..Primorski List" izlmja Tanki i-, iO.,in so a- v mesecu. Ce- za celo leto I gl. jO U., za pol letu 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnali: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov. I L Uredništvo in upravniStro mu je V Gol ici, Numske ulice št. io. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. Upravništre sprejema oglase in naznanila po pogodbi. I Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konsorcij ^Primorskega Lista“. T i s k a: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. Državni zbor. 24. t. m. se je dognala debata o vladni izjavi, ki je vzela časa skoro teden dnij. Iz dosedanjih govorov se je pokazalo, da zlasti levičarske stranke nekako žele stopiti v ozko razmerje s C!lary-jevo vlado. Prvi je govoril Okunijevski o žalostnih rusinskih razmerah. Posl. Hofman je bil mnenja, da jezikovne razmere ne pomenijo nobene ko cesije Nemcem, ki bodo zadovoljni še-le. kadar se vlada v Avstriji prizna — njim. Pergelt je govoril v istem smislu. Dr. Lueger je imenom kršč. socijalcev izjavil, da linče podpirati vlado, če bo le ta pokazala, da ji je mari gospodarskega dela, ki je tako potrebno. Ustavoverni veleposestnik Baerenreitlier lioče tudi podpirati vlado, od ktere pričakuje, da sedanjo vlado še bolj razširi iu utrdi. — Kink je rekel, da je narodnostno propagiranje važneje kot gospo-dai'sko delo. — Wolf je ob splošnem razočaranju prvikrat govoril — dostojno zmirno. — Izrazil je nedolžno željo, da vlada z vojaškimi batalijoni potolče češke demonstrante. Češki poslanec Eli -gel je interpeliral justičnega ministra radi zuauega tajnega ukaza, po kterem se naj ima nemški jezik v Čehih upeljati in kaznovati vsak uradnik, ki se temu ne vkloui. Čehi so pri tej priliki provzročili tak škandal, da je Kindinger v strahu iz zbornice — zbežal. 25. t. m. Debata se nadaljuje. Javorški, načelnik desnice je imenom Poljakov protestoval proti odpravi iezikovnih naredeb — kot nezakonitim. — Izjavil je, da vladi ne zaupa. — Posl, Turk je pretil Avstriji, če se Nemcem ne dovoli nadvlada, da jo razdrapajo — pruski topovi. Palfty, češki veleposestnik, se je izjavil za pravice češkega naroda, s kojim je in bo_ veleposestvo vedno solidarno. Stapin-ski je povdarjal, Ja vlada ni napravila vtisa, češ, da ima smisla za narodno go-spodarstveni napredek, ki je tako potreben, posebno med zapuščenim poljskim ljudstvom. Mladočeh Stransky je s perečim sarkazmom ožigosal Nemce in kazal na vžaljenost češkega naroda. — Povedal je, da se mu zdi sedanje ministerstvo samo marijoneta v rokah Goluhovskega. —Vlada da sistematično uničuje dinastični čut meil • češkim ljudstvom. Malfatti hoče s svojimi laškimi kolegi čakati na vladina djanja. — D.r Katluein hoče vlado podpirati. — Dr. Krek in Venrajz interpeli-rata vlado, zakaj se ne dajo obrtna deia pri javnih ljubljanskih podjetjih ljubljanskim obrtnikom. 26. t. m. Pravaš Bjankini je govoril hrvatski. Pravi, da vladi ne zaupa ln vatska ki naj se zdruči z Dalmacijo. — Čeh Pacak, je konstatiral, da je pravica izginila v Avstriji. — Dr. Bnlat je prebral imenom kršč. slov. narodne zveze, da je solidarna z desnico, da je ogorčena vsled odprave jez. naredeb itd. Prusak Iro je povedai, da bo Avstrijo kurirala že — Prusija! 27. t. m. • so demonstrirali zoper vlado lil klicali; „I)oli s Claijjem".— Zaključila se je debata. Prično govoriti generalni govornik Čeh Začek. Prihodnja seja se je določila na soboto. 28. t. m. Danes so se vršile volitve v delegacijo Schonererjauci bi bili radi onemogočili volitve, in pritiskali so v ta namen na ostale levičarj, zlasti na naci-jonalce, ki so kljub temu volili, Schone-rerjanci so jim klicali: Lepi poslanci to, ki volijo na povelje cesarjevo! V delegacijo so bili za Kranjsko voljeni: dr. t1 erjančič z glasovi katoliško narodnih poslancev, za namestnika Vencajz, za Štajersko : Stttrgkh, Wolfhard. za Trst : ta m bon, za Istro Kizzi, za Gorico: Za-uetti, za Koroško: Lemiš, za Dalmacijo: ulat, za Češko: 4 Nemci, 4 Čehi in 2 'e »posestnika. — V proračunski odsek: dr. Krek, dr. Gregorčič. -- Slov. krsč. nar. zveza je izvolila v predsedništvo; posl. Povše Bulat, Barvinski. Paberki o domačem boju. Grd in ostuden boj bijejo zadnji čas na Goriškem, odkar so se dr. Gregorčič in dr. Tuma-Gabršček ločili. V „Gorici“ in „Soči“ perejo umazano perilo izza preteklih dni; tlrtrg^drujeinu očitajo storjene pregrehe. In vse te umazanosti mora prebirati ubogo slovensko ljudstvo, kateremu ta boj gotovo ni v nravni prid. Lahi pa se smejejo v pest, ter v svojem glasilu po svoje komentu-jejo ta domači boj, ne boj, — mesarsko klanje za narodno vodstvo na Goriškem. Že dolgo, dolgo se je kuhalo v bilši vodilni stranki. Dr. Gregorčiča so se bili nekateri naveličali, drugi pa so polagoma zasesti stolec narodovega voditelja. Javna tajnost je bila, da so bili nekateri siti „f regimenta11 (naj se nam oprosti beseda, ki pa je bila izgovorjena). Mi smo opazovati in molčali; — a počil je razkol preje, kakor smo mislili. Sedaj pa bijejo boj, ki ga ne preseže niti o-studnost „Slov Naroda11. Naš list se v ta boj ni hotel vmešavati, a k zadnjim dogodkom si dovoljujemo par opazek. Pred vsem izjavljamo, da nasprotujemo vsakemu poseganju v zasebno življenje političnega nasprotnika, dokler isti ne stopi v javno življenju. Kar se zgodi v ozkem krogu zasebnega življenja, ne spada v javnost; narava sama je zasebnost zakrila v tajnostno meglo, iu vsak ima pravico ostati pred svetom skrit v tei megli, dokler liočc. Kakor hitro pa lalo stopi iz zasebnega Siljenju v javnost, izgubi pravico zasebnostne tajnosti. Tudi v našem domačem prepiru so posegli v zasebnost življenja. »Gorica11 je očitala g. Gabrščeku grešne zveze, grešno ljubezen in življenje. Pisala je v nekih intimnih zvezali z neko goriško družino. To je pač hudo očitovanje. lia-zumevno je, da je to zelo zbodlo g. Ga-brščeka. Mi smo za gotovo pričakovali, da bode g. Gabršček tožil „Gorico“ ter jo prisilil, da dožene dokaz resnice. Nekdaj je rad in hitro iskal zadoščenja pri sodišču, saj je tožil tudi naš list, ko mu je očital samo koristolovje. Tu ne velja izgovor, da noče tožili odgovornega u-rednika črkostavca. Ko je tožil „Prim. list", tudi ni tožil odgovornega urednika mons. Mahniča in sourednika Dermastia. Tako lahko stori tudi v tein slučaju, ko je njegova osebna čast na res najhujši način napadena, in katero mora vsak pošten človek braniti. Ljudstvo govori, zakaj pa Gabršček ne teži, ako ni resnično, kar mu „Gorica" očita. Ne samostojnega ; marveč sodnega zadoščenja, naj si g. Gabršček v psišče! V odgovor na ta očitanja je g. Gabršček objavil v „Soči“ odprto pismo dr. Gregorčiču. V tem pismu mu očita, da je dr. Gregorčič pisal članek „Tonk-lijeva okolicail, kakor tudi v I. 1889. 18S0 in posebno 1891 priobčeval v „Soči“ sestavke, v katerih je mesaril svoje sobrate na načine, da se je celo g. g. Gabrščeku grdo zdelo. Koliko je resnice na tem, ne vemo. Da je članek „Tonklijeva okolica1' pisal dr. Gregorčič, se je raznašalo že lin zadnjem občnem zboru „Sloge“. Kdo je že tedaj raznašal uredniške tajnosti, bodi najbolje vedel sam »■. Gabršček. V članku „Tonklijeva okolilca“ so bili napadeni duhovniki, ki so »e sicer potegovali za dr. Tonklija, a v javnosti naravnost niso nastopili. Zato pa tudi niso izgubili pravice do zasebnostne tajnosti Obsodbe je torej vreden članek, toliko bolj, ker je prišel iz duhovniškega peresa. A d;. Gregorčič je to preklical in se v tedanji „Soči“ pridružil obsodbi duhovnikov ter obsodil svojo lastno pisavo. Da je stvar obsodil, ker je spoznal svoj pogrešek, to pač smemo še mislih o kat. duhovniku. Vse to, kar Gabišček podtika Gregorčiču, je bilo priobčeno v „Sočiu, katero je urejeval on sam. Ako se je nje- mu kako blatenje duhovnih sobratov zdelo grdo in se ni strinjal z njim, moral je kot urednik take sestavke vreči v uredniški koš. To je bilo pošteno, značajno. Ker, pa g. Gabršček tega ni storil, je sokriv tudi on. Pri prosto ljudstvo pravi: Kateri vrečo polni, in kdor vrečo drži, sta oba jednako kriva. To je storil toliko laglje, ker slučaju, ki ga je 1. 1889. pridržal v Gorici, niti hvaležen ni, ker bi bil imel drugod lahko lepšo in liva-ležnišo pozicijo. Torej niti radi ljubega kruhka mu ni bilo treba sprejemati v list podlih napadov na duhovščino, in vendar je to storil. — Pa ja ne iz pre-pričauja ? Toliko smo hoteli pripomniti o najnovejšim škandaloznem boju na Goriškem. Toda upanja ni, da se način boja oblaži. G. Gabršček v zadnji MSoči“ napoveduje, da je primoran iskati samostojnega zadoščenja, t. j. da bode svoje nasprotnike pretepal ali pa kot „pošten katoličan1* pozival na dvoboj. Mi vsaj tako vmevamo besede ; samostojno zadoščenje. Lepa reč! Tudi g. Gaberšček obljublja, da bode izdal posebno brošuro „ Gregorčič in njegova okolica11, katero da ima prav veliko iu zanimivega gradiva. Verujemo, da ga ima, saj je stikal po raznih [krajih in okoli raznih oseb, ter „Suofal“ o preteklosti posameznikov. Vkljub temu še prosi prijatelje, naj mu pošljejo za tako brošuro zanesljive prispevke. To bo zabave, pa tudi dobička j Pri taki brošuri g. Gabršček gotovo ne’ bo imel zgube, kakor pri Slovanski knijž-liici." Zabavo pa slovenski narod že drago plačuje in jo bo še dražje. Tako je in bo v bližnji prihodnosti delo za slovenski narod na Goriškem. Nehajte že enkrat! Mrtvo rojeno dete. Kolikokrat smo že brali ta napis in raspravo o njem v „Gorici“ in „Soči“ ! Kaj pa to pomeni, mrtvo rojeno dete. Pomenja dejanje katero je tako, da ni bilo vže od začetka nič vredno, brez vse koristi, i celo brez upanja za klen koli korist. Stem se primerja in ob enem obsoja abstinenca naših deželnih poslancev, t. j. lijih neudeležba (to je slovenska beseda za abstinenco) v zasedanju zadnje dobe našega deželnega zbora goriškega. Ie -li pa resnična ta primera iu obsodba neudeležbe ? Ne, nikakor ne. Neudeležba je imela za nas velike koristi in jih ima, in te so : 1. z neudeležbo ali abstinenco smo mi Slovenci goriški spoznali svojo moč in smo prišli k samozavesti: da smo ! Mi spoznamo, da smo moč v deželi in sicer velika moč, in ne več to v deželnem zboru, kar je peto kolo pri vozu. Do zdaj smo bili mi v deželnem zboru pohlevne oyič:ce, zadovoljene z vsem, kar je padlo od bogate mize milostljivih Lahov. Zdaj pa je drugače. Mi smo spoznali svojo moč iu smo jo pokazali tudi našim nasprotnikou. Nekdaj so rekli Hrvati ogrski vladi: ni-liil de nobis, sino nobis! To pomeni v našem jeziku : nič o nas brez nas ! Ravno to smo mi goriški Slovenci rekli našim nasprotnikom in vladi z našo neudeležbo, pa ne z besedo, temveč z djanjem ! Ja še več mi smo s tem svojini dejanjem sli se dalji, in smo jim celo rekli: nihil de nobis, sine nobis / t. j v slovenskem jeziku tudi: nič o nas brez nas!! To pomeni da Italijani še sebi ne morejo nič sklepati, in še seqi nič pomagati brez nas, t. j. da mi smo taka moč v deželi, da imamo celo v njih rečeh, v njih stvareh, v njih zadevali imperativno besedo. Naj predlagajo oni kar, koli hočejo ako se mi vstavimo, predlog je padel. Torej tudi mi vkažemo v deželi!! Do tega spoznanja nas je pripravila neudeležba (abstinenca). Ali ni to velikanska korist ? Ja, je velikanska, nezmerna korist. 2. Z neudeležbo smo mi pokazali, da ne bodo več pometali z nami, kakor nekdaj. Mi smo jim pokazali da smo faktor, moč, s katero morajo računati, ako hočejo konštitucijonelno živeti. Brez nas si ne morejo oni nič, prav nič pomagati, ja še celo, ako tudi z nami gred6, si morejo le v toliko pomagati, v kolikor jim mi dovolimo. Ni-li to za nas velikanski napredek in velikanska korist ? Pač je, samo naši deželni poslanci morajo biti vedno, vselej, zavedni te velike svoje moči in jo morajo tudi iskoriščati. Torej o Lahi! nihil de nobis, sine nobis! t. j. Više o sebi ne morete nič sklepati in si nič, prav nič pomagati brez Nas!! 3. Tildi vladi smo pokazali, da deželni voz ne more, ne sme naprej brez nas Slovencev! In kako močno smo ji to pokazali? — tako močno, da je moral sam c. kr. namestnik iz Trsta popotovati po naši deželi in naše pri prosto ljudstvo pregovarjati, da naj ono sili svoje poslance v deželni zbor! Kaj je sad tega popotvanja iu pregovarjanja ? Sad tega je, da je vlada djanski pokazala, da si tudi ona ne more brez nas nič pomagati, da ne more naprej, da nas silno, silno potrebuje. Torej zdaj vidimo, da Bog ni Slovencev vstvaril samo za davKe plačevati, temveč tudi za še kaj drugega višjega. To je našemu ljudstvu s tem korakom vlada sama pokazala. In naše nižje ljudstvo je prišlo po tem do prepričanja : a ha; tako daleč smo prišli, tako daleč so naši deželni poslanci našo vlado v stisko prignali in v kozji rog spravili, da zdaj ona sama v osebi naj večjega svojega dostojanstvenika, c. kr. namestnika iz Trsta, okoli nas, nizkih kmetov, lazi im moleduje: Slovenci, pojdite, pojdite v deželni zbor!! Tak sad je obredila neudeležba da sam c. kr. namestnik okoli nas za udeležbo (za vhod v deželni zbor) prosjači. In kmetje, kaj so odgovorili namestniku? Oni so rekli: „Ne, ne, gospod namestnik, naši deželni poslanci ne bodo šii vdeželni zbor, dokler nam ne daste, kar nam tiče po božji in cesarski postavi! Ni-to lep in možki odgovor? ni-li to znamenje, da naš kmet spozna sad neudeležbe, sad abstinence ? Torej naš kmet je spoznal sad neudeležbe in ga visoko ceni, kar vidimo iz njegovega odgovora c. kr. namestniku. Za tega del ne suieiuo govoriti, da neudeležba ni obrodila prav nobenega sadu! Ako bi pa naš kardinal-nadškof onemogočil neudeležbo ali abstinenco, tedaj pa naj-naši poslanci nastopijo z vso odločnostjo v deželnem zboru. Iu s tem bomo dokazali konečno vladi in Lahom : da smo tukaj iu da brez nas ne sme in ne more nič, prav nič! In konečno bodo motali odnehati tudi Italijani, kaker so že do skrajne meje popustili slovenski zastopniki, samo da omogočijo delovanje deželnega zbora. Vemo dobro, da tudi mi trpimo, ako deželni zbor ne deluje, pa to trpljenje se ne da primerjati s koristjo, ki nam je prinesla neudeležba, abstinenca. Saj tudi Nemči v državnem zboru na Dunaju se ne zmenijo za zgubo, ktero imajo, ko državni zbor ni deloval, v boju za veliki svoj cilj. za katerega se potegujejo, t. 1. za nadvlado nad drugimi narodi v Austrji. Ako se oni bojujejo za nadvlado, zakaj bi se mi v deželnem zboru v Gorici ne bojevali za enakopravnost ko je nas dve tretjini v deželi; z odločnostjo konečno vendar nekaj dosežemo. „81ov, Narod“ in dr. Šušteršič. Ker so se že večji listi, ne le slovenski ampak tudi tuji, bavili z lnijnovejša afero dr. Šusteršičevo, naj bode tudi nam dovoljeno, da podamo o tej stvari našemil čitateljstvu na podlagi samih suhih, na vse strani potrjenih dejstev jasno sliko, da sodi samo, kdo je v tem slučaju po* stopal podlo in na kateri strani se je uči-nila taka grdobija, kateie naj bi se sramovati imela v dno duše vsaka polil iška stranka, ki še računa na pošteno iuie. Toda k stvari ! — Z otvoritvijo nove parlamentarne se-sije se je šlo za novo predsedstvo. Predsednikom zbornice voljen bil je brez težav $oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vbo ra vero, dom, cesarja/ prejšni predsednik dr. Fuchs. Težavneje j« bilo vprašanj« glede podpredsedstva. Razne skupine so stravile glede tega njim bolj ali manj primerne zahteve. Le-vičaiji so zahtevali mesto prvega podpredsednika, katero željo je podpirala tudi nova, levičarjem naklonjena vlada. Desnica pa je reklamirala to mesto raz-umevno zas6 in bila pripravljena žrtvovati drugega podpredsednika levici. Za to so se levičarji volitve glede prvega podpredsednika zdržali. Kršč. slov. narodna zveza sklenila je predlagati in glasovati za dosedanjega fuukcijonarja dr. Ferjančiča. — Toda dokaj članov kat. ljudske nemške stranke in mnogi poljski poslanci tej kandidaturi iz lahko odpustljivih razlogov niso bili naklanjeni. Dr. Ferjančič sam je uvidel, da ne more imeti upanja ter se je odpovedal. Naša zveza je potem predlagala dr. Laginja, ki pa je odstopil kandidaturo Poljaku Pientaku, za kterega se je odločila v zadnjem momentu cela desnica in ki je, bil tudi izvoljen. Žid Penižek pa je čutil potrebo „Narodu“ brzojavno poročati, daje tak izid volitve sad dr. Šusteršičeve agitacije pri nemški ljudski stranki. — Mladočeh Pacak da je stopil k načelniku te strauke dr. Kathreinuj z vprašanjem, kaj da imajo katoliški Nemci zoper Ferjančiča in Iva-tlirein, da mu je rekel, da je Šušteršič pisal pisma nemškim poslancem, kjer jih roli za božjo voljo ne voliti Ferjančiča, češ, daje „Pfaffenfresser.u — Razumevno je bilo veliko ogorčenje, ki je radi tega nastalo v narodnjaških vrstah, ki se po „Narodu“ prepričavati dajo vsak dan, da je dognana resnica-laž in zopet dognana laž resnica, kakor tem kljukcem ravno bolje kaže. No dr. Šušteršič je stvar koj zasledoval in po klasičnih pričah Pacaku in Kathreinu dognal, da je slonelo „Na-rodovo“ poročilo na mistifikaciji, kajti niti Pacak niti Ivathrein o stvari nista vedela — nič. „Narodov“ poročevalce je nesramno — lagal. No, to smo vedeli že preje, kako lažnjiva in tendencijozua poročila prinaša „Narod,“ a še-le danes se je ta židovska mrčes — vjela. — „Narod“ se jezi, ker je razkrit pred celo javnostjo ta domenjeni lopovski njegov napad na dr. Šušteršiča in prepušča vso odgovornost prav 110 čifutski na čifuta — Peni-žeka,katerega pa še danes ni mogel oprati, ker ga dene v žehto kmalu predsedstvo, ki je vpeljalo disciplinarno preiskavo proti njemu radi lažnjivili poročil. — Čestitamo na takih „Naroda“ in Malovrha vrednih poročevalcih ! Gotovo je, da je bil povod Ferjančičevemu padcu njegov sicer nedolžni govor ob vsprejetju Čehov na Bledu. Gotovo je tudi, da je širši nemški svet, zvedel natančn" besedilo Ferjančičeve „govo-rance1* iz „Si. Nar.“ in ravno tako je znano dejstvo, da so koj tisti dan potem pisali vsi- nemški listi o njegovem govoru. — Ferjančiču samemu se je zdel njegov nastoo na Bledu nekam nediplo-matičen kot tiče to zborničnemu podpredsedniku in prvo njegovo delo bilo je popravljati in se izgovarjati na vse strani. Listi pa niso poročali nič druzega, kot kar je stalo v „Narodu“ in z „NurodomH v roki so agitovali zoper Ferjančiča. — AVolfovo glasilo „Ostdeutsche Rundschau11 je napovedalo koj skrajen boj in na vsa usta kričalo, daje Ferjančič kot po Ipred-sednik nemogoč. Če se pomisli, da je narodna stranka Ferjančičevo stališče kot podpredsednika na skrajno breztakten način izrabljala, ko je vendar jasno, da je imel iste liberalce Ferjančič zahvaliti za svojo čast kršč. slov. narodni zvezi, ki je po izreku „Slov. Naroda11 pretežno klerikalna, če se pomisli kako Ferjančičeva stranka strastno sčuje zoper nemško kat. ljudsko stranko, ki ima v parlamentu ključ položaja v rokah in je edina poštena in pravična nemška stranka v parlamentu, ki požrtvovalno in med vednimi napadi od svojih rodnih bratov že toliko časa vstraja v desnici, poleg liberalnih in svobodo misljaSkih Čehov: potem ti stranki ne moremo očitati čisto nič, če se je odvrnila od Ferjančiča, in volila drugega kandidata, ki je tudi desničar. — Na strani in Z"per desničin program ni grešila s tem uiti za trohico ! — Če pa se niti Poljaki, ki gotovo niso posebno goreči klerikalci in so še Slovani povrh, niso ogrevali za. Slovana Ferjančiča, je to še posebno značilno in gotovo ne morejo zato niti nemški niti, slovenski klerikalci. PijSemo te vrstice ne za širšo javnost, ampak za naše dobro goriško ljudstvo, ker nam jih nareka naša časnikarska dolžnost, da ž njimi pokažemo, kaka je propalost tiste stranke, ki se hoče klicati — narodno, kaka je svobodomiselnost tiste strauke, ki se hoče imenovati _ — svobod omiseljno, — liberalno. G>-~' čani, tis'a stranka, ki je zagnala tak krik radi znanega „Vaterlandovega-‘ dopisa, tak krik in nazvJa pisca z izdajico, prav tista stranka je zvezana zoper rodne brate v kat. nar. stranki z najhujšimi našimi narodnimi nasprotniki, ki jih vodi sin gorenjskega rovtarja renegat Žvegdj, prav tista stranka je to, ki je volila, nemškemu gledališču v beli Ljubljani 6000 ii. letne podpore, naši Straži pa, ki je namenjena za podporo obmejnih Slovencev, borih 100. fl. — Ta stranka zahteva, da voli nemška katoliška stranka liberalca Ferjančiča, ki sama voli mesto poštenega Slovenca v deželni šolski svet nemškega nacijonalca — Šaferja. Manever na dr. Šušteršiča je bil jasen. Ubiti ga je hotela politično, kakor ubije in ustreli s samokresom vsakega, ki ji je na poti. Hvala Bogu, se ji to ni posrečilo. Koncem izrekamo dr. Šušteršiču svoje sočutje in mu kličemo : pogumno dalje za gospodarsko samo