lepe, mirne lege, brez prahu, z vrtom obdana, posebno pripravna za kakega duhovnika-penzijonista. Cena in plačilni pogoji se izvedo pri g. Janezu Lančič, kleparskemu mojstru v Gornji Radgoni.	495
Hiša
v dobrem stanu, še skoro nova, z trgovino in več sobami, z velikim vrtom, v njem vodnjak in lepa brajda, na jako lepem kraju med 4 velikimi tovarnami se takoj prostovoljno proda zaradi slabega zdravja lastnika prav po nizki ceni. Naslov je Gaberje 61 pri Celju.
558
Himne z a procesijo o presv. Rešujem Telesu.
1. Sacris. 2. Verbum. 3. Salntin. 4. Aeterne. 5. Pangelin-gaa, za m»šan ali moški -¿bor, Založil Ign, Hladnik, op. 63, cena 1 K, lahke, melodiozne in efektne skladbe. Dobe se pri sklad, v Novemmestu Dol. in Kat. bukv. v Ljubljani.
Trgovina s Na drobno! Trgovina i
špecerijskim blago» Na d&bel®! moko in dei. pridelki
Ivan Ravnikar
Cede, Graika cesta 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva ksijiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in radečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in ovetijična od t?rdke Mauthner. 65
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Solidni Glavna zaloga postrežba, suhih in oljnatih barv
Zahvala,
Podpisana Terezija Cvetko, pose^tnioa v Berkovcih se slavni „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" prisrčno zahvalim, da mi je škodo, storjeno po požarju dne 16. prosinca t. 1. hitro cenila ter mi takoj in pošteno izplačala. Čatim se torej dolžna ta zavarovalni zavod, posebno pa njenega zastopnika g. Martina Topoleik cenjenemu občmstvn toplo priporočati.
Berkovci, dne 18. aprila 1913.	618
Terezija Cvetko.
Vabilo na
OBČNI Z
Okrajne posojilnice v Ljutomeru,
ki se bode vršil v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj v Fran-Jožefovi šob" v Ljutomeru. Dnevni t e d:
1.	Poročilo načelstva in prečitanje revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1912 in od-dobrenje istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Volitev nadzornega svetovalstva in cetilne komisije.
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. tro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 1. maja 1913 613	Ludvik Bitbnik, načelnik.
Srečke v korist SI. Straži!
1,800.000 frankov pri vsakoletnih 6 žrebanjih glavni dobitki turških sr«čkl Vsaka srečka zadene in ima trajno vrednosti Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 K 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
Prihodnje žrebanje 1. junija 1913.
2,387.000 kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 K 25 vin. Naročila sprejema in pojasnila daje za „Slov. Stražo" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana. — Sprejmejo se provizijski zastopniki I
Najboljše sredstvo proti
PERONOSPORI
je večkrat zboljšana bordelajska mešanica v gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem!
Qariiti in uin ATA!r>1 rabite v lastnem interesu ,,bakreno-žvep-OaUJC 111 IlUUiCJU leni prašek" proti plesnobi „Bagol" za
uničenje črva kiseljaka „kaliforniški drobec" proti sadnim škodljivcem, gosenični iim proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevaujo po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nikotin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Patnpil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov:
3S	Zif£cxr
513	Gatterburggasso 23. (Bock-Herzfeld).
apc-
Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
Havre v _,Nevyork
najkraj. in najhit. vožnj a.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Erepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalsceate. Povzroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Itborea okus. Nad 7000 zdrav-ciških spričeval.
c. kr, dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola«
v lekarnah v steklenicah po pol litra k K 2'60 in po 1 liter 4 K 4 80.
Tovarna za kemične izdelke V
priporoča kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, nadalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse, za zemljo potrebne redilne snovi.
Za gnojenje hmeljišč najboljša znamka: Kali-amonijak-superfosfat.	502
Veliko izbiro
prav lepega iu dobrega blaga ima najnovejša trgovina
v Ljutomeru.
Zaloga je bogata ter se zamorejo kupiti najfinejše reči. Velika in lepa je izbira vsakovrstnega sukna, platna, žameta, svile in volnenih reči.
Za birmo se dobi vse potrebno!
Cene so jako nizke, postrežba vedno solidna. Priporoča se slavnemu občinstvu	599
Mihael Cimerman.
izjava*
Podpisana javno prekličem, da ni res, kar sem govorila o Mariji Vršič, da bi ona zoper č. g. kaplana Rateja pisala članke v Štajercu. Ker pa je od tožbe odstopila, to sumničenje javno obžaljujem in jo prosim odpuščenja.
Grabonoški vrh, 20. aprila 1913. 616	Marija Lisja.
Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
8. maja 1913
II brzoparilnik za živinsko ff w mwv&m®	krmo
izdelan iz kovanaga železa in močne pločevine
Nenavadno hiter razvoj pare.
Vsako kurivo po-rabljivo.
70% prihranka na kurivu.
Na željo se odda tudi s posebno, zakonito zavarovano pripravo za žganje-kuho.
S patentovano meč-kalnico in z zakonito zav. pripravo
za gretje vode. Posebni vložki za kuhanje perila.
Tisoči že v rabi. Ceniki na željo za
stonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Delavnice Titania, Wels 136, Zg. Avsfr.
Največja špecijalna tovarna brzoparilnikov na Avstro-Ogrskem. (Nadalje se izdelujejo vsi poljedeljski stroji najboljše kakovosti in se prodajajo pod jako ugodnimi- plačilnimi pogoji).
Generalno zastopstvo za Kranjsko in Štajersko: Franc Asen v Gradcu, Mariengasse štev. 22.
Goričar & Leskovšelf, Celje
Cralka uiica 7 — podružnica Rofovška ulic
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih ctnah.
