List 42. r Tečaj XXIV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Ćetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 17. oktobra 1877. /* > < + ■ i ? V 7 / y y y » 5 -i T 5; • j A;;/*; >>' ■ # » • ' » • »faf ; r a _ Obseg: Delitev državnih premij za govejo živino v Novomestu 11. oktobra t. 1. Razstava goveje živine , konj , ovác in prešičev v Celovcu. Tri glavna vodila, kako naj gospodar ravna s hlevskiro gnojem. (Konec.) potrebe kaj. Letni zbor Kranjsko-primorskega gozdarskega društva. 99 Vdovsko učiteljsko društvo" Za hišne slo- vensko učiteljsko društvo" in pa „narodna šola na Kranjskem it Nova predrznost Magjarov. Naši dopisi. Odgoja po módi. (Dalje.) Novičar. Angora. (Dal.) Gospodarske stvari Karol Rudež, deželni živinozdravnik dr. Schindler Delitev državnih premij za govejo živino v Xovomestu 11. oktobra t. 1. Po premiranji konj 10. dne t. m. je drugi dan gOSp. uuuca, ucaciui *iviuu*u lavum ui. u^muuiw, odbornik družbe kmetijske gosp. Fr. Schollmayr, baron Wampolt in pa okrajni živinozdravnik A. Wirgler. Ce se po vsem tem vpraša : kakošen vtisek sploh je na izvedenega živinorejca naredila ta razstava? ne smemo Bkrivati resnice, da — izvzemši precejšnjega šte- -.v, t. uí. vii«5i to vila lepe živine čiste krví — je bilo videti pa tudi to- je, 11. oktobra bila delitev državnih premij za govejo liko grde mešanice, da se žalibog mora reči, da ve- zi v i n o. Prostor na dvorišči tukajšnj kosarne 9 ki c. kr. poveljnik lovcev prijazno razstavni komisij pustil dan, ) je bil lep ga 3e i pre- edj v vrste m z na katere je razpostavlj živina bila grajami ob privezana pa Čina naših gospodarjev ne pozná se glavnih načel umne živinoreje, ki prepoveduje, kakor ričet mešati ži-vinsko blagó. Takim živinorejcem se še — to smo tù na svoja ušesa slišali — celó lepa zdi krava , ki ima glavo in sprednji del Muriškega, zadnji konec Belan-skega plemena, v sredi pa je Marijadvorka ! S pohvalo f pred ograjami je bil s smrečjem ok postavljen in priprosto sicer, pa okusno in na- pa moramo omeniti goveda naših Belih Kranj ce v ki so iz Metliškega in Crnomaljskega okraja mnogo čednega blagá pripeljali, bolj majhne sicer postave, al menu popolnem primerno bilo je gledališče napravlj e zgodaj v celó čez Gorijan mnogo. Hipoma j jutro vrela daleč živina in od uaicu Airiua okupaj, vwuuv^m vtugui TV1J"" 9 W W al se vcasi žebet pokup in na Bavarsko odpelje, in da se plaču- stara častitlj bleka iz dežele Fr leJ mlad letni lepi in še več 2letna žebeta po 150 do 300 gold. Tri bci ae pogostoma prodajajo vladi za 1200 nasa . e. gold Ni gold ? dobre kobile pa se ne dobé spod 400 to P1 denarci ? Največi trg za konj Tri glavna vodila kako naj Noriškega plemena na zgornjem Koroskem v žar ni ci (Pussarnitz) v pondeljek po cvetni nedelj hlevskim gnojem. gospodar ravná in na sv. Mihel dan Drugo tako imenovano kobilarijsko plem se odgoju je v Celovški okolici, v Velikovcu, Kožni dolini To pleme se je odgojilo iz nekdanjega domaćega (Konec.) Po vsem tem imamo sedaj prevdariti, kako ravnati z gnojem v h in kako na mena Noriške krvi, katero se požlahnilo z žrebci bolj y v h gnoj in ali Je ga pušati dolgo ali ga kmalu prenaáati W JLi C* JL^\JL lOUU »I y ------J J.------------------------ panjskega in Angleškega p.emena. Ti konj ___1.: 1PÍ1/ rl^ 1 IX rtaaťi vianlri iri kaí !ť».ni fcpr snr SO na gnoj krepki, 151/* do 16 pesti za kočije. Največi Vidu na sv. Mihela dan visoki in kaj iepi ter spretni trg za to konjsko pleme je v St. Oboje ima svoje dobro, pa oboj tudi Navada slovi Tudi v rej ác Koroška dežela ni zaostala; ona pušča, gnoj dalj y da se v slabo tajiti pa se ne more pustiti v hlevib, če včjih hlevih gnoj dalj casa y da tudi dobro govej so ti za to pripravni, nam ze po svojih Trbiških in Jezerskih ovcah, 8em ter reč da so hlevi prostorni in visoki, v katerih se goveda katere se tudi za požlabnjevanje ovác na Kranjskem ijo. Posebno Jezerska ovca je sloveča zarad svoje prehajati morejo; se ve da taki hlevi mo velikosti in ker se rada opita nog visokih. vratu rajo pa tudi korita in jash tako narejene imeti, da se po visokosti gnojnega kupa dajo više ali niže postaviti. dolg gi ima pnmeroma veliko, težko y z visecími Da Je dob gnoj puščati dalj v hlev zato ušesi. Vsakako je to pleme izvirek iz Bergamaške ovce &G scavnice bolj navzame in se bolj (Bergamo na Laškem). Tej sorodna in blizo enaka je gnjije pa bolj počasi zato, ker živina gnoj trdo po govorijo sledeci dobicki : gnoj se enakomerno premeša, kroji; vre in U k v i s k a ovca y ki kaj rodovitna ter v letu navadno dvakrat mlada ima tud kaj čvrsta in utrj ter tepra ; ubežati zato ker zkrojeni deli ne morejo iz gnoja tako lahko za vsako še tako mrzlo pokraj kmetijska Kranjska posebno rada Ukvišk posobna. Družba v hlevu ob povrsi mocno stiače y tud pleme y na- da ga solnce ne pripeka gnoj dež ne kupuje ter ga razdeluje s pridom po deželi.*) jlepše ovce: Edvard spira; veči kupi gnoja v hlevu tudi večo gorkoto de Ra z st so ic hl I* stroški so manjši, če se gooj bolj poredkoma v gornjem Dravbergu (Oberdrauburg) , Ivan Rud v Mlinski vasi (Muhldorf) in Peter Stuler na Jezeru (Seeland). Razstavljeniprešiči pa so me zopet vtrdili v svojem prepričanji, da čista kri Angleškega svinj- hleva na gnojišce vozi. m 80 pac azlogi, kateri zagovarjajo gnoja v hlevu. Ce ima gospoda more imenovati najbolje gnojišce bilo pusćanje telj e , se hlev ta Napaka akopičevanja gnoja v hlevu skega plemena ni prava za naše razmere, ampak me šana kri naših domačih svinj z Angleškimi mrjasci y da pa gotovo Je v takem hlevu slab zavoljo amonijaka in ogeljne kisline, katera puhtita iz gnoja, kedar vre. Angleško občutljivo o pleme jsko, posebno Sufolško pleme je jako dá s tem Skoda 8labeg in razvajeno, bolj utrj odvrniti, če zdravju nevarnega zraka se pa hl tako napravi, da se dobro se in naši mrzli kraj ť redé prav v „svinjskih hlevih preobčutljivega Angleškega Sufolkca je Berksh ir- prezračiti dá, ali pa potrese s stvarmí, ki zadržujejo • se presiči rea lahko ubežni ogeljno-kisli amonijak v gnoju. ravnanje z gnojem se posebno priporoca v pac niso pri za Tako Tudi ml e kara k delki bili so čedni in za konjskih in ovčjih hlevih. Doseže se pa to, Če se gno ogled mikavni, posebno surovo maslo (puter). Pozabiti potrese z ilovico y peskom, drobno Ce zdaj vse to prevdarimo, kar šoto, gipsom itd * v y • sčanj v hlevih rekli, pridemo do Preč. gosp. župnik Skarbina v U k vi ca h kaj vljudno krat se more to priporočati y podpira družbo kmetijsko o tem nakupovanji. Vred. tako narejen da če 1 ) j smo o daljšem pu tega, da le ta hlev prostoren in se žleb in jasli dado po večem kupu gnoja skrbet ti- če se more za prezračenje bleva pravili taki napisi na papir, vložili se v okvir in pod in 5 <*) ^ ť* v če gospodar ima obilo stelj Za hišne potrebe kaj steklo, ter oběsili se nad nabiralno skrinjico. Marsikak pravi : mnogo 0 sold bi morebiti cepnil v take nastave. Prego „kdor prosi, slobodno tacih skrinj ic in mi menimo da po * Otemnele sipe na oknih se dadó zopet svetle na- in korÍ8tni stvari. ..národ deželi dalo precej prihod kov dobri rediti, če se večkrat s frišnimi kopřivami drgnejo. y yy šoli (i namreč Letni zbor Kranjsko-primorskega gozđarskega društva. Za letošnje zborovanje tega društva je izbran Bled ( Da Mlinu). Prva dva dneva, to je, 15. in 16. dan tega meseca sta odločena za mnogotere ekskurzije, 17. dan bilo dalje, da se tudi pri oporokah atamentih) ta in uni tega društva s kakim doneskom s pom ni. Sploh menimo y da je letošnje zborovanje omenjenih treh druŠtev na deležnike naredilo vtis, na vsako stran korišten in prijeten , ki jim ostane v milem spominu Stavili bi sto na eno, da marsikak učitelj bi bil přišel V _ 11» 1 t* 1 « 1 1*1.1 M še blizo y ko se bil nadjal tako mikavnega izida. Po skončanem zborovanji so se družbeniki združili oktobra pa za obravnave 7 različnih predmetov po do-ločenem programu, v katerem se nahajajo vprašanja: kakošne skušnje imamo na KraDjskem in Primorskem o cenitvi bukovega lesa in kako v Virantovi gostilni k skupnemu obedu, kjer je vladalo med vsemi tako iskreno in srčno prijateljstvo da -------------.....- «----v.« je moralo vsacega v dno duše veseliti, kdor je videl prijazno družbo. Po obedu, med katerem je bil dospěl iz slovenskega Stajarskega od prijatelske roke po telegrafu pozdrav, šli so se še zbrani tovariši s preč. gosp se dal morebiti bolje ceniti? Kako se dal sedanji način trebež- nega poseka gozdov na Kranjskem in Primorskem vre-diti itd.? Določilo se bo tudi, kje ima prihodnje leto društva letni zbor biti. »oiske stvari. » Vdovsko učiteljsko društvo4i » učiteljsko društvo" in pa V „slovensko narodna šo!au proštom dr. Jarcem skupno fotografirat. Ta slika bo gotovo vsakemu izmed nazočih ostala drag spominek na koristno in prijetno dovršeni dan. In k sklepu rečemo: Bog daj, da bi k letu osorej o zborovanji omenjenih treh društev videli v Ljubljani zedinjene zopet vse letošnje sodeležnike, in poleg njih še mnogo mnogo druzih sobratov. Naj tako bo ! k. na Kranjskem. (Konec.) Ker nekaterim bralcem „Novic" namen društva Zabavno berilo. u odna šola" morebiti yy ni do dobrega znan, naj jim povemo velecenj > da ima ono društvo kako enakost z našo yy Mohorj družbo y se ve y da na dru gem polji. Enako marljivi Čebelici nabira tudi ono od udov društva in od dobrotnikov denarne doneske, na- papir peresa kupuje na debelo razno šolsk ake knjige pisne, stroje, deluje ..Narod blag y na priliko y šol svinčnike. črtalnik lep pravopisne m l , oviuuuino , »Hiuittu , n8ke zvezke (teke), računske fizikaln učil li&ifeaiua uuuři* bralne skrinj I IVU., J1U i CkU- slovenskim šolam za revne otroke. Sklep računa ter jih raz- Obrazi iz življenja. ni. Odgoja po modi. (Dalje.) Ali še ni dosti nesreće in sramote na Gosarjevi hiši? Kaj pomeni to, da Fredi v meščanski obleki ne- v sobo gospé Gosarjeve? Ves kegž plah sem y večera pozno přepaden je in prva beseda pogublj << šole", ki se tud Gosp „Mati, tudi tiskan nazočim gospodom iz jamic. „Kaj si storil Gosarj denarj Sicer 19. list „Uč. Tovarša") razdal (priobcil ga od 28. septembra 1876. do 27. septembra 1877 kaže pri mano so, sledé me!" y Fredi!" „Brž 8topijo oči skoro povedano Za kdo te sledí?" yy hodkov 676 gold. 78 kr., strošk pa 517 gold. 18 kr. liko denarj y da yy Policij Kaj blodiš? Kdo je za tabo? y vsi y vsi. ve- jvečega dobrotnika tega društva v preteklem 3 v Ljub Kot « / v ^ __ letu moreta se imenovati : „narodno predavanj Ie dol morem na morje Ce Le denarja, me zasačijo, mi © ljanski čitalnici y je društvu dalo dohodkov 142 gld. zastaj Gosp leča gotova u yyx y 10 kr., in pa častita^ Ljubljansk« darovala 100 gold. Cast, komur čast! Za take zname- Prosim prijatelja, naj mi posodi par stotakov hranilnica, ki mu Je smo Jaz Gosarj kaj se ti stop mrzel pot na čelo godilo y sem gubil veliko moj ti več , sapa jej „Igrali kakor sem imel. nite milodare naj govori pred vsem svetom javna za- hotel hvala, toplo stva, da onim dine Ne moremo si pa kaj, da ne bi „Narodne šole" To u gli potegnem blj Teg ni in ga prederem priporočili vsem onim , ki jim je Bog dal sred je vse. Gospá Gosarj se grudi na tla. Fredi jo vzdig morejo take naprave zdatno podpirati, pa tudi m jej upije na uho: „Denarja, denarja y ploh U8miljenje do ubožne šolske mla- Ali naj tvojega sina zgrabij imajo s ker s tem lahko veliko pripomorejo k pospeše- prestala to sramoto? y m Oui 9 mati M i A ! ^ y \j L O v \m/ JULA ICJUI «t \j f vil KJ |yři i^/v aai ví v j v/ vanju poduka in omike med našim narodom pró v ječo ? Ali boš Tudi Gospá se probudí bi bilo želeti, da bi želi gostilničarji po mestih in de- že ! Jaz nimam denarj << „Proč, proč t Dosti nesreče je JeJ° y y ki se svojega rodoljubja in narodnosti ne sramu- tvojega Freda izpostaviti dovolili v svojih gostilniČnih prostorih ?" yy Idi „Nimaš denarja? Tudi za diha nesrečna očetu primernem kraji „nab k r i nj (Sammel biichsen), katere društvo „narodne šole" vsakemu rado mati, „jaz nimam „Oh, preveč, več « y Ut posli y ki se za to Dostavili še nasvèt gospá Gosarj preveč tega u zopet v omedlevico pade „Tedaj naj me primejo puhti iz vihtečih prs in ; Fredi se divjih in strašnih očí ozré po sobi. Naglo naj bi se pri osnovi novih takih skrinj nanji strani napis : „ Milod z a b pravil na zu- šine proti vratam ocetove sobe. Zaklenj so. sloven- je?" se čuje Gosarj yy Kdo lsko mlad y ali pa naj bi se posebej na- „Jaz nimam nobenega sina več „Jaz, a tvoj sin Fredi Po stopnicah je slišati korake več ljudi. Uho Fre- Noriberta dovo jih vjame. ,,So že tu", vskrikne in materno sobo. Gospá skoči zopet oplašena kvišku. ,,Jih slišis, mati ! So dere nazaj v vimo, živimo r ? Cemu si s tem beliti glavo ? Zunaj se I • V • SllSl že za mano. Brž, brž daj denarja. a Rodrigo je svojo kažen přestal dobro drusči ječi imel govorjenje. „ To je vse, kar a imam**, diha e čez par mesecev ga zopet imajo, nesrečna mati in mu pomoli svojo mosnjico tudi moja ura in tu moji » Tu bom poslala več, če dobim". prstani. Beži, beži. Je Jutri ti ker je v cerkvi iz puščice z limanico kradel de so ga zasačiii. Zdaj dobi že par let. Nj nost je po ječah (K nar, pa prihod- prih.) bližnji sobi so že ljudje. Fredi sine v spalno sobo, Noriberta, ki leži na postelji, zakřičí zaradi ne- navadne prikazni. Begunec odpré okno in skoči na Brž za njim vstopijo policaji. „Kje je Manfred Angora. vrt. Gosar, bivši lajtenant?" nagovori načelnik na pol mrtvo — jaz ne vem nič!" medija ta — „iščite, gospó. iščite." a Jaz Zgodovinski - romautičen obraz 4. odpreti Policaji preišČejo vso hišo, tudi gospod Gosar mora na klic „v imenu postave k Ne najdejo pa nič jate u (Dalje.) „Dokler bodo nas videli, kako pobijamo Timurjeve a to se dokončal je sultan svojo besedo >> in odidejo, pustivši stražo pred in za hišo. Gospá Go- bode godilo pridno,^ ko hitro se snidemo sè sovražni- sarjeva si nekoliko oddahne. „Lepe otroke imaš, haha!" brate Stepan! videl bodeš, da bodo prvi bo- i to delajo tako, kakor voleje t aarjeva ai ucivuimu uuuauuc. „jucpc uuuiic luias, uaua ; aui , uiaic se posmehuje Gosár, ki stopi potem v sobo. „Kaj pa Timurju za petami je zopet to pomenilo?" Gospá ne odgovori nič, to po- jazijivo se približajo svojej žrtvi, prvi pa so za njo, smehovanje jej popolnoma prsi zategne. Kaka je bila beži, a ne ukrotiš jih kaj lehko." noč za prebivalce te hiše, to si lahko vsak misli. Gosar jo je prečul s tisto britkostjo, ki nima že več solzá. 77 jeval Kaj pa bi bilo' < z glavo povprašal je Stepan in odma- ? kakor bi ne bil veroval Bajazetovim be- Pregledoval je zapisnik dolgov, katere so mu otroci na sedam — ,,kaj pa, ko bi nas zadela kaka neugoda? hišo napravili. ,,Popolnoma na kantu smo", je mrmral, kaj pa bi začeli? — namesti enega sovražnika bi dva ,,da le eden upnikov strese hišo, mi smo berači. Meni pa se bo razsula 9 in imeli na vratu." i je ze vse eno. << Drugi dan gospá Gosarjeva ni vstala. Zvečer pošlje jazet 77 Mashallah !" vskriknil je in nasmijal se Ba- Gosar po zdravnika, ker je zmedeno govorila. Zdravnik mišljas zgolj nemogoče pripetljaje. Znam, da ne reče „danes si ti poien same dvomljivosti in pre- omogó > I S Vf ft^ \jm W M A a.» wB y Ub V JL J V éLJÊ UJ v/ V4 V u v^ ^ V/ f 1 a K V% # VI 4 Ml f AJ A. i» - • "J ^ *J m'm v ^ Vf w % • w v m^j ^ j w v ■ w % m m j w-w va ^ w * m m w ^ v da ima nevarno mrzlico čutnic. Noriberta jej tvoji junaci, da tudi moji mladi vojniki ne onemorejo; streže in piše Elvini. Al mesto Elvine pride pismo, v katerem je zavito prvo neodprto s sledečimi opazkami: kakova neugoda bi zadela nas ne, ne! tega ne bode, ni mogoče 7 že jutri bodem Timurja videl vklenje- „Z rodo Vino , V ivaicil OC laivc 1CU1 ^UUC , UUUCUi «V^a r UVJUUUI 0VUJ06° OUtUiO, IU uuuo nič opraviti imeti. Včeraj je bil Fredi tù in hotel imeti kakor je res bog edin bog, Mohamed pa njegov pre- Mi T ^ M a MA ma mm J ^ I ^ M A U A I E7 yv ma A m yv JT J JW 2Ë a li A Ir ^ ft A ^M/J I ] 1 fr 4-m A l-r AHV\ An^l U 1 1 n fl n Aof v kateri se take reči godé, nočem nega pred vbodom svojega šotora, to bode tako gotovo denarja. Jaz sem mu dala nekaj. Komaj odide že rok zatrdil je o fatališki trdokornosti, ki jasnost pridejo žandarji in preiščejo ves grad. »J yjKXL^ , £A\J ««V.«.. JV W «en «... , Od njih sem kali duhu o odločilnih trenotjih , ko člověk že z eno zvěděla, kaj je Fredi naredil. Med nami je tedaj raz- nogo stojí nad propastjo drta vsa zveza." Peti dan je stala v časnikih sledeca novica: „Bivši Ko sta sultan in Lazarjevič razgovarjala se v šo- toru, godilo se je pred šotorom nekaj 7 kar Ie 7 da-si Je lajtenant Manfred Gosar ki laji^uam laaun ^v* Muoai, ivi je pri lgri SVOjCga tOVarŠa s sabljo prebodel in potem pobegnil, je bil zasačen na Otomanske carjevine bilo skrivno, vendar-le velik vpliv imelo na bodočnost Žandarja, ki sta ga spoznala , sta ga hotela při- měji. jeti, a on se spusti v tek, žandarja kličeta „ Spremstvo, ki je bilo 8 knezom Lazarjevičem vred i t" stoj ! 7 a pridirjalo k šotoru, čakalo je na konjih svojega go- ko le teče, střeli eden za njim. Begunec se zvrne, zadet v prsi in je čez par minut mrtev." 7 kedaj qpp IP. ■ se vrne; samo jeden jezdec 7 krepek moški 7 tako Gosár je bral to novico. preveč otolčenemu areu očetovemu ! kaj dé tak udarec že on spoda orjask decu večerni mrak, in svobodno je odšel ob šotoru. Da tega 7 7 tega noče povedati, a pové jej neprevidna priliki, ko se bolnica zavé. Drugi dan zdravnik izreče da je gospá Gosarjeva popolnoma zblaznela. Prenesó jo v norišnico, kjer telesno ozdravi, a duševno nič več. Duh jej ostane omoten. , razvsedel je konja, uzdo vrgel najbližemu jez-sam pa je bistro ozrl se okrog, kar je zabteval Gospej hišna o prvi ni učinil, zato da bi se bii čudil šotorovi dragocenosti, to je pričalo to, da se ni ozrl ni v šotor, temuc skrbno Je motril osobe, ki so jih ali bliže, ali daleko stale cele gruče, tiho razgovarjale se in vsled svojega posla pre- hajale sem ter tijà. Ker menda ni našel, kogar je iskal Kaj pa Gosar? Cez nekaj časa gre hiša na boben, ustavil se je, mrzko je stresal glavo, a že se je obrnil, tijà, Po prodaji mu ne ostane nič, ko obleka. brata kmeta, katerega gospá Gosarjeva prej ni mogla nikdar trpeti. K temu se podá in mu nadzoruje če- moški, podoba je Vendar ima kar se zopet vstavi in bistrejše pogleda naprej kjer je za šotorovim slopom na pol skřit stal nekov kazala, močno žalostěn, glavo je imel bele, ker je v čebeloreji izveden. Tako v • • Z1V1 vedno za- povešeno, roci pa na prsih prekrižani; jezdec je urno mišljen, nihče ga ne vidi veselega. sposka baba kriva", pravijo kmetje. 77 Vsega tega je go- In Noriberta? Mlado 7 po odgoji sprideno srcé ne obdrži dolgo hudih udarcev. Manjka nravne trdnosti. zadržanim glasom, stopil je nazaj oplašen odšel k njemu, vstavil se pred njim, ta pa ni videl ni-kogar, dokler mu prišlec roke ni položil na rameno. V8klikne sè in nepre- Dobro pogleda in ,,Kazančič!" Kmalu jo je videti v lepem krilu. Popravila se je po- mično je stal, kakor bi bil očaran primrznil k zemlji, polnoma, postala je zopet krasna postava, krasnejsa ko močno so se mu dvigale prsi, težko je dihal, glavo je prej. HIH I I HHH|H ■ mladi baron , ki je po svojem stricu podedoval izdatno Blišc nedolžnosti jej je zginil za zmiraj, ali kaj nagibal naprej, kakor bi bil gledal kako prikazen čem živi in se oblači? To bo najbolj vedel je slučajno pokazala se pred njim 7 ki „Da, ta sem oglasi se prišlec hladno premoženje. Ljudje pravijo, da ga bo kmalu zapravil. zakaj se tako bojiš svojega pobratima, Milan ?" Ali kaj briga to Noriberto? Za njim bo přišel kak vprašal je > drug morda jih še celó več. Kaj bo nazadnje1. kedar lika žalost. o trpkém nasmehu, iz katerega je kriliia ,ali po-ve- Milan ni odgovori! t skril je obraz v svoji dlani delati na to, da se cesarjevič Rudolf kronati dá za in na pol se je obrnil od svojega nekdanjega tovariša. kralja Ogerskega. Drug časnik iste stranke pa je bitei Cf ai TTflU i lr m I i A I^r nrynin Am /] Aafo rvi n n a ivi !■ Aniâ 4/\ TjT ^ 4 «s ^ 1» 1 «x^ma • _______o o_ 71 Stoj ! vskliknil je Kazančic dosta glasno in prekiicati to novico. Kaj neki pomeni ta manever? Po- za roko, a spomnil se je Milana přijel glas in očitajoče, trpko je dalje 7 pomiril je svoj doba govoril: „načakal Je sem se tega trenotka, o katerem iz obraza gledam v obraz, , da prismojeni Magjari in njihovi turkoljubni bratje na Dunaji hočejo s tem javno mnenje potipati za 7 da polji nisva se več viděla po tišti osodni noči v Drino- sem te spremi! k tultanovemu žilo, da bi zvedeli, kaj bo svet rekel. po tišti noči, ko Ma seralju; zakaj se po tistem časi med Bajazetovimi suž- Vsakdo, komur niso možgani tako zavreli kakor dandanes, dobro vé, da kro na nje ni igrača gjarom in ne formalna slovesnost, ampak da ima velik poli- njimi in odaliskami skrivaš meni, svojemu pobratimu, tičen in državopraven pomen. Kronani priseže na ustavo izdajica, drugi Branković?" „Hoj, sveti Sva! ali jaz?!" da so tišti, ki so daleč od njega vskriknil je Milan stali, ozrli se, kakov 7 drzovitež se upa tako kritikovati bas pri sultanovem hov Magjarorszag. dežele in da hoče braniti njene pravice. Magjari ču-tijo, da že kljenka njihovi gloriji, zato bi radi dobili svojega lastnega kralja, ki bi pod svoje krilo vzel nji- šotoru ; a Milan se je )7 Da, tega sem se n a jaz vendar nisem izdajica upokojil, poobesil je glavo: šepnil je poluglasno bal" Kaj ima Avstrijska krona pričakovati od Magjarov, to 8 krvavimi pismenkami spričuje zgodovina na Oger- pristavil je bolestno. skem leta 1848. in 1849. Po propadu pri Vilagošu čudil ,;A kedo si torej!?" — povprašal je Kazančić in so morali ustaviti svoje delovanje, pa že leta 1867. jim se „ogiblješ se nas, ne vdeležujes se več naših namer, katerim na prid bojujemo že trinajst let, da ni Je greben zopet tako izrastel, da čedalje bolj nestrpljiva mamo pokoja ne po dnevi, že bližajo srečnemu koncu ,,Ali zdaj, zakaj zdaj? segnil mu v besedo. ne « po noči, in ki se zdaj Habsburške. prihaja njihova prevzetnost ostalim narodom monarhije neverjetno drznostjo v dualistični Avstriji godejo povprašal je Milan in Magjari na prve gosli in dandanes letajo že tako visoko i^ia » v podnebji domišljene samostalne države, « Angorske doline in gore bodo Bajazetov in nje- jejo vojsko na pomoč Turkom proti Rusiji! a n un Tt t^ a nu /\ C i __ a ri rv* rx r? ntti 1 i a r% rw r% ir\ i /] An - n i ^ _ M ^ ^ r] ^ «« X«« i!« /v J ^ J /vM m ) aÍi da 77 organizu- Pri vsem gove carevine grobť nepozorno „Tiho „Angora za odgovoril je Kazančic dosta tem pa vendar čutijo, da kdor previsoko leti, se kmalu Kosovo " '-1----------TT —JX"lL" A—------- tiho tihotnejše govori" Milan f) 17 Prav ali pa raji molči o tem tukaje. nizko mora vsesti. V predČutku tega propada pa nji-opomnil ga je hova drznost še veča postaja, in razodeva se zdaj o tem imas ii 77 ali to je tako gotovo prikimal je KazanČić z glavo 7 da si celó iščega lastnega kralja, ki bi branil a govoril je vendar-le 7 7 a še- njih mogočnost proti cesar ju Avstrijskemu ! Da! petal je Magjarih današnjih potrjuje se latinski 77 tako gotovo, kakor gotovo bode osvobo- gar Bog pogubiti hoče, zmeša mu pamet n f n K /\ X ^ A I A A H inn ah AA í ^ Á ^ M ^ ^ —- ^ ^ - ^ — ^ ^ X ^ ^ ! L «^n ^v X ^ ^ ^ ^ M JI ^ ^ 1 J « pregovor : „ pri ko- << In mar ni jena domovina tebe štela med izdajice. 77 71 ti Ivan?" Ali jaz?!" jaz ne ? kaj meniš?" povprašal je Milan strastno. začudil se je Kazančic zakaj to znamenje zmešanih možganov, da si drznejo govoriti o kronanji novega kralja Ogerskega?! 77 Stojiš sredi sultanovih janičarjev , na pragu nje- govega šotora" odgovoril je Milan 77 svobodno si Naši dopisi. sè svojimi pobratimi vred vse uredoval njemu na po-gubo, a vendar stojiš tù. Ali meniš, da bi to bilo tako, da sem izdajica? ohoj ! Rusije okt. n Magjari, želeći skočiti v naročje precartane Turčije , so tedaj prvi korak storili. tem Magjarskem „vitežkem" činu je vse Rusko ča- 71 7 t« vskliknil je Kazančic in prijel se sopisje enakih misli. Čitatelji „Novic" naj ne pričaku- za glavo 7 ,zakaj pa se ogiblješ nas i zakaj se nam skrivaš med gnjeco sultanovih sužnjikov? kaj jejo, da jim bom pretolmačil strašno kritiko tega M 81 torej, če nisi izdajica?' i ii Nesrečnež sem" odgovoril je Milan oblačen slav- nega" Magjarskega dela v štilu Magjarskega io Dunaj -sko židovskega časopisja po Nemškem pregovoru: „Kakor v gozd kričiš, tako ti iz gozda odmeva." Vea Ruski ,,nesrečnež, čegar beseda in prisega me veže in zape- časnikarski žolc zarad Magjarske ljuje v nedelavnost, da ne smem nikakoršnega deleža 17 legije << se je razlil po 71 Moskovskih Vedomostjah" 21. septembra (1. okt.) več imeti z vami. a ,,Tako torej je to tako! umejem, stoprv zdaj in je tak-le : 77 Poslušajte! V ze tri dni govoré Dunajski telegrami te umejem u umeti kako neumljivost opomnil je Kazančic in stresal glavo in o nekakem Magjarskem rožljanji na Rumunskem Sed- mograškem, češ, da ti „vitezi" mislijo napasti Rumunijo. vse telo tako, kakor tišti človek , ki nenadoma začenja ii besede nekdanje milice so te zapeljale , da si zavrgel gladko obličje in sladké Kakor se nam je vse to zdelo vesela norost, tako resno našo sveto namero. ,,0 Lazar, Lazar!" je to 7 roci jel lomiti mučenec! kar nam današnji telegram trdi. Očividno je, da jeknil je in prav prilična plača, katero je prejel od sultana stari jih — „hrabri moj car, nesrečne Srbské sveti Magjarski puntar Klapka, je vnela v Magjarskih du-kakovo pleme je prišlo izmed tvojih bokov ! šah novo navdušanje. Njega imenujejo podpihovavca ena tvojih hćer je Brankovica zapeljala, da je izdajica, da bodo na veke preklinjali njegovo imé, ena je iz pr- ?>legijo" Magjarsko Sedmograški zaroti. Kakor je 1859. leta on osnoval da vega junaka , iz naše nade učinila odpadnika 7 svoj ih muh luuu SUŽlij lkâ? 2k tvoj oiu ov pvj pi au ka y x v> u« & i ka a g ki ca ui u luagjai ai\u ? ?1 ^ 61Jw ^/uuiagai smeh nevrednega zatiralca svete Srbské in Kriščeve Avstrijo, tako je tudi zdaj on zbira! v sin se plazi po prahu, le da služi pomagal Italiji v vojski z Avstrijo; kakor je 1866. 1. on ponovil svojo „viteštvo", da z Magjarsko >legijo pomagal Prusiji v vojski z 71 vere i« (Dal. prih.) legijo a Magjare i vérne v službi ne svojemu vladarju, ampak Turškemu sultanu da Politične Htvari. Nova predrznost Magjarov. oropal Avstrijske arzenale na Sedmo-graškem in v zavezi z bašibuzuki razdjal Rumunijo. Magjari tedaj ne samo pijejo bratovščino z bašibuzuki, ampak lotili so se ž njimi tacega dela, katero se pri vseh narodih konČuje z vis li ca m i. Večina Dunajskih Nek časnik Dunajské ministerské stranke je ne- in Pestanskih časopisov po besedah Dunajskega tele davno razglasil s vetu novico, da Magjare želja navdaja, grama imenuje to Magjarsko zaroto „neodpustljivo ne premišljenost". Dobro: „nepremišljenost" ! Vendar poslušajte! ta „nepremišljenost" ima nekatere znamljive strani ! Po besedah telegrama „začeli so Magjari snovati ta plan takrat, ko je bii Midhad-paša na Dunaji". Prav takrat, ko je bil Mid hat-pa sa na Dunaji , so vsi turkcfiiski Dunajski časopisi in posebno „Tagblatt" dělali velik hrup s svojimi telegrami, češ, da v Rumunskem delu Sedmograškega se je osnovala zarota, ki hoče s puntom odtrgati Sedmograško od Av-striie ; tam da so se obrazovali komiteti, ki nabirajo vojake v armado kneza Karola; tam da se skladajo zaloge vsacega orcžja ; tam da se že pokazujejo šajke puutarjev. Sumeli so ti „zvěsti" sinovi Avstrije o vsa-cih karbonar8kih zarotah iu vsacem državnem izdajstvu na Sedmograškem med Rumuni. Taka obrekovanja so naredila toliko šuma in hrupa, da so res vznemirila Magjarsko vlado tako, da je velela po svojih agentih na Sedmograškem razpustiti vse ženske komitete, ki so se bili osnovali v prid Rumunskim in Ruskim ranjenim. A v senci tega Rumunskega „punta" so gospodje Magjari snovali svojo ,,nepremišljeno" zaroto. Magjarska vlada je tirala pred sodnijo za državno izdajstvo Srbskega poslanca Mile ti ča ter ga zaprla v ječo celó med preiskavo , češ, da Mi le tic je hotel z orožjem iz Magjarske zemlje pomagati Srbiji. Zanimivo bo slišati, bo li tako postopal g. Tisza s svojimi ro-jaci, kateri so se zarotili z orožjem pomagati bašibu-zukom ? Natančna preiskava Magjarskega „mučka" bo važna tudi za to, da se pokaže, na koliko Anglija podpi-huje puntarske elemente proti Rusiji. Se ni davno, kar so iz Berolina na drobno sporočali, po kakih potih in kotih siplje ADglija svoje šteriinge zato, da bi spuntala našo Poljsko. Zdaj je Anglija obrnila svoje šteriinge v Magjarijo, od kodar naj bi se vzdignili Magjarski razbojniki na Rumunijo. Za Boga! ali se ne vojujemo z Anglijo? Magjarska „legija"^ tedaj ni izbudila silno srdite jeze našega časopisja. Se manj jeze je vidno v občin-stvu sploh; 8lišijo se celó govorice: „Skoda, škoda, da se ni posrećilo Magjarom tako dolgo skrivati svoj plan, dokler bi ne bili v orožji prestopili meje!" Ko bi kdo prašal: čemu še to? je li ni dovolj Turkov, katerih ne moremo ugnati? Odgovorili bi mu: Samih Turkov ne moremo, Turko-Magjaro-Angleže bi pa ugnali. Ni dvombe, da bi Rusija bila razvila svoje sile. Ne davno so „Moskovske Vědomosti" končale neki članek s sle-dečimi besedami: „Položenje naše ne stalo huže ot is-pijtanih neudač, i nam nečego opasatjse (= bati se) pomeh, jeslji toljko mi sami ne zahotim vreditj (škodo-vati) sebé. Ali šli na vojnu, kak na igrišče, i vot, nam toliko napomnili, čto vojna 8 kakim bi to ni bilo protivnikom jest delo serjoznoje." Pri nas ni, gledé današnje vojske, nikakoršnih strank : ves narod tirja, da naj se vojska dokonča, da naj se doseže njeni cilj. To tirja Ruski narod ne z besedami, zakaj prepirov tukaj nikakoršnih biti ne more , ker nihče ne misli in ne govori o miru, dokler cilj vojske ne bo dosežen; to tirja Ruski narod vdejanji: vsi stanovi, mesta, graščaki in kmetje ene so misli, da je treba vlado podpirati ne samo po ukazu, ampak dobrovoljno, vsak del po svoji moči, da se cilj doseže. Nekatere kmečke soseske so celó zaČele skladati žito, druge moko ali celó pešeni kruh za vojake. V Tuli se je zbralo okolo zemskega maršala kneza Obolenskega nekaj grajščakov ter pečejo v veliki fabriki „suharije" (nekake piškote) za armado ter jih sami