Xavier de Maistre Mlada Sibirjanka Vendar se Lopulov v tem treuutku ni mogel dolgo upirati vedno siluejšim prošnjain. Poznal je svojo kri, odločno Iičer., in ni se brez vzroka bal, da bci oclide brez potiiega »Kaj pa uaj počnein 6 teni otrokom? Saj ji vendar ne dov-olim, temveč ji jnorain dovoliti.« Jezno je kopal z motiko, govoreč besede, ki so za Praskovijo pomenile nebeški dež. In že se mu je \rgla okoli vra*tu iu ga obsula $ hvaležmuii poljubi. ^A erjeinite, ue boste se kesali, da ste me uslisali, o, ue, lidkoli ne,< je vzklikala. ; Šla bom, šla bom, oče, v Petrograd in isti Bog, ki ini je Tclihnil to srecno inisel. bo ttidi velikega vladarja, ki mu pravimo vendar oiec. gotovo tako gandl, da l>o varo, ljid^i oče, naklonil pomilošČenje. iu oj. ocka, srecuo življeiije.f ^Gorje!« je vzdihnil oČe. ^Ubogi otrok, saj se ti mesa! Kaj raieliš. da se govori s carjem, kakor govoriš zdajle z oČetom? Vsa vrala v carske palace varujejo zveste straže. Kako bos priŠlti Čez carski prag? Kako si bos upala. uboga, beraŠko oblečena, brez priporocil. Kdo te bo peljal pred carja?-t Ah, Praskovija je prebridko čuiila, kako ima oče prav, pa ni omahnila niti za trenutek. Skrivnosina slutnja jo je dvignila nad vse take in podobne besede: ^Razumem strah. ki ga navdihujeta Ijubezen in skrb.« je prevdarno vračala o^etovira bese<^a;m, ¦preniJslitp pa samo to, s kolikiinti in kak^nimi milostnii me je že Bog obsul, ker je bilo vse moje zaupanje iii ves uspeh do zdaj samo v ujein. Nisein vedela, kako naj priclem do pofnega lista, na, pa ini Bog pošlje na pol brezverea, ki ini je poanoge]. Bfl^r je iuJ. ki je unn-oil guvemtirja v Tobolsku. In pa, ali iii vas sajne prisilil, <|a ste mi dovolili, Če-prav ste se prej tako slrašno upirali? Boclite kar uverjeni, omoč pri svojili prijateljih. Več pregiiancev je namreč bilo pTecej bogatih. Nekateri bi mu bili radi pomagali ze ob drugih prilikah. toda bil je prevet' obziren. da bi jeuial ocl njihovih ciobrot. Sedaj pa jii kazalo drugače. Želel je dobiti tudi Icakcga |xitiii-ka, ki bi hotel M hčerjo družno potovati veaj sekaj dni. Pa ta uameia je ostala eamo tori želji. ¦ Med iem pa se je Praskovija pripravljala za daljjio pot. \se premoŽenje lašaše druzinice je bilo v enem saincm srebrnem rublju. Ko se je zastonj ttmdila, da bi pohlevno vsoto zvečala, so določili daii neusiuiijeme ločitve in fticer [xy našem koledarju osini septemJier, Marijin praznik. kakor je Želela IJPraskovija. Ko se je ta noWca razvedela po Išimu, so prihajali znanci. pa^ holj iz radovednosti in dolgočasja, kakor pa iz iskreuega prijatefjstva. Kainesto da bi ji pomagali in jo osrčeTali. so govoriČali o slabih iii nevHrnih Cestah iu kar vsi absojali očeta, da mladi hčeri kaj takega dovoli. Taki, ki 4» ji bilii z denarjem lahko kaj i>omagali, so blebetali o trdih časih, ki yedno ovirajo tudi najboljše prijatelje. da ne morcjo pomagati in če bi ,|e tako radi. ln namesto podpore in tolažbe eo ČenČc pustile v hiši le slube ¦Viapovedi. kar je najinauj potrebovala že tako žalostna trojica. ' \ctu\sLt stu iiajuhoŽncjša in nujiipznatnejša pra^maiica zagovai\}a)u Pm-Sjcovijo in jo podpirala z nasveti. t šc iiinuigo težjih stvari je aspelo proti vsakeinu pričakovajiju,r sta i^ovorila. t-Tuxl,i če ne boš sama priŠla do carja, boš pa našla zašoitiiikttv, ki Ji bodo stali ob strani, in še z veseljem. ko te bodo spoznali. Kdo bi te ne i^rzljubil. ko te spozna!* I? Na osmi september sta priŠla na vse zgodaj. da se poslovita, Našla &ta Lfraskov.ijo Že pripravijeno. Iniela je vrcčo, ki jo je že dalj ča»a polnila. ROče ji je dal srebrui rubelj, ki ji ga je bil namejiiJ, toda hči ga ni hotela ifivzeti. Rulx!lj bi jt* ilak ne spravil kar do Petrograda. staršein v IŠimu pa Jcar prav hoda. Ko pa je oče odločno zahieval, da ga vzaiue, ga je vzel^., »a se čim prej in čim lažje poslovi. Tudi oba revna izgjianca sta prispevffa pa ctaljuo 'pcjtovanje. Eden je tlal bakren novec za tridcsct kopejk, drugi foa dvajset srebmiK kopejk. Bog ve koliko časa sta varčevala, da sta zbrala mtki vsotici! Seveda se je Praskovija iua vso raoč branila, a ubranita se BpL mogla. Svetlo sta reveža gledala, ko sta jo slišala govoriti o necein, kar wta že davno pozabila: b »Če bo božja previdnost naklomla milost očetu. je bosta tudi vidva Beležda.t v O. še sama ui Tedela. kako se jiima je s tera za njiin dar zahvaliia! n Tedaj so plaiiili v sol>o prvi žarki vzhajajočega soluca. Lr> >b'ra je prišLa, loč.iti se bo treba..' je glasmo »pregovorila Praskovija. F Naio je sedla, enako oba izgnanca in stara dva, kakor je bil ruski lobičaj ob takih prildkah. Kdor se nnmeri za delj časa na pot. pri poslavljanju sede za mizo in vsi navzoLi morajo ieto storiti. Nato nekaj Časa govore o vremenu in čisto navadnih stvareh, kakrsne pridejo vsak dan ua vrsto, potem pa vsi vstanejo in ua vrsto pridejo jok, abjemi, poljubi. Ta obtcaj, ki na prvi pogled nič ne pomeni, je pa vendar zanimiv in lep. Preden se ločijo za delj časa, morda za vedno, skupno počivajo, kakor bi hoieli prevariti usodo in ji ukrasti kra-tek uŽitek. Na kolenih je spiejela Praskovija blagoslo-v ljubih staršev, se iztigala iz objema in za vedno, da, za veduo zapustila hišico, ki ji je bila od mladih nog za ječo. Prijatelja izguanca sta jo spremila skozi prvo vrsto. to je nekako naš kilometer. Oče in mati pa sfa stala na pragu nizke koče in jo spremljala z oČmi, kakor da bi še v daljavo hotela poslati zadnji pozdrav, Toda hei ni pogledala nazaj in se je kmalu skrila ajihovim oČem. Stopila sta nazaj v žalostno sianovanje, ki bo odelej še bolj zapuščeno. Nesre^nika sla živela še bolj saina kakor poprej. Išimčaiu pa so dolžili Lopulova, da je sam prisilil hčer ua pot in so ga zato tudi smešili. Posebno pa so bri!i norce iz obeh pregnancev, ki v svoju preprostosti nista zainolčala, da je Praskovija obljubila pomilošČenje tudi njima. Že TUiaprej so jimo s posmehom. čestitali na sreči. Pustiino zdaj to žalostno okolico in pojdimo za našo jiuiaško i>otnico. Ko sta jo zapustila prijateljaf je doŠla veČ svojih torarišic, ki so imele i«to pot do vasi, od Išima celih pei in dvajset vrst oddaljeue. Na poti jih je sre^ala gruča uapol pijanih fantov. Razjahali so in jih hoteli spremljati. Bilo je rarno ob robu igozda. Toda dekletom ni bilo za pijane Rpreinljevalce. Imele so s seboj nekaj brašnja, zato so sedle za cesto in prosile farite, naj gredo naprej. Toda suroveži so prisedli k njim in rekli, da kočejo deliti svoje kosilo in jih spremljati do druge vasi. V tej zagati se je Praskovija poslužila zvijače, ki se ji je posrečila. >Rade bi šle z varai, pa moraino pocakati tukaj svoje brate, ki pridejo z vozovi po na-s,« je rekla mirno. Res so tedaj v daljavi za^ledali voc voz, ki pa jih je Praskovija opazila že prej. In takoj so fantje zajabali konje in izginili. >Majhna laž je bila,« je pozneje o tem dogodku pripovedovala Pra-ekovija, »a nikoli se mi ni masčevala.< Srečno je priMa do prve vasi io se ustavila pri kraetu znancu, ki jo je ljubeznivo pogostil v svoji izbi. \ jufro drugega dne je Čutila silno utru-jenosi, zakaj uaredila Še ni jiikoli tako dolge poii kar zdržema. Lo je stopila iz izibe, jo je abjela groza, Čisto sama je stala. sauia sredi ceste. A že se je sponinila na Haparo. o kateri so brali doina iz sv. pisma in vzeli za dobro znameuje. Iji to je Praskovijo opogumilo. Pokrižala se je, se priporočila angelu varuhu in odšla po cesti. A glej, kaj pa bo to? Že je pustila uekaj vaških koČ za seboj, pa ji pride pred oči krcma, ki si jo je od včeraj zapomnila. Na, uamesto v Petrograd. je odšla nazaj v Jšiin! Pa se n\ niti za trenutek zmedla. Mirno ji je zasiala noga in Praskovija se je počasi razgledala. Za .seboj je zagledala notMiega gostitelja. ki se je smehljal: »Če mislite tako potovati, ne pridete daleČ. Bolje. cla ostanete doma.« A tako se ji je pripetilo Še večkrai in ko je zvefito vpraševala, kje drži pot v Petrograd. se ji je vsak smejal, da v tako stražanski razdalji »pra-suje po Petrogradu. Praskovija seveda ni smala niti najmanj zemljepisja in si je mislila, da Kiev ne inore drugod ležati kot ravno ob poti na Petrograd. Mislila je namreč v Kievii naprariti obljubo iia postati redovnica, če j\ načrt uspe. Ker so se torej smejali, če je pozvedovala po poti do Petrograda, je potem rpraševala po poti do Kieva. Pa to ji je še manj uspevalo. Nekoč je stala na razpotju, ne vede, kam naj se obrne. Počafcala je telego — nekak ruski voz — ki jo je slišala ropotati za seboj in prosila potnike, naj ji pokažejo pot v Kiev. \fislili so seveda, da se dekle Šali. Pojdite po katerikoli hocete in kakršna vam je bolj všeč,« se je glasil odgovor. »Vse poti peljejo v Petrograd, v Kiev, pa tudi v Pariz in v Rim.r Izbrala je torej sredujo, ki je bila k sreči njena prava. A vedela pa ni prav aiic o tej poti, celo imena vasi, mimo katerih. je hodila, so se ji zuiešala. Kadar je pod noč prišla v selo, jo je ponavadi rada eprejela prva kisa, pri kateri se je oglasila. Toda v večjih vaeeh iu v boljših hišah je težko naŠla zaveija. Taki so jo imeli za prekanjeno poiepuŠko. Ta tako -krivična obsodba ji je napraviJa Še mnogo neprijetnosti. Nedaleč od Kamulševa jo je zajela silna nevihta. Tisti dan je velik kos poti ostal za njo. Na vse strani zasirto nebo, ki so ga irgali le orjaški bliski, i^a jo je prisililo, da je še pospešila korake. Prve hiše sela Kainulševa so se ji že pokazale. Tedaj je vrtinec podrl drevo iik pred njo. Ni se upala v takem naprej in poiskati si je morala zavetja sredi gozda. Sedla je pod risoko smreko, tako da jo je ščitila pred silnimi sunki vetra. NeviJbta je divjala vso noč. Praskovija je prvič prebila vso noč brez zavetja, na samem, izjiostavljena silnemu dcžju, ki je ponehal šele z jutrom. Ko se je zasvetilo na vzhodu, se je privlekla >ua cesto, vsa trda od dežja, mraza dn lakote, ki je neusmiljeno ])ritiskala. A ona je morala do hiš. K sreci jo je došel kmei, ki se je je usiailil in jo spravil k sebi na telego. Oi> osmili zjutraj sta se pritresla tlo vasi. Kmet se ni liotel muditi pri nišah, zntn je postavil Praskovijo na sredo cesle, počil z bičem in oddirjal. Praskovija je slutila, da jo bodo vaščani slabo sprejeli. Vse Mše so bile na zunaj bahate in bogate. A bogate hise je imela v slabem spominu. Lačna in utrujena je stopila k oknu prve hiše, pri katerem je starejša ženska izbirala grah. Nekaj časa jo je ženska spraševala, kakor imajo n&vado govoriti hudobni ljudje z beračera — z obrazom, poiiiiim zaničevanja, Nato jo je kajpada uapodila. Res, da je Praskovija zdaj izgubila vso evojo pri-kupuosi, ko je stopala z voza, je padla v blato in obleka se je komaj videla iz umazanije. Trda noc, ki jo je prečula v gozdu, lakota ia premraŽenost, vse to je spremenilo Praskovijiu obraz, Kjerkoli se je prikazala, povsod so jo postrani gledali in nazadnje zapodili. Neka hudobnica, katero je najkr-čeviteje prosila za sprejeni, jo je udarila najtrse. Pognala jo je s tatico in vlačugo. Nesrečna Praskovija je tedaj zagledala cerkev in se takoj napotila do nje: Tukaj me vsaj ne bodo podili!« Iliša božja pa je bila zaprta. Zato je sedla na siopnice. Dva dečka sta se pripodila za njo. In kakor sta prej slišala ouo hudob-nico, sta se sama dajala Praskoviji vse mogoče grde priimke. Dve uri je ouemogla slonela na cerkvenem pragu, napo! mrtva od niraza in lakote, zapuščenosti in bridkosti. Pa ni obuipavala, temvec prosila je Boga, naj ji pomaga prenesti neusmiljeno preizkusnjo. (Datjc prih.)