svojnost našega ljudstva ! Politični pregled. Državni zbor sc je po dolgih počitnicah (Kaj ??! Stavec.) zopet sešel. Prvi seji jo predsedoval starosta poslancev Zurkan, Schonerer in Wolf sta takoj s surovimi napadi povedala, da sta v zbornici. Predsednikom je bil zopet izvoljen dr. pl. Fuchs z 264 glasovi. Hud boj se je bil v desnici za. mesto prvega podpredsednika. Krščauka narodna zveza in Cehi so vstrajali pri kandidaturi dr. Ferjančiča. Proti njemu pa je nemška opozicija napela vse moči, ker ji jo bilo vsled znanega blejskega njegovega govora na tem, da ne bo več izvoljen. Tudi člani nemške kat. stranke in nekateri Poljaki niso • • . *' • \ i • hoteli slišati o njegovi kandidaturi. Cehi so pa odločno ustirjala pri kandidaturi dr. Ferjančiča. Bila je velika nevarnost, da desnica pri volitvi prvega podpredsednika podleže. Dr. Ferjančič se je kandidaturi odpovedal, in jugoslovanski klub je p »stavil za kandidata dr. Laginjo. I/.vrševalni odbor pa se je v zadnjem trenotku zjedi-nil za Poljaka dr. 1’ientaka, kateri je bil tildi izvoljen s 197 glasovi. Opozicija jo tirjala prvo podpredsedniško mesto za se, a je njen kandidat Prade propadel s 105 glasovi. Drugim pod- predsednikom jo bil izvoljen poslanec Lupul s 109 glasovi. Opozicija je zapustila zbornico. Desnica je torej zmagala, iti vlada bi morala iz tega povzeti nauk v nadaljno ravnanje. Izjava novega ministerstva. Grof Clarv je predstavil zbornici svojo tovariše. Dejal je, da ima nova vlada poštene namene. Vlada stopa pred zbornico po vsem nevtralno. Prosil je podpore vseli strank. (Čehi so se 11111 smijali in kričali: „hainba“!) Vladi bode ustava sveta. Z odpravo jezikovnih namlel) storila je vlada korak, s katerim je odstranila ovire, ki so se stavile na pot rednemu delovanju. (Čehi so provzročili velik šum, a nemški nacijonalci so jih psovali). Obljubil je, da bo vlada jezikovne zadeve uredila zakonitim potom v parlamentu. Pri tem se bo ozirala na zakonito priznano jednakopravnost raznih jezikov, pa tudi na praktične potrebe in na zahteve enotnostne uprave. Želel je, naj bi se parlamentarno razpravljalo o razmerju Avstrije do Oger-ske. Vlada si želi časa za gospodarska vprašanja, za rešitev kulturnih potreb, vzlasti za šole, kjer bo vlada gojila vzgojevalno delavnost in nravno versko mišljenje. Škode po povodnjih bo treba popraviti. Vlada se bode trudila, da se povzdigne zaupanje v njeno upravo in steni povzdigne državna avktoriteta. Po vladni izjavi je posl. Engel predlagal, da se o tej izjavi otvori debata. Bilo je sprejeto, in je priglašenih že 03 govornikov. Posl. ilr. Krek je s tovariši vložil interpelacijo na finannčega ministra žara li urejenja plač delavcem tobačnih tovarnah, zlasti v Ljubljani, kjer je draginja. Jezikovne naredbe jo vlada odpravila. Vsled tega je med češkim ljudstvom nastalo veliko razburjenje. Po mnogih krajih, sosebno v Pragi, je občinstvo priredilo demonstracije, dasi so merodajni vodilni češki krogi ljudstvo svarili, naj ostane po vsem hladnokrvno. V mnogih krajih so demon-strantje napadli policijo in vojaštvo. Posebno se ljudska jeza obrača proti zidom, katerim pobijajo šipe. Sloga mej mlado- in staročehi se morda doseže. Da se doseže ta slo-ga, imajo v Pragi zaupna posvetovanja. Čehi nameravajo ustanoviti poseben narodni svet, katerega naloga bode, poravnati nastale nesporazumnosti. Italijanski poslanci so bili pri grofu Clary-ju. Baševi je tožil, kako privandrani Slovani zatirajo Italijane. Zahteval je, da se hrvatski gimnaziji preloži iz Pazina Ako vlada pojde na roke Italijanom, jo bodo podpirali. Politični mešetarji! V Belgiji so se za občinske volitve zvezali liberalci in socijalni cle-mokratje. Dosegli niso posebnega uspeha. Največ sedežev so si socijalni demokratje in liberalci pridobili v Ant-■\verpnu. Transvalsko vprašanje. Zadnjič smo poročali, kako se je pričel med Buri in Angleži — boj. Burom se je koj s početka na več krajih posrečilo presenetiti nasprotnike z lepimi Arspehi, tako 11. pr. z vzetjem Mafe-kinga Ladvsmitha in Ne\vcastlega. Angleška vlada je takoj odredila, da se odpravi poleg na bojišču že zbranih vojakov še 74 parnikov s 112 stotnijami vojakov v Afriko. Nadalje je vzela v hula kreditav znesku 240 miljonov ghl. Vsled slabih poročil z bojišča, in pa ravnokar omenjenega kredita so prebivalci Londonski zelo poparjeni. Navdušenje za vojsko se je precej pomirilo. Zraven tega se je širiti jela še govorica, da Buri z gotovostjo pričakujejo vojnega su-kurza, ki bo baje jako izdaten. — Toda kmalu po teh prvih vspehih nastopili so, — če viri, ki, kar je treba povda-riti, so strogo angleški, prav poročajo — za Bure — slabši dnovi. Blizu mesta Glencoe so zadele angleške in burske čete skupaj. Pričakovati ni bilo za Bure nič veselega. Angleži so namreč po prvih žalostnih skušnjah obrnili vso svojo pozornort na to važno postojanko in koncentrirali tu vso svojo moč. Boj se jo bil dolgo; konečno pa smo 21. oktobra zvedeli po brzojavu, da so propadli Buri. Angleži so zmagali z velikimi zgubami. Prišli so ob 300 mož, general Svinons pa je bil nevarno ranjen. Krivda bi bila na strani Burov, ki so se kljub temu, da se jim je zatrjalo, ne preje začeti bitko, dok ne dobijo pomoči, vendar maloštevilni podali v boj s samo petimi topovi. Tudi šo jim Angleži ujeli tri najiskušeneje voditelje. Tudi nadaljna poročila so za Bure jako neugodna. Glasom teh poraženi so bili tudi pri Elandslaagde, nekim mestom med Ladvsmithom in Dundeejein, kodar so angleški dumdumtopovi požrli Burom njih najboljega poveljnika Kocka. — O bitki pri Dundee se poroča, da so imeli Buri 9000 tisoč mož, a so kljub temu podlegli. Bure potiskajo Angleži sedaj nazaj proti meji. Vendar pa niso verjetne vesti, da je Ivriiger že tako obupal, da se hoče kar brezpogojno — udati. Kadar združijo Buri vse moči, čaka Angležev še marsikaka kritična bitka. — Sploh so pa, — kakor rečeno, — vesti o angleških zmagali jako pretirane. — Neko nadaljne poročilo peve, da so so 23. t. 111. Buri številno zbrali nekje med Dundeejein in Ladysmithom, kjer se orhanizujejo za nadaljni boj. vDeželi Grigua in Bečuana sta se pro- glasili za bursko oblast Burci so se potem pomaknili proti Melmoutu, katerega prebivalci so vbežali v Macwell. Nadalje so zasedli mesto Kliplam. Dalje časa oblegajo tudi že Kimberley, ki mu preti velika nevarnost. Burski general Cronje je 24. t. • m. napal Angleže pri Elandslaagde. Boj je trajal 7 ur. Pregnani so bili Angleži. Potem so jeli bombardirati Mafeking. Nadalje se je skazalo. da vest o vgrabljenju 5 topov Burcev in o zmagi pri Glencoe ni resnična. Sploh so Angleži v hudem položaju. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Poljedeljsko min. je dovolilo kranjski kmetijski družbi 700 gld. ‘podpore za prireditev premovanj goveje živine. — V Brezovici pri Šmi-kelu je. zgorel 2 ‘/9 letni Hočevar. Stal je pri ognju in se ,inu je vnela obleka. —• V Ljubljani se bila slovenska luteranska prida. „Narod“ je pridno bobnal za njo. Tudi znak časa! — Okrajno sodišče premeste iz Zatičine v Višnjogoro. — Gorelo je v Podutiko nad Ljubljano. Nevarnost je bila za celo vas velika. — V Ljubljani so pričeli s tehuničnimi predpripravami za električni tramvaj. — V Kamencih v Zumberku je gorelo. Škoda znaša okoli 14000 gl. — Novorojenca je umorila 26 letna Marija Zgonc iz Višnjegore. Porodila je otroka v gozdu ter ga umorila. — Utonila je 17 letna Marija Repič iz Cepnega pri Postojni. Na brvi se je zudrsnila v vodo, in je še niso dobili. — Mrtvo truplo kakeda 50 let starega moža so našli v Savi, ne daleč oil železniške postaje Sava. Na Štajerskem. Volitve v okrajni zastop slovenjebistriški so odložene, ker je glavarstvo razpisalo premalo število odbornikov. — V Oelju je umrl prof. ve-ronauk na gimnaziji dr. Fr&n. Janežič. Svetila mu večna luč! — V Celu so otvorili orgljarsko šolo. — Tajnik okr. zastopa v Ptuju, g. Jož. Skubic, je odlikovan s zlatim zaslužnim križcem. — V mariborski stolnici je presv. škof blagoslovil jubiiejni altar presv. Srca Jezusovega. — Konzistorijalniin svetovalcem lavantiske škofije sta imenovana preč. gg. prošt ptujski, Jožef Flek. in opat raj-henburski, Ivan Epalle. — Celjki mestni svet je prostor pred kolodvorom krstil za Bismarkov trg. Zdaj je nemštvo rešeno! Na Koroškem, V celovški bogo-slovnici je 28 Slovencev. — Živino zdravnik g. J. Zanoškar je prestavljen iz Pliberka v nemški Št. Vid. V Pliberk pride R. Heinricli. Prvi zna slovenski, drugi ne. Tako koroški deželni zbor skrbi za Slovence. — Montanska družba je opustila plavž v Loliugu. — V Bačah na Koroškem je bil velik požar. — Železnico iz Volšberga v Zeltweg bodo otvorili dne 2. dec. t. 1. — Neznano žensko, staro 70 do 80 let, so našli mrtvo na travnikih blizu Otoč ob Celovcu. Dopisi, Iz Kobarida Nabralo se je precej novic, odkar z nihče poročal iz našega trga v vaš cenjeni list. — Zapustil nas je naš priljubljeni g. kaplan France Franke ter šel v daljno Trento past ovčice Gospodove. Komai eno leto bil jo ta gospod pri nas, pa se nam je tako priljubil, da smo se komaj ločili od njega. Solze so pričale v našej ljubezni do njega in njegovi do nas. — Dobili smo pa že novega g. kaplana Cirila \ ugo, solkanskega rojaka. Bog daj, da bi ta g'ispp‘1 kaj dalj časa ostal pri nas. — Dobili smo pa v Kobarid tildi po dolgem ti udu zdravnika, ki je bil neobhodno potreben. Novi g. zdravnik dr, Votočka je rodom Čeh, pa zna že precej dobro slovensko, ker je bil eno leto sekundarij v jubljanski bolnišnici. Stalne plače ima 800 gl., katero donašajo vse občine kobariškega sodnega okraja razim občine Libušnje, katera se ni hotela pridružiti. Pravici na ljubo moramo povedati, da je bilo ljudstvo v libušenjski občini zadovoljno prispevati k plači zdravnikovi, da pa so zmagali v občinskem od.born nekateri starešine, ki so še vedno mnenja, da zna vsaka baba bolje zdraviti kakor izučeni zdravnik. Občinam, ki prispevajo k plači zdravnikovi, protavile so se jako nizke takse, če kličejo zdravnika, Libušenjci pa bodr morali plačevati, kolikor jim bo hotel zdravnik začuniti — sploh pa uiti zahtevati ne bodo mogli, da gre v nji- liovo občino zdravit. Če bodo morali tora j drago plačevati zdravnika, in še milo prositi, da se jih vsmili, — naj si sami pripišejo.- Splioh pa so jim dali Kobaridci še odloga, da popravijo svojo napako. Pomislijo naj. da jili bo marsikateri revež preklinjal, ko bo moral kravo prodati, da plača zdravnika, ko bi ga drugače lahko skoraj zastonj imel. — Možje libušenjski, pomislite malo, in popravite svojo napako! — Sedaj je vendar enkrat stalno določeno, da prične nova sodnija uradovati z novim letom 1900. To so županstva razglasila po celem sodnem okraju, — toraj bo menda vendar gotovo, — ali pa — ne! Počakajmo torej da vidimo, kakor je rekel slepec, — če ne bo popred še konec sveta. — Kakor navadno, imeli smo tudi letos na praznik posvečevanja cerkva trg, ki se zove »moč-uikar". Gostilničarji so nam postregli z „močnikom“, ki pa jo bil bolj podoben sladki vodi, kakor pa rebuli. Tudi pre-sali smo prav do zgodnjega jutra — seveda na narodni kobariški takt. Vedeti namreč morate, da mi zavedni Kobaridci nikdac ne plešemo na laški takt, ampak smo si raje ustanovili svojo lastno narodno godbo. Bog živi našo narodno godbo ! — Naša ilarodua čitalnica spi spanje pravičnega. Tako daleč je prišlo, da neče nihče tad predsedovati in sedaj vlada v njej republika. Če se prav ne motim ima samo 4 časopise, - seveda liberalne. Kako je cvetla nekdaj za preč g. Simona Gregorčiča - pa je od cvetla, ali prav za prav liberalizem položil jo je na mrtvaško pros-teljo, da ji počasi zatisne oči. — Če še povem, da kobariških klancev še niso pričeli popravljati, povedal sem več kar sem vedel novega, ter vam kličem z Bogom! k e ti c s. Pri Nj. Em. kardinalu sta bila na obisku msg. dr. Ant. Mahnič, škof krški, in msg. Petris, naslovni skot v Ebronu. Škofovska posvetovanja se vrše 7. novembra v knezo nadškofijski palači na Dunaju. NadSkof Rajčevič v Zadru je bil obodel nevarno in je že vmrl. Imenovanja in promeSčenja. Pravosodni minister je imenoval svetnikom okrajnega sodnika dr. Jos. Colombisa v Labinju, kakor tudi sodne tajnike Ivana Bat. Valentinčiča pri okr. sod. v Piranu iu Konstantina Budiniča pri okr. sodišču na; Krku tajnik dr. Matteo Brnnetli je imenovan okr. sodnikom v Bujah. Okr. sodnik Jurij Zotig je premeščen s Krka v Kormin. PoviSanje. V 7. plač. razred so povišani gim. prof. Anton Šantel in Frid. Simzig, ter real. prof. Fr. Plohl iu Al. Mostl. Izpiti učiteljske usposobnosti v Gorici pričnejo 13 nov. ob 8 uri zjutraj. Zglasilo se je 15 Italijansk, 12 Slovenk in 1 Slovenec. Iz Rihenberka. G učitelj Možina je poslal »Primorskemu Listu* popravek glede na dopis z dne 3. oktobra. V tem popravku pravi pred vsem, da ni on priredil plesa ampak, da „so"\ga priredili nekoj d ruši veni ki.... za kateri so dobili dovoljenje od društva, kateremu ni še podpisani predsedovalResnici na ljubo in na prošnjo mnogih rihenberških in brejskih Občinarjev objavljam tnkaj sledeče naznanilo, katero je g. učitelj Možina kot pre-sednilc bralnega društva na Bi ji v poslal glede plesa c. k. okrajnemu glavarstvu : „Slavno c. k. okrajno glavarstvo*! ^ »Vdano podpisani vsojo sislavnemu »istemu naznanjati, tla tukajšno postavno »obsiuječe^društvo: »Bralno in pevsko »društvo čitalnica* priredi dne 24 t. m. »društveno plesno veselico za se in va-,,hijene goste v zaprtem dvorišču gosp. »Ferdinanda Kodrič. Začetek plesa 3 in »Pol uri popoldne. Vabljeni gostje morajo »pri vstopu izkazati vabilo, poslano jim »od društvenega odbora, drugače jim »vstop ni dovoljen. Vstop k plesu je »1 gld. 50 kr. »Za odbor bralnega in pevskega »društva Čitalnica na