ČaSe Iz papitja in aluminija.
Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
LainplJOftl, predmeti za šaljive pošte in srečolove.
Tovarniška zaloga šolskih in
pisarniških potrebščin.
Lastna zaboja ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,
^r% lvi-rrrirb najnovejše volneno blago, ba-£j€.% Rili. lilv tisti, cefirji židane rule: vence
za dekleta, kakor tudi najnovejša izbira za možke in za fante za obleke, klobuki, srajce itd. po znižanih cenah pri
551 Jos. Druškoviču v Slov. Gradcu.
Družinske hiše
novozidice, 6 minut od glvnega kolodvora v Maribora se pod ugod nimi jog<ji prodajo. Vpraša se pri g. Mafek, Krfcevina pri Mariboru št 187.	4i9
xxxxxxxxxx
40 klavirjev in harmonijev Šg;
boljboljši pianini), Steiih.mer in Hörige! (amer. harm.), vseh vrst glasbenega eredia, strun in
muzikalij ima v veliki B& Ssodnozapris.strokovnjak |	___
izbiri izključno in i-dinole®». »rtSZlllH» iu učitelj ,Glasb. Mitice' kJfcS59vJÍlllcS
Kongresni trg št. 16 („Zvezda-1, nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. faizifik.t* ali slabega b aga, zlasti ker dobi pri 1 K Irrnn meni vsakdo na obrck« po A" äIUU prvovrstea instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri imai klavir, pitane tudi lastnik istega dcčim je dosegla najemnica višino kupnine I Velikanska zaloga najb. violin, harmonik, citer, t&m-buric i>d po najnižjih cenah Zamenjata najugodnejša. Uglaševtnje in popravila točno in ceimo.	968
Slovenci! Širite Slov. Gospodar!
-m
hvala.
Za prisrčne dokaze odkritosrčnega ljubljenega soproga, sina ozir. brata gospoda
sočutja povodom smrti našega iskreno
arol-a
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni č. g. župniku Evaldu Vračko za pretiesljiv nagovor ob grobu, veleč. gg. c. kr. častnikom iz Maribora, cenj. učiteljstvu, c. kr. orožnikom, domačemu pevskemu zboru, vsem darovalcem krasnih vencev, sploh vsem dobrim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako obilnem številu spremili do preranega groba,
V Jarenini, dne 29. aprila 1913.
622	Žalujoči ostali.
Ne grešite zoper Vaš želodec
temveč podpirate njegovo delovanje kot prebavljalni in čistilni organ.
Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljših in u&nkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospeiuje prebavo, srf-dstvo, ki lahno odsaja in odstranjuje posltdice nezmernoBti, napačne diet«, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gorečico. nipetost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr.' Resa-Balzem za želodec-1 iz lekarne j B Fragcerja v Pragi. Svsrilu 1 Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po pcSti, če se pošlje napre K l-6v, se pošlje mala steklenica, za K 4'7(1 dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike, za 22 K štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro - ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstso-Ogrske.
lekarnar, c. kr. dvor. zal. Praga III. št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W. A. König, Frid. Prüll, Viktor Savost.
Izdelevalrc in D C »ani-kcs« glavna zaloga i ' ayS!t?i,
S		špipi?		•" ■ T	-?		¿^V-.'--'^"'' * ¿ - "'I'- :	i-r: Sp '».'.S., -ŠifiJJri;
								
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
«9-1-11
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
>FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela.
J.FaulandvPtuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
576
zmm
Zahvala.
Vsem, kateri so ob priliki prerane smrti moje žene, oziroma matere
Frančiške Lapornik,
meni izrekli svoje sožalje in jo spremili k zadnjemu počitku, izrekam prisrčno zahvalo. Prav po sebno se zshvaljujem č. g. župniku za vodstvo pogreba, za krasen poslovilen govor, vsem sorodni kom, sosedom in prijateljem za tolažbo in sačutje. Vsem skopaj Bog plati! Ohranite blaga ženo v trajnem spominu!
Št. L nart nad Laškim, 21. aprila 1913.
615	Žalujoči mož
Opravilna številka E 89/13 5
ražbeni oklic.
Po zahtevanju Gašparja Santaj, delavca v Ru-dolfovem, zastopanega po c. kr. notarju Korber v Sevnici, bo dne 29. majnika 1913 dopoldne ob 549. uri na iicu mesta najprej v Šmarju, nato pa v Ledni, dražba zemljišč: 1. vi. št. 156, k., o. Šmarje, njiva, pašnik, v izmeri 49 a 34 kv. m.
2. VI. št. 48, k., o. Ledin.a, hiša, gospodarsko poslopje, 4 travniki, 1 pašnik, v izmeri 1 ha 49' a 37 kv. m brez pritikline.
Nepremičninama, ki jih je prodati na dražbi, je dioločena vrednost ad 1. na 956 K 88 vin., ad 2. na 2 082 K 66 vin.
Najmanjši ponudek znaša ad 1. 638 K, ad 2. 2.956 K, pod teon zneskom se ne prodaja.
C, kr, okr, sodnija v Sevnici, oddelek' II., dne 25. aprila 1913, 602	C. kr. sodnik:
Dr, F i s c h i n g e r.
Zdravilišče z žveplom.
' ■ . '-"i. ''

Varaždinske Toplice
(KCr^ra-šlso).
Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav.
Novo zdravilišče z elekt. razsvetljavo.
Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58® C. jako priporočljivo proti
protinu, revmatizmu, ischias i. t. d.
Zdravljenje i pitno vodo pri bolevnih v vrstu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in Črevesnih boleznih.
Elektr. masaž». — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hoteli. — Kras« na okolica — Vojaška godba
Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis.