Znanstvene razprave GDK: 308: 24: (497.12 * 10) Vpliv spremenjenega načina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov Influence of Modified Way of Pole Stand Tending on Reduction of Expenses Darij KRAJČIČ * , Ivan KOLAR** Izvleček: Krajčič, D. , Kolar, 1. : Vpliv spremenjenega načina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov. Gozdarski vestnik , št. 2/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. Prevod v angleščino : Eva Naglič. Na izbranih raziskovalnih ploskvah (1 O} smo raziskovali spremenjen način nege letvenjaka, ki smo ga poimenovali minimalna nega. Temelji na izboru manjšega števila dreves kot pri klasični negi, ki jim pomagamo z odstranitvijo konkurentov. Ta drevesa smo poimenovali drevesa prihodnosti in jih je skoraj trikrat manj od nosilcev funkcij po načelih klasične nege. Anketa je pokazala, da gozdarska strokovna javnost nazarskega gozdnogospodarskega območja zelo ugodno sprejema spremenjen način nege letvenjaka, in hkrati napovedala visoke prihranke časa pri označevanju drevja (30 %) ter pri izvedbi nege (20 %). Rezultati časovnih snemanj izvedbe nege v drugem del·u raziskave tega niso potrdili. Obstaja pa možnost, da smo z močnejšim ukrepanjem časovno odmaknili prihodnje redčenje. Predlagamo druge rešitve za povečanje obsega gojitvenih del , ki zelo zaostajajo za načrtovanimi. Ključne besede: nega gozda, nega letvenjaka, racionalizacija , atraktivnost dela, minimalna nega. Abstract: Krajčič, D., Kolar, 1.: Influence of Modified Way of Pole Stand Tending on Reduction of Expenses. Gozdarski vestnik, No. 2/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 O. Translated into English 'by Eva Naglič . On ten selected research plats a modified way of pole stand tending, named minimal' tending has been investigated. The method is based on selection of smaller number of trees as in classical way of tending, which are helped with removal of their competitors. Such selected trees are called trees of the future and are three times less frequent in number as selected trees under a classical ru le of tending. Results of applied survey show the forest expert opinion coming from Nazarje forestry area is very much in favour of accepting a modified way of pole stand tending, and furthermore forecasts high economies in times for marking trees, that is 30 percent, and with execution of tending, which is 20 percent. But, results of time monitoring of execution of tending in the second part of. research do not confirm the expressed opinion. Above all, the possibility exists that with stronger measures taken, the future cuttings were delayed. The authors suggest other solutions to extend a range of tending work which is very much behind the planned. Key word's: forest t.ending, pole starid tending , rationalisation, atractivity of work, minimal tending. 1 UVOD INTRODUCTION Padec obsega gojitvenih del (KRAJČIČ 1999) in zaostrene gospo- darske razmere so spodbudili vrsto razmišljanj, kako prebroditi nastalo stanje. Zaostajanje gojitvenih del za načrtovanimi predvsem na področju nege bo povzročilo nastanek sestojev, ki bodo bistveno slabše kakovosti in stabilnosti, kot bi lahko bili. Zakon o gozdovih (1993) je odgovornost za stanje gozda z gozdno- gospodarskih organizacij prenesel na lastnika, država mu pri tem le pomaga s svetovanjem in subvencijami. Višina subvencij iz državnega proračuna pa ni usklajena z obsegom potrebnih gojitvenih del. Tudi nov pravilnik o gozdnogospodarskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 242-5/98) zahteva samo okvirno ekonomsko presojo gozdnogospodarskega načrta po sektorjih lastništva. Tako imamo pri vlaganjih v gozdove v zasebnih gozdovih opravka s strokovnimi potrebami (obseg, določen z gozdnogospodarskimi načrti) na eni, zmožnostmi države (letni državni proračun) na drugi ter priprav- ljenostjo lastnikov gozdov na tretji strani. V državnih gozdovih denarne možnosti za biološka vlaganja namesto državnega proračuna določa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v okviru letnega izračuna nadomestila GozdV 58 (2000) 2 *asist. mag., D. K., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnov- ljive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, SLO **mag ., l. K., univ. dipl. inž. gozd., Topolšica nh, 3326 Topol- šica, SLO 75 76 na ema za koncesijo, kjer so stroški gojitvenih del ena od stroškovnih postavk. Usklajenost med strokovnimi potrebami in ekonomskimi možnostmi pa v nobeni lastniški kategoriji gozdov ni zagotovljena. 