Brjah (pri Rilien-»berku) dne 20 oktobra IS99. ANT. MOŽINA t. č. predsednik.44 Tako je tedaj g. Možina kot predsednik priredil ples, za kateri so bili, karor se je sam izrazil proti podpisanemu. “vsi starci in vse babnice11 na Brjah (Lep poklon Brejcem !), kar navdušeni. Da je bil pa ta ples res javen, izve g. Možina zdaj lehko pri svojem tovarišu Janeza Stokolju, ali pri rihenberški žandarmeriji ali pa pri c. kr. glavarstvu v Gorici. ihenberško županstvo je imelo tehtne lazloge, da je potratnemu plesu naspro-0vaJo, mislim pa, da ni naloga učitelja, da prireja nasproti županstvu na Brjah javne plese. V tem je imel podpisnik z dne 3 oktobra t. 1. popolnoma prav. Jožef Pavlica župan C. kr. namestnik grofGoiiss potuje po Istri. V Pazinu, kakor poroča »Piccolo44, se je posebno zanimal za italijanski gimnazij. Večim-ma povsodi je govoril italijansko. V Veprincu ga je g. župnik nagovoril hrvatski ter omenjal tri zadeve, katere narod najbolj tišče: odpravo vinske klavzule; šolske, takse naj se popolnoma odpravijo ; in da ljudstvo ugovarja dokladi za vzdrževanje italijanskega gimnazija v Pazinu. Brzojavna zveza z Južno Afriko mej Natalom oziroma Oranje državo in Transvalom je popolnoma ustavljena. V južno Afriko določene brzojavke cen-zurirajo^ angleška oblastva v Adenti. Višje sodni predsednik v Trstu postane sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu dr. Ferdinand Schrott. Bil je že drž. pravdnik v Trstu. Grof Goess pojde?! V državnozborskih krogih govore, da pride bivši trgovinski minister baron Dipauli kot namestnik v Trst, sedanji namestnik grof Gooss da pride v Gradec. Tatovi zažgali mesto V Ameriki je pogorelo mesto Madison na Ilijonski centralni železnici. Skoro vse trgovske hiše in stanovanja so povorela. Grozen požar so zakrivili tatovi, ki so v nekem skladišču razsteljevali neko blagajno. Strajk na učiteljišču v Kopru. Italijanski dijaki koprskega učiteljišča štrajkajo. Nekareri dijaki so bili izključeni, ker so po ulici kričali »evviva Italia", s strajkom hočejo pomagati izključenim tovarišem. Zahtevajo tudi, da morajo oditi slovenski gojenci, sicer ne pridejo v šolo. Pač lepe so razmere v Kopru! Skrajni čas je že, da vlada premesti učiteljišče iz Kopra. Porotne obravnave. Dne 23. m. 111. je bil obsojen na 5 let ječe 19 letni mladenič Moro radi umora svoje ljube. 24. t. 111. sta sedela na zatožni klopi L. Sušmelj in Frančiška Bončina iz Pod-gojzda nad Grgarjem obtožena tatvine. Sušmelj je bil obsojen na IG mesečni in Bončina na 18 mesečni zapor z jednim postom na mesec. Obravnava je bila italijanska s posredovanjem tolmača, ker je preiskovalni sodnik zapisnike pisal v italij. jeziku. — 25. okt. se je zagovarjal znani liček 16*/*letni čevljar Karol Span-glier radi tatvine. Obsojen je bil na 6 et zapora in 3 leta v prisilno delavnico. STad 30 tatvin so mu dokazali. — Dne 2G. okt. je sedela na zatožni klopi Magdalena Avian iz Joanniz a radi tatvine. Prisodili so ji 7 mesecev trde ječe s mesečnim postom. 27. ekt.. sp sodili 18letno Alojzijo Fancorossi iz Čer vi nj« na radi detomora. Nesrečnica bo 6 let premišljevala strašni zločin ter se vsako leto 24. sept. v temni ječi postila. O železnici Bohiuj-GoricaTrst so pričeli poročati tržaški listi. Italijanski poslanci so bili pri železniškem ministru ter mu priporočali nujnost glede druge zveze s Trstom. Minister je odgovoril, da se v najkrajšem času zvrše koraki, ki vstrežejo željam. Da bi se le tudi res zgodilo ! Novo ime zu Postojno je »Postu-inia‘4. Tako stoji v uradnem razglasu poštnega in brzojavnega ravnateljstva tržaškega v »Osservatore Triestino" z dne 17. oktobra. Toraj uradi sami se hočejo posluževati uradno prepovedanih, spačenih imen. Proti temu protestujemo! Krut mož. Orožniki so v Djakovu zaprli kmeta Marka Tomaševiča, ki je grozno trpinčil svojo ženo. Upregel jo je poleg konja v voz in jo neusmiljeno pretepal. Vso razbito je potem zapiral v klet. Tomaševič se izgovarja, da mu je bila žena nezvesta in da jo je radi tega na tako krut način kaznoval. Človeška zver ! Umri je v Gorici dr. Henrik element, sin nedavno se vstrelivšega Tomaža, klobučarja v Raštelu. Požar v Rihcniberku. 23. m. m. po noči je pogorela g. Maksa Ličana hiša, hlev in klet, v kateri je bilo 50 hi. vina. Škoda znaša okoli 7<>00 gld. Lastnik je bil zavarovan. V bolnišnico so pripeljali Gl letno Marijo Žnidarčič iz Ajbe, katero so našli v nekem hlevu v ulici Leoni skoraj mrtvo. Že več dni ni vžila nobene jedi. Vspored pevske produkcije, katero priredi cecilijausko družtvo za goriško nadškofijo 9. novembra t. 1. v Černičah. Predpoldne ob 10. uri slovesna peta maša s prepovedjo. Introit (Terribilis est) in komunijo gregorijanski koral s spremljavo orgelj Kyrie Fr. \V1tt0v iz Missa II Toni. I)iugo iz troglasne I. Singen-bergerjeve maše za moški zbor iu hon. s. Familiae; graduale Locus iste D. Faj-geljev; ofertorij P. U. Kornmiilerjev. Popoludne ob 2. lavretanske litanije, zložil J. Kokošar. (T. e. et Litaniae lan-retanae št. 8). Tantum ergo K. Ettov ; Salve Regina Braunova.. K tej produkciji vabi vljudno slov. odbor cec. družtva vse svoje ude in prijatelje cerkvenega petja. Posebna vabila se ne bojo razpošiljala. Slovensko podporno društvo za zavarovanje goveje živine bo imela v nedeljo dne 5. novembra ob 10. uri predpoldne podočen shod v slovenski kmetijski šoli v Gorici. Krojaška zadruga je dobil uličen nadpis. Nad njo bo »goriška ljudska posojilnica", ki ima tudi že krasen nadpis. V tej hiši bo imel tudi slavni slovenski fotograf Jerkič svoj atelier. Hiša, katero je kupila ljudska posojilnica in trgovsko-obrtna zadruga v gosposki ulici, se bo sedaj izvrstno porabila. Po tej hiši je gosposka ulica dobila zdaj vse drugo lice. Lekarna Pontonijeva v Raštelu je nov samo italijanski nadpis. Vse druge lekarne, razun Kitrnerjeve pri gledališču, imajo tudi kaj slovenskega nadpisa. Podmelec dne 30 okt. — V Pod-melcu je 30 t. m. umrla pobožna in gostoljubna župnikova mati gospa Matilda Primšar. Bodi blaga ranjka, posebno gospodom duhovnikom, med kojimi je imela premnogo znancev, priporočena v me-mento. Slov. kat. akad društvo Danica je izvolilo pri prvem rednem zboru v XI. teč. dne 26. oktobra sledeči odbor: Predsednik: Anton Vadnal stud. sliil., podpredsednik: Luka Arh, stud. phil., tajnik: Anton Cvetek stud. iur., blagajnik': Rudolf Lampe stud. agr., knjižničar: Bogumil Remec stud. phil., gospodar: Matija Lavrenčič stud. iur. v As^e.(* nesreče na Gniudski železnici kjer se je docela pohabil tudi nek Ostatek, železnični kontrolor, tako da je danes popolnema neporabljiv, je tžil imenovani uradnik železnični erar na izplačilo 3o.000 f. za bolečine, 926 f. za odhod zaslužka in za hod.če mesečnih 200 f. Dunajsko trgovinsko sodišče pa je obsodilo erar na izplačilo 926 f. za odhod zaslužka, 2070 f. za stroške zdravljenja in 15.000 f. za bolečine. Nove razglednice s podobo brdskega gradu in pisatelja Janka Kersnika Sv0 izšle pri gospč. L. Roblek v Litiji, Cisto skupilo je namenjeno družbi sv. Cirila in Metoda. Kaznovan profesor. Profesor zgodovine Vargha, ki je v svojih predavanjih žalil Nj. Veličanstvo iu grdil katoliško cerkev, jo je. slednjič skupil. Na podlagi stenografskih zapiskov je bil obtožen ter odstavljen. Značilne za patrijo-tično mišljenje oger.ske mladeži so demonstracije biidimpeštanskih dijakov za kaznovanega profesorja. Daleč smo prišli! »Slov. listu44 pišejo iz Trsta: »Še tega je manjkalo!“ Narod hoče zopet zavrtati luknjico v la-dijo naše »Družbe sv. Cirila in Metoda.44 Te dni je pisal, da naj bi odpravila družba s tižaške šole šolske sestre. To vrtanje bode zopet le družbi škodovalo. Pri nas v Trstu so bili v prejšnjih časih tudi nekateri zoper sestre, sedaj pa, ko vidijo krasne uspehe na šoli pri Sv. Jakobu in pri veselicah, katere prirejajo sestre, so vsi za nje navdušeui. Bojimo se pa, da bodo »Narodovci," ki tišče liberalce v družbin odbor, poskusili vender tudi ta naskok na družbo. S tem bodo le napravili, da postanejo rodoljubi, ki še niso liberalci, nezaupni. Jadna nam majka ! Torej niti ta družba ni več sveta možem Tavčar — Malovrhovega kopita! V Moši bolehajo ljudje na vročinski bolezni. Nova žendnnncrijska postaja se se je odprla v Dornbergu. Nesreča na lovu. Leopold Kante iz Branice je šel na lov nedeljo osem dni zjutraj. Puška se je razletela in ga poškodovala na roki, da so ga morali prepeljati v Trst v bolnišnico. Rane so nevarne. Posvečujmo nedeljo! Uiurl je v Ajdovščini 23. 111. m. č. g. župnik Ivan Dugulin v 51 letu. — V St. A ml reža je umrla g.a Karolina Furlani, nadučiteljeva soproga. Naj počivata v miru ! Pri starešinstveiiili volitvah v Komnu je zmagala mlada stranka. Da bi le delala v blagor in prospeh občine ! Novo brzojavno postajo so odprli pri c. kr. poštnem uradu pri S. Luciji ob Soči. V bogoslovje so vstopili letos kot prvoletuiki za goriško nadškofijo gg. Brezavšček Ivan z Vrha. Fon Iožef z Vršna, Ivančič Iožef z Kamna, Kobal Ignacij s Št. Viškegore, Lavrenčič Frančišek iz Sa-lež, Leban Albert iz Prvačine. ___________________________________ Str. 123 Železnična vest. Kakor naznanja c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku so od sedaj naprej ponočni brzo-vlaki na progi Sv. Mihael — Amstotten zopet v prometu. S tem je promet brzo-vlakov med Dunajem in Pontebo zopet odprt. Bojkot proti električnemu tramvaju so pričeli Hrvatje na Reki, ker so na tramvaju samo mažarsko — laški napisi. Znak časa. Pri nekem županstvu blizu Dunaja je bilo razpisano mesto pomožnega uradnika s plačo 420 gld. Oglasilo se je za to službo 284 prosilcev, mej temi 41 doktorjev prava iu 3 odvetniki. Zavezo slovenskih in istrsko hrvatskih županov je vlada potrdila. Klavzulo o carini na vino namerava naša vlada pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo odpraviti. Skrajni čas je, da se to tudi zgodi. Tako bodemo vsaj rešeni trtne uši št. 2., pa tudi našega ljudstva zdravje ne bo v nevarnosti. Na Vršnem — kakor nam rišejo — dobili so letošnje šolsko leto lastnega učitelja g. Jelinčiča, ki je prišel iz Št. Viške Gore. Do letos podučeval je g. Uršič, in sicer potovalno, Smest in Vrsno. Ker pa jo imenovani gospod že lani bil stalno nameščen v Sniasti, dobili so Vrsenci letos lastnega učitelja. Poštne zadeve v gorak ! V »Primorcu44 je bila menda brati, kako da zadržuje Tolminska pošta nekatera pisma namenjena v »Plužno* na Cerkljanskem. Proti upraviteljstvu Tol. pošte verno mi kmetje marsikak lep izgled navesti. Prav mnogokrat se prigodi, da povprašujejo po 2 krat, tudi 3 krat po pismih. Pisma le že na pošti, a slišimo odgovor: ni nič. En tak slučaj : Pismo z razločnim naslovom došlo je Tolmin dne 13 tm. zjutraj. Isti dan povprašala je stranka po pismu ker ga je za isti dan pričakovala, odgovorilo se ji je: ni nič. Enako se je zgodilo prihodnji dan. Še le v nedeljo — 3 tji dan — prijela je stranka pismo. V tem času prišlo bi bilo pismo lehko na Dunaj in nazaj. G. poštar! Ivedo povrne stranski škodo, ki jo je imela radi površnosti vaših služabnikov! Saj je c. kr. pošta menda tudi za nas uboge kmete. Pa brez zamere! Ljubljanski kršč. socijalci so vrSli pretečeno nedeljo v »Katoliškem Domu-4 dobro obiskan društven shod. Vsled agitacije socijalnih demokratov v zadnjem času in vsled naklonjenosti župana Hribarja napram rudečkarjen je prišla v vrste ljubljanskih kršč. socijal-cev nova navdušenost, to se je videlo na nedeljskem shodu. Govorili so gg. Lampe, ki je med drugim razpravljal tudi o posredovalnici za delo, potem Gostinčar in Moškerc. Prih. sredo pa priredi »Zveza44 v »Ivat. Domu* zopet običajno javno predavanje., kjer bo razpravljal D.r Aleks. Ušeničnik o vzrokih biezverstva. Nedeljski počitek. Nižje-avstrijski namestnik odgovoril je deputaciji dunajskega društva prodajalcev papirja, ki je vložila protest [proti vpeljanemu nedeljskemu počitku za poletni čas, da se nadeja, da se 11111 posreči v prihodnjem letu urediti splošni nedeljski počitek ne samo za poletne mesece, ampak tudi za zimski čas, tedaj za celo leto. Veselo sporočilo za železničarske uslužbence. Železniški minister je obljubil, da se železničarskim uradnikom in uslužbencem plače zboljšajo letos s 1. novembrom. Za to zboljšanje plač imata največ zaslug poslanca Tuzl in dr. Krek. Petdeset let škof Dne 17. novembra t. 1. bode preteklo peldeset let, odkar ima veliki dobrotnik hrvatskega naroda, Jožef Jura j Stiosmajer, .škofovsko dostojanstvo. Z narodom hrvatskim se veselimo tega redkega s avlja. Novo industrijalno podjetje. V Trstu se je osnovala družba, k. hoče pri Borovnici poleg Ljubljane kopati železno rudo. V družbi sta tudi gg. dr. Majaron in dr. Mosche. Hrvatski radnički glas, glasilo hrvatskih krsčanško-sočijalnih delavcev, je prenehal. Dne 20 t. m. je izš-d v Zagrebu »Glas naroda*, glasilo hrvatske delavske samostaliie stranke. List bode izhajal mesečno dvakrat ter stane za celo leto. 2 gld. Bog blagoslovi napore hrvatskih delavcev ! Nesreča v Rudniku. V Ilešiči na Ogrskem je udrla voda v neki rov v rudniku. Pri tem se je ponesrečilo sedem rodbinskih očetov. — Uboge rodbine ! Slovenskim krščansko socijalifin delavskim društvom. »Slovenska krščansko socijalna zvezi" v Ljubljani prosi odbore vseh krščansko-socijalnih društev na Slovenskem, da ji nemudoma dopoš-Ijejo naznanila o sedanjem številu svojih članov, ker bode poročala na strankarskem shodu vseh avstrijskih krščansko - Sir. 124 PRT MORSKI LIST socijalnih delavcev na Dunaju dne 3. decembra t. I. o razvoju krščansko - socijal-liega delavskega gibanja na Slovenskem. Dobro bi bilo, da se zastopnikom „Zveze" pridružijo tudi nekateri člani drugih naših delavskih društev. Kdor bi se odločil udeležiti se strankarskega shoda na Dunaju. n;j