pošiljajo armadi. Drugi grajščaki in trgovci ponujajo vladi provijant veliko cenejše, kakor ga ona zdaj nakupuje od judovskih podvzetnikov. Kolikor smo imeli dozdaj nesreče v vojski, vsa aii izvira od nemarnosti in neumnosti nekaterih načelni-kov, ali je pa Ie na videz nesreča, ker odvraća res-nično nesrečo. To bo vidno potem, ko bo vojska končana. V Rusiji se alisijo oštre besede le gledé nekaterih oseb, ne pa gledé hoda in vspehov vojske. Nikjer ni videti malodušja, nikjer ne slišati mrmranja, povsod polno prepričanje o konečnem polnem vspehu. Narod ima do vlade polno zaupanje. To najlepše po-trjujejo kurzi državnih papirjev. Vsi fondi, odkar se je vojska začela , ne samo niso padli, ampak nekateri so se jako v cení povzdignili. Storubeljski lozi, kakor je čitateljem „Novic" znano, 23. aprila, to je, poslednji dan pred napovedanjem vojske so bili po 167 rubljev, zdaj že nekaj mesecev stojé vedno okoli 208 rubljev, tedaj cena njihova presega dvojno nominalno ceno. Ban-kini bileti prve serije so po 95 rubljev (viši nikdar ni bil njihov kurz), treh poslednjih serij pa po 93 rubljev, le par tednov so bili padli na 92 rubljev , in to prav takrat, ko so turkofili najboij šuměli o miru. Ko je naš vládni list spregovoril, da na sklep pri nas nikdo ne misli, dokler ne bo dosežen cilj vojske, so se ban-kini bileti naglo povzdignili. Vsi produkti, ne samo poljski, ampak tudi fabrični, celó sladkor, so bolji kup, kakor so bili pred vojsko. Edino zlato je draže; pol-imperijali so po 8 rubljev 5 kopelek. Zlato je p skočilo v ceni zato, ker vlada v vojski mora veliko piaće-vati v zlatu, ono gre tedaj iz dežeie, posebno zato, ker po milosti turkofilskih in židovskih birž zuna] Rusije so naši fondi v njihovih očéh v ceni padli — turkofili se z nami vojskujejo ne samo s peresi, ampak še posebno z denarjem. O poslednji nabiri vojakov moram čitateljem „Nov." še nekaj povedati. Izvzemši Besarabije je bila razpi-sana nabira vojakov po vsi Evropejski Rusiji, in sicer za zdaj 175.000 mož, s tem, da namesto onih, ki so po postavi v vojsko poklicani, smejo drugi vstopiti v vojno dobrovoljno. Vseh dobrovoljcev se je oglasilo več, kakor je tirjal ukaz. Pa ker nekateri so biii premladi, drugi niso imeli k temu pravice kot bodoči rekruti, tretji pa komisijam se nÍ30 zdeli zadosti močni, nabralo se je dobrovoljnih vojakov okoli 90.000, med katerimi je mnogo uradnikov , grajščakov , kupčev in ro- kodelcev. Tedaj samo 85.000 je bilo sprejetih iz po postavi klicanih. Iz 175.000 nabranih vojakov so manjšo polovino obdržali pod orožjem, večo polovino so prec po rekrutbi spet razpustili domu, dokler jih ne bo treba. Kdaj jih bo treba, ako ne zdaj? bo morda kdo vprašal. Najbrže takrat, kedar "bo treba vse armade. Tukaj je še drugo vprašanje: Ce ima Rusija še take vojne sile domá, če narod sam sili v vojsko; zakaj se Rusija tako po beraški cuka s Turčijo, da jo vsi turkofili zasmehujejo ter štejejo za nesposobno k taki vojski? Zakaj— to vé sam Bog, mi grešni ljudje, ki niti z angelji nimamo občenja, ne moremo vedeti, in ko bi prav vedeli, ne hoteli bi turkofilom kratiti veselja, katero tako ne bo dolgo trajalo. Mi moremo govoriti le o tero, kar vidimo. V Aziji so bili naši polki že na pol poti iz Karsa v Erzerum ; tam jih je sprejel Muktar-paša s silno armado pod tajnim poveljstvom Angleškega vojnega agenta Kambella; umaknili so se za Kara in ustavili se pred mejo, čez katero ravno tišti Kambell že tri mesece ne more naprej. V Bul-gariji, kjer so nas Turki pod poveljstvom tudi An-gležev in Francozov tako pobili, da po turkofilskih spo- ročilih celó armade več nimamo, *) sedi naš car tudi že ■ ■ i « ■ i i ■ ■ . u » i i ■ ■ i » *) Vsi Dunajski pisci-turkomani z začetka vojske do 15. sept, so ae pokazali take viteze-junake, kakoršnih s časov Homerove Trojanske vojske svet ni videl do mesece prikov Bulgarski koči, kakor Prometej , da Kavkaz&i skali, in ne kliče na pomoč, da bi ga řešil sem se predrznil držati se zgleda viših in slavniših mož ljudem. Vse to sem povedal sebi v opravičbo v Moskovski Kremelj ; ampak da navi dve cesti , ukazal Rumuoijo k D te dni narediti in začasno odložiti butaro (!) dopisniško. Toda — v tem ko se bode mislii kedo y železnih zimskih šotorov za celo armado ter jih do logo norčujem , čutim novembra postaviti v Podbalkanske doline; se svojo dopisoiško na- y da „butara" ni šala. Zdaj y ko velel po zavracam pero v dopisniški kolovoz, sili se mi v spomin praviti vse ceste in pota v Bulgariji ter prolagati nove, stari rek: ,,Ingenium longa rubigine laesum treba in Trnovo po takem p! Tor pet pa zidati železno cesto od Donave v et est multo, quam fuit ante, minus". Godi se mi, kakor y leto peljati čez Baikane Gorici 14. okt. Casništvo bo mogoče prihodnje mehaničnemu uóencu v šoli. Učitelj ga vpraša, učenec se sili, napenja, pa nič ne spravi iz ust. Da vsaj kaj to vé k vrednik. namreč těžko breme vrednik ali y P ne yy dS y spregovori îzgovarj a se rekoč: ,,Znam vse > sem se u pa gerente", kakor mu praviio Italij učil ; mi!" samo začeti ne morem: y Tudi jez ne znam začeti......Pač prosim pomagajte Dopisniki so tudi nistva , tedaj poma ali bi vsaj radi bili "J» • V*V*A jv« UU «UUUI U ^ Il I ...... X au , pac , red- gre, že gre! Kaj originalnega, kaj prav ingenioz- ze kos tud oni nositi breme trudapol- nega bocem najprej povedati, in to je: danes imamo nega časništva. Ce )e temu tako, kedo bi se jim čudil y vreme t da se včasih izmuznejo pod arma urnalistićneg In Hvala Bogu, da sem jo zadel in svetu lepo pokazal, da mi um ni še ves zarujavel. tako meril mi Vi y da y gospod vrednik „Novic", gotovo niste za- novica res ingeniozna, more potrditi vsakdo a je pa moja če sem si k r a d e 1 malo nistn in leto v druge soke in mogočne gl yy a # Mi misli I V/O iUgVUIVUUH^ &JL1V/A. V J^Vtl Uiil f OCinUU y k KŠ J} O ~ kako je bilo pri nas preteklo nedeljo in nasled- y hodij dovoli y topi da ko nje dni, ko je tulila naša „patři a bora" y državnim zborom ae vsako leto toliko „Iaonzo". Ad voćem y rekel ,ísonzo"! Včeraj