svoj sklep naznani odboru .Zveze’1, ki bode preskrbel stanovanje in hrano na Dunaju. Cesaričina vdova Štefanija se moži. Vesti o zaroki cesaričine vdove Štefanije postajajo vedno verodostojnejše. Izvoljenec njen je mažarski grof Loiiyay, katerega je spoznala preteklo jesen v Požunu v hiši nadvojvode Friderika. Mej belgijskim in avstrijskim dvorom se vrše radi poroke žev pogajanja. Želelo se je, da cesaričina Štefanija počaka se svojo možitvijo toliko časa, da oddado njeno hčer, ki bi sicer morala odpovedati se vseli pravic do prestola; vender Štefanija tega ne bode čakala, ampak se takoj omoži ter se še odpove svojemu sedanjemu naslovu in vsem ž njim združenim pravicam. Pravijo, da je cesar srečni dvojici dal v dar nek grad, oče Štefanije 'bode pa odštal jeden milijon frankov. Po poroki bode Štefanija stalno bivala na gradu svojega moža na Ogerskem. Izrazila se je, da hoče biti odslej le „oger-ska grolica“. Cesaričina Štefanija ima sedaj 34 let in je baje še jako lepa žena. Slovenski »Narodni Dom" v A-meriki. V Clevelandu so imeli dne 7, t. m. posvetovanje, da zgrade svoj »Narodni Dom“. Izvolil se je odbor, ki bode upeljal potrebno akrjo. Žrtve Milanove. Petrograjski list rNovo Vreme11 piše: Od dne, ko je Kue-zevič napadel Milana, pa do danes je bilo v Srbiji zaprtih 376 oseb, 281 izgnanih iz Srbije, mej temi so štirje bivši ministri. Nad 200. oseb je pobeglo iz Srbije, okod 20 oseb je zbežalo mej hajduke. 71 oseb je zgubilo državne službe. Obsojenih je 64 oseb na 411 let temnice smradi razžaljeuja »veličanstva kralja Milana''. 52 oseb jih še čaka obsodbe, 58 jih je pod policijskim nadzorstvom. Koliko jč Lucclieui? Luccheni dobi vsako jutro jedeii in pol litra kave z mlekom, kadar tega ne mara, dobi pa čokolado. Opoludne dobi jeden liter zelenjave (fižola, makarone, zelja itd.); v četrtek in soboto dobi juho in 300 gramov mesa s šalato ali krompirjem. Vsak večer ima juho. Na dan ima 650 gramov kruha in kadar se mu zljubi delati, tudi dva decilitra rudečega vina. Tako se godi morilcu cesarice! Mnogo poštenih delavcev ima slabejše življenje. _ Novodoani Aroni. Ze aprila me seca t. I. so oivorili v Tunisu železuično progo Sfaks-Gatfa, a do sedaj je niso izročili prometu. Sedaj se je pa izvedelo za vzrok tej zamudi. Inženirji so namreč delali malo prenaglo. Zemljišča, po ka-katerem je položena proga, niso dovolj iztrebili, in sedaj so korenike, grmovja in drevja, puščena v zemlji, začela sem-tertje poganjati in rasti ter so vzdignila prage, na katerih so utrjene železne prož-nice. Vsa proga je valovita in ni za no beno rabo. Pravijo celo, da so tudi nekateri pragi, ki so bili iz svežega lesa, pognali korenine in začeli veselo rasti. Tudi cvetja da je že videti na njih. Ako pomislimo, da se v onih gorkih krajih razvija rastlinstvo zelo bujno, se ne smemo čuditi tej nenavadni prikazni. Poroka nadvojvodinje Štefanije z grofom Lonyay-em se vrši 22. novembra pri avstro ogerskem poslaništvu v Londonu in sicer najprej civilno, potem cerkveno, ker je ženin ogerski državljan. Po poroki izgubi grofinja Lonyay naslov „r. in kr. princezinja in nadvojvodinja", ohrani pa naslov »kraljeva princezinja11, ki ga ima po svojem rojstvu. Njena dosedanja apanaža v znesku 420.000 golil, se zniža na 120.000 gold. — Hči presto-lonaslednice vdove, nadvojvodinja Elizabeta, obdrži dosedanji naslov in časti ter ostane še nadalje v Avstriji. Birma za ameriške Slovence je bila 15. t. m. v To\veru v cerkvi sv. Martina. Mladih ameriških Slovencev je bilo tedaj v Toweru vse polno. 78 let v službi pri isto tisti tvrdki bil je Ivan Bajt iz Tolmina in sicer v C elovcu, kjer je umrl 16. t. m. v starosti 94 let. Vstopil je kot 16 leten deček pri tvrdki Neuner, kjer je ostal do smrti. Vodstvo trgovine je prešlo v tem času že v roke četrte generacije. — 1845. 1. bil je odlikovan od nižeavstrijskega obrtnega društva z veiiko srebrno medaljo, od cesarja pa je dobil srebrni zaslužni križec in v jubilejnem letu jubilejsko medaljo. 16 let trajajoti spanec. V Parizu obuja neka deklica vsled svoje čudne bobzni že dolgo časa pozornost zdravniških krogov. Preteklo je že nekako 10 let. kar se nahaja v stanju nepretržnega spanja. Deklica je liči na živcih bolnih in alkoholizmu iidanih starišev, ter je bila že s početka podvržena histeričnim napadom. Nekega večera I. 1882, — bila je stara ravno 1 y let, — začela jo je viti božast med ktero je zaspala in se do danes še ni zbudila. — Praživljajo je na umeten način. Na svoji telesni teži ni veliko zgubila. kajti znano je, da človek v takem položaju potrebuje le malo hrane, ker organizem bolj časa funkcijonira. Sodi se, da deklica sploh nič več ne okreva in da vsled tega — vsalme. Vendar je pa ta slučaj zelo redek in res prav žalostno zanimiv. Jedno minuto v — ječi. Nedavno je neko porotno sodišče v Virginiji, deželi Severne Amerike, imelo sklepati o krivdi dveh časnikarjev, obtoženih po tiskovnem zakonu. Po daljšem posvetu izrekli so porotniki svoj krivdorek in sodni dvor prisodil jima je kazen 5 doiarjev in jeclno minuto ječe. Ker obsojenca nista prijavila nikakega vsklica zoper visokost kazni se je sodba takoj izvršila in občinstvo je z uro v roki čakalo na konec kazni in glasno štelo sekunde, ki sta jih krivca imela presesti v ječi. Kontrolni shod. Tudi na Ogrskem se pri kontrolnih shodih množe slučaji, da morajo reservniki vsled javljenja v ogrščini roiicati v zapor. Tako se je v Aradu javil pred kratkem nek reservist z ogerskim »Jelen*1. Stotnik Burda je njega in precej družili, ki so se nepažno javili, obsodi! v zapor od treh do 5 dnij. V Budapesti pa je nek honvedski častnik obsodil v zapor rezervnika, ki se je oglasil s „hier“ in ne z »Jelen11. Honvedi so namreč isto, kar pri na- domobranci. Službeni jezik je tam ogrski. Jednako bi moralo biti za domobrance vsaj pri kontrolnih shodih tudi pri nas deželni jezik služben. Zahvala. Vsem p. t. prijateljem, znancem in sorodnikom, kateri so mojemu pokojnemu bratu, g. .Jožefa 1 .eban c. k. učitelju na vadnici v Trstu, izkazovali svoje sočutje za časa bolezni in o siniti izrekam presrčno zahvalo. Osobito dolžen sem zahvalo preč. duhovščini kakor, p. t. g. kolegom blagega pokojnika za obilno udeležbo pri pogrebu dne 18. t. m. Bog plati stotero ! V Vrtojbi dne 21. oktobra 1899. JAKOB LEBAN brat. mm Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino S priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na doni in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Pos;režba poštena- ]^ovft delavnica cerkvenih posod in orodije. Gorica, magistratna ulica št 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet, posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah ii> popravlja r/.i‘ rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r Sr m slovenska trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC prej