je bil „Isonzo" se s m ej po več jih tudi kak oddahniti: za tedniški dopisnik? In to tem vencem. Lahi in Slovenci na Goriškem bi se bili kaj ne bi se ravna! v prepoved djan , znabiti zarad zabavljanja proti Slo- y ce uvérjen , da se brez njega in njegovih do kedaj ze ! pobratili in zlili v en narod, ko ne bili P kakor prej svet prav dobro počuti, da lahko stoji ali se vrti, prišli novoslovenski sanjači sè svojo ,,Slovenijo". Tako inistrom in enakim velikašem sem se pise zasezeni yy Isonzo4'. Morebiti pa, da so ga ustavili poprej primeril; to je prevelika predrznost; ostanimo tudi zarad tega, ker je grajal naše šolstvo, studijski pri žurnalistiki. Rimski „Fanfulla" je unidan, meseca sistem in njega atlante. Pola je popisana, čas mi avgusta, svojim čitateljem kar naravnost rekel: „Veste je potekel; ravno prav, da se spominjam reka: Prima kaj? Nai piše, kedor boce v tej suši ia vroóini, jez ne scriptio brevis ! (Tibo! saj sedanji svet ne zna latinski, morem „Fanfulla . Kedar pride in se zrak ohladi, iziđe pet in ne dobi J»1 jutre naprej ga tedaj naročniki ne bodo bo vedel, da nisem Od X? - pregovora prav navêdel.) yy Kaj Kočevje vriska, raja? kaj ve- do d e ž j a za gled?! Nimamo Pa kaj bi „Fanfull gled nava- selja hrup nastaja?" tako sem se vprašal přišedši v je nosil Atlant na Primorskem zemeljsko kroglj bliže? Sedem let prijazno mestice po opravilih , gredé proti slavni gira- y to oljno našo narodno politiko na hrbtu, sedmo za njimi pa so prišli gg nažiji, ker dečki, vsi veseli so si kazali popisan papir, profesorji, tudi drug druzemu leto pa je leto praznično, leto pocitka, kakor pri starih papir kazaje, vsi zadovoljnih obrazov. Kaj neki se je Izraelcih, tu mora delo nehati. Imenit leto letošnj torej drug d m leto godilo? ,,Kaj pa imate, povprašam nekega gospodov, kraj čas po vnem demdesetem in da je vse tako veselo?" Lakonično mi odgovori: gosp y da je nas Atlant svojo butaro na vodja je izdal svojo „magno charto" y to je ramena ) o čitek yy štunden- miših dni. Srditi Ahilej potreben živini in eintheilungo" za to leto, katere smo do danes čakaii. dobiti yy Neue fr. Presse" s svojim1 dnevni red y Težák porod, si mislim ob me secu še ostrimi pereeije vdobil v 3 generalnih bitvah tri dolocne zmage ter nas je ubil 390.000; silnokričeči Diomed taka, se tolažim. „Extra-Blatt" je dobil 17 generalnih zmag ter nas ubil 380.000 mož; mali ali brzonogi Ojlejev sin, Ajant — „Neues Wiener Tagbl." je vdobil 19 generalnih zmag ter al docti sunt dočti! vsaj je drugod tudi učencem v 4 razredih ves mesec na- kaj dnevni red kovati ter vsak dan „von Fall zu Fall znanjati zjutraj , kaj se bo dopoldne in popoldne u nas ubil 210.000 mož ; prekanjeni Odisej — „Deutcshe Zeitg." je določno zmagal v 7generalnih bitvah ter nas ubil 176.000 mož. in vrh nas še 5000 Rumunov: veliki se bo drugi dan učilo, to je pač več, ko hruške pečJ! Vspehi te gimnazije so neki velikanski; pa vsaj ne more drugače biti ker y y Telamonov sin, Ajant y ,Morgen Post" v nekoliko neralnih bitvah je poslal k Plutonu 140.000 duš y ge- ceió ker 10 učenikov podučuje učence v. Za povzdigo učenosti skrbé tudi ptujci, gimnazijskemu muzeju pošiljajo glave divjih kozlov, pa že glasnokričeči Menelaj yy Tagespresse u Je vdobil generalni bitvi ter mnogo hrabrih odpravii vodam Aheronta; modri Nestor določno Agamemnon mračnim zmagal „Fremden-Blatt" je namesti, da bi živih domačih poslali v izrejo vedó zakaj! Vprašaje prijatelja o marsičem tako učene reči mači y ali Ie in tako, mi on odgovori , da se ne briga za tako tedaj vemo sosedje in ptujci več ko do- v eni generalni bitvi; in car narodov, zato, če vam drago, drugo Še ka). „Wiener Abendpost" je zmagal v eni generalni bitvi. Padlo nas je tedaj v 48 generalnih bitvah samo od vitežkih pereš Dunajskih bašibuzukov éez Crnomlja 11. okt. Pri včerajšnji volitvi ob- 1 milijon in 300.000 mož. koliko generalnih bitvah je določno zmagal in koliko sto tisoč nas je ubil ren čeci kregač, Terzit y y Laib. Tagblatt" ne vemo y y čin8kega zastopa so bili izvoljeni gospodje: France Su-štaršič za župana, Jože Vardjan in Jože Stariha „No- , zato da bode vljudno, mirno in vspešno da mu bode korist občine zmi- pa za svetovalca. Ker je ves zastop, kakor so ť že v poslednjem listu povdarjale, národen více se za trdno nadjamo, kajti pisarije tega pritlikovca ne dohajajo do naših ušes ker visoke gore nas ločijo in široke doline. Cem bolj smo pogrešali Vas velecenjenega nam sode-lovalca; tem bolj smo veseli, Vas zopet pozdravljati na starem mestu in, kakor pismo kaže, prav dobre volje. svoj posel izvrševal rom in povsod glavno vodilo, zato pa tudi marsikaj na pravo pot pripeljal, kar je zdaj zavoženo bilo, kvar in napčnosti pa zmirom o pravém času odvrnil. Vse to je Vred. « ** Jako drago, da Germanija vendar včasi sliši, da je Glej našo duševno prerojeno ,,Sočoa od 5. okt. t. 1. njej na slavo ustanovljena Kočevska gimnazija še na svetu. Pis. Vred lahko mogoče, ker nemčurji ne bodo imeli prilike pod pihovatí, mir in red kaliti. Skrajni čas pa je tudi res y jarij s tujimi ; ne besedice pa ni zinii o tem , da ta stvar, kakor pa je bilo zbornici Ogerski povedano, spada ďa se to zgodi in to bo prav lahko mogoče , ako se v novo pogodbo z Ogri. Brez razgovora o tem princi-zaupno in skupno delà. In v to imé pozdravljamo ra- pielnem vprašanji se je tedaj zbornica spustila v spe-dostni novi naš občinski zastop. cijalno debato. Dober predlog je zbornici za resolucijo Krškega 16. okt. — To vam je bila včeraj ko- stavil dr. Roser, naj se ne dovoljujejo prelahko žgan- medija pri nas od zora do mraka z osvečavo godbo y eerenado, koncertom, pojedino itd. itd., ko je gosp. Martin Hotschewar izročil okrajů Krškemu novo šol- o zastaranih davkih. uvu..«. — * • v w . , *-***J UU YUJjUjCJU [J l ClíJU AU ítU.Ck U ■ jjarske krčme, pa visok davek naj se jim naklada. seji 12. dan t. m. je vlada predložila nacrt postave sko poslopje, katero sezidal s stroški nad Zbornica gospôska se je tudi malo 100.000 gold. To je res bi vsestranskega priznanja vreden, ako bi ne bil mar- premalo nazočih gospodov. po malo svojemu kraju in bil gibati začela, al primeri se jej, da ni sklepčna zavoljo UJ. V tl alio ti Cga Uiiûuauja » A , «w kiran s protinarodno nakano p on em če van j a ljud- ske šole. In samo zato se je vršila včerajšnja sloves- donesel 69.240 gold. 50 kr. asji davek je lansko leto Dunajski občini nqst s tolikim hrupom, da je celó Ljubljansko konsti- Ogersko. — Minister Tisza je odgovoril na inter- tutiijsko društvo in pa lilharmonično društvo iz Ljub- pelacijo poslanca Helfy-a o Erdeljskem mučku, ljane poveličevat prišlo slovesnost s svojimi pesmami, odgovor kaže, da si vlada ne upa potlačiti prekucijskih y katere so Njegovo ekscelenco ministra Stremajera, ki tudi je iz Dunaja prihitel in g. Hotschewarju prinesel red železne krone, popolnem vtrditi morale v njegovi misli, da Krško že stoji na zemlji nemški. Ce mi kdo nakan Magjarskih. — Kako zeló so Magjari s svojimi financami pri tleh, kaže to, da poplaćati 56 milijonov gold, državnega dolgá je vlada razpisala zajem (po-sojilo) za 80 milijonov gold, tako imenovane ..zlate zavraca hrup lvloaU ZjC oblfll lia ůcuuiji uvuioai» vv» íxii "VJ**V/--* J ^ • irn^uu » aut» da krivo sodim motive „tolikega veselja rente", al ni dobila posojila, kolikor gaje želela. a , U.« XVXX.V UV^VAXX^t naj mi odgovor dá na moje vprašanje: bi bilo višjih vojaških krogih se govori, da nadvojvoda 111 U^ j liaj 1111 UU^UVUl UCV liW 111V/JV 1 Jurj. WUM1AJV • W» IX - *--J----J--------O **w Ç)^ f vxi y ^^ ilWU. ¥ UJ f V skromno kmečko mestice včeraj doživelo toliko slave, J osip hoče odložiti komando Honvedske armade. ko bi bil kak mecén zidal šolsko poslopje s pogojem, da šola mora národna biti? zbor Francosko. Je Pri volitvah poslancev v državni po dosedanjih telegrafičnih poročilih izvoljenih Ljubljane. — Zopet se je obrnila veča pozornost 320 poslancev republikanske, 210 poslancev pa feon- na obravnave Dunajskega državnega zbora zato ker servativne stranke. Po takem bodo republikanci imeli je zbornica poslancev začela razpravo o davku za većino — kaj pa še bode potem doživela Francija žganje in je ta postava en del nove dualistične po- bode prihodnost kazala. ) godbe z Ogersko. Al tako na tiboma je prišla ta Iz Rusko - Turskega bojisca — Na Evropském bo- predloga zbornici v obravnavo, da so poslanci komaj jišči ni bilo zadnji teden nobenih bitev menda zavoljo vedeli, da je ta postava odlomek onega velikega vpra- slabega vremena. Rusi so svoj glavni stan od Gornjega ki se zove nova pogodba med Avstrijo in Studena přestavili v Siščevo (Sistovo) ob Donavi, sanja , Ogersko. ker je tu bolj zdrav in za zimo pripravnejši kraj ka- % — jw " ^ ' * ^/npiwf ugjoi i\i a , aa- (Iz seje dež. odbora 13. oktobra.) Sklenilo se je, kor v malém selu Studenu. Ruskim vojakom se ne godi da se v deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu posebno dobro, a so vendar z vsem bolj oskrbljeni % * kl imajo slabo obleko in pičlo hrano sprejmó z deželnimi štipendijami : Stefan Jakša SSa, JoŽef CKKJj- AU,ai; *** iLuaj\j oiauu u uictvu iu piuiu UXètUUj zali iz Semiške *ned njimi razsajajo hude bolezni. Novi Turški povelj kor Turki ) ka- zato Mavec, Janez Stariha, Matija Kambič (vsi fare) i), Anton Božić iz Budanj in Janez Skvarč iz Goč. ^^icga bu pnua&uvHu, ua uu 31. dne t. m. bodo v tej šoli konecletne preskušnje hudo zgrabil Ruse, je postal krotak, kakor njegovi nik divji Sulejman, od katerega so pričakovali, da bo učencev stopnika. y katerim pošlje deželni odbor svojega za- predniki. Pleven je ves obkoljen in menda ima živeža le še za kaka dva meseca. Rusi mislijo izstradati ga (Odbor ČitalniČin) je v zadnji svoji seji določil ™ zasesti z zadostno močjo, potem pa vdariti z večjo program zimskih „besed" do konca tega leta tako-le: m oc j o cez Balkan. Navdušenost v njihovi armadi prve dni novembra meseca muzikalna beseda s predstavo gledališke igre; prve dni decembra meseca slovesná beseda v spomin Prešerna vkljub bolezni in slabému vremenu velika, nihče ne misli na mir. — Odstavljeni Turški general^ Mehemed- 9 zadnji dan leta Ali ima preuzeti poveljništvo armade proti Crnigori, a (Silvestrov večer)'pa veselica po programu prejšnjih let. kje je ta armada, tega nihče ne pové. — Rumuncev (Za delitev zimske oblekc ubogim šolskim otrokom) je pred Plevnom zdaj 40.000 mož in še vedno se po- so se združile predvčeranjim v čitalnici zopet gospé in mikajo drugi za njimi; ravno tako dobivajo Rusi vedno gospodične, ki hočejo nadaljevati lepo delo milosti, pomoči. — Srbija je sklemla vojsko in njene čete že Slava ! ( Vožnja po Gorenski [Rudolfovi] železnici) se Aziji je bilo več bitek, ker so Turki ne- koliko spremeni od 15. dne t. m. naprej , kar se tiče vlakov za osebe, in sicer tako le: iz Ljubljane gre uri Iz marširaj o. napadali, pa so bili povsod odbiti. vzhodni Indiji je, en vlak 55 minut po 3. un zjutraj drugi ob Iz Azije. časnik „Weekly Dispatsch lakotě umrlo kakor sam Angleški a 1 17 že 750.000 ljudi in vlada Angleška še nalašč piae dopoldne y — u^nj« ^c« a ^ luiu u i v/, un ^vu^^i« i^ —-------— — Gorenjskega pride pa v Ljubljano en vlak 35 min. Ali ni to groza? tretji pa 15 minut po 6. uri zvečer. ni hotela nič storiti na pomoč tolikim nadlogam!" Tako s svojimi lastnimi podložnimi po uri zjutraj y tretji pa 45 minut po 8. un zvečer. drugi 58 minut po 8. dopoldne delà Angleška vlada, katera na vso moč podpira Turke zoper Rusijo! Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaj Zbornica poslancev obravnava že finanČni minister 10. dne t. m. předložil y rekši y men te postave je olajšati konkurenco Avstrijskih žgan več dni postavo o davku za žganje, katero jej je n a. 24 Hektoliter Zitna cena v Ljubljani 13. oktobra 1877. 7. denarji: páenice domaće 9 fl. 75. — banaaka V« 6 fl. 40. soriice 6 fl. 40 rií 5 fl. 50. da na- ječmena 4 fl. 55 prosa ô ftě 36 ajde 5 fl. 85. ovsa 3*. 25 Krompir 3 fl. 21 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jozef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.