2 OPREDELITEV PROBLEMA 2 IDENTIFICATION OF PROBLEM Močno zaostajanje gojitvenih del za obsegom, določenim z gozdno- gospodarskimi.načrti, nas je vzpodbudilo k iskanju novih poti in rešitev. V GGO Nazarje, kjer v državnih gozdovih mladovje porašča 14% površine, bi lahko zaostanki na področju nege, zlasti letvenjakov (prvo redčenje), poleg manjše kakovosti sestojev nevarno zmanjšali tudi njihovo stabilnost. S pravočasnim redčenjem namreč poleg ostalega zmanjšujemo tudi vitkostni koeficient (h/d-razmerje). Ena od možnih rešitev je zmanjševanje porabe časa za izvedbo ne- govalnih del, pri čemer smo želeli v praksi ugotoviti, ali pri spremenjenem načinu nege letvenjaka (pomagamo manjšemu številu izbrancev kot pri načelih klasične nege) zmanjšamo porabo časa. Ključni problem klasične nege gozda je naraščajoče neskladje med rastjo cene delovne ure in stagnira ječo ceno gozdnih lesnih sortimentov (DIACI1996), ki je v Sloveniji podkrepljene še z izrazito nizko intenziteto sečnje (POGAČNIK 1998, REBULA 1999, KRAJČIČ 1999). Tudi drugod v Evropi iščejo nove poti nege, ki temelji na biološki racionalizaciji, ki zahteva več miselnega dela kot ročnega in ki gradi na načelu naravnega avtomatizma in na načelu koncentracije (DIACI1996, SHOTZ 1996).1dejo smo delovno poimenovali minimalna nega letvenjaka. Z zmanjšano porabo časa na enoto površine bi lahko z enakim obsegom sredstev opravili negovalna dela na večji površini. 3 METODE DELA 3 METHODS OF WORK Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo z metodo anketiranja ugotavljali mnenje strokovne javnosti o spremenjenem načinu nege letvenjaka, v drugem pa smo z dveletnim zamikom s kronometrično metodo snemali porabo časa sečnje pri različnih načinih nege letvenjaka. Zatem smo z analizo dobljenih rezultatov in sintezo ključnih ugotovitev oblikovali razpravo in zaključke raziskave. 3.1 Izbor poskusnih ploskev in načrt poskusa 3.1 Selection of sample plats and investigation plan Poskusne ploskve (10) velikosti 20 x 20 m smo zakoličili v Lučki Beli (GGO Nazarje, GGE Luče, odd. 62a), na koluviju ob spodnjem delu pobočja (združba Abieti-Fagetum praealpinum) na nadmorski višini 850 m. Pretežno bukov letvenjak s primesjo javorja in smreke je nastal s sad njo smreke (okrog leta 1970) v ozkih, okoli 20m širokih kulisah, robno pa se je naravno pomlajeval predvsem z bukvijo in drugimi listavci. Na ploskvah smo želeli preveriti idejo minimalne nege v treh fazah: - seznanitev širšega kroga gozdarskih strokovnjakov z idejo in izbor iz- brancev, dreves prihodnosti in konkurentov - na 6 ploskvah; - testiranje mnenja gozdarskih strokovnjakov o ideji minimalne nege let- venjaka; GozdV 58 (2000) 2 -pilotne snemanje možnih prihrankov pri porabi časa za nego Jetvenjaka (prvo redčenje) pri različnih načinih nege letvenjaka (tretmajih) - na 9 ploskvah. Pred izvedbo poskusa smo natančno določili termine izbranci, konku- renti in drevesa prihodnosti. Izbranci in konkurenti so povzeti po Leibund- gut-Kotarju (1993), drevesa prihodnosti pa smo definirali kot del izbrancev (1/3-1/4) z najboljšimi lastnostmi, ki so poleg tega približno enakomerno razporejeni po prostoru. Drevesa prihodnosti po našem modelu niso bila enaka drevesom prihodnosti po Abetzu (nem. Zukunftsbaum), ki že v fazi letvenjaka izbere drevesa končnega sestaja (KOTAR 1997). Prav tako niso bila enaka manjšemu številu izbrancev na hektar po Mlinšku (1983), ki pri poenostavljenem odkazilu v nenegovan ih letvenjakih predlaga izbor 100-200 dreves (nosilcev) na hektar. Na naših poskusnih ploskvah smo izbrali 250-375 dreves prihodnosti na hektar. Tako smo še vedno zadostili klasičnim načelom nege, naravnega boja (preraščanja in izpadanja) pa nismo odpravili. Ideja minimalne nege naj bi prinesla predvsem prihranek časa pri izvedbi red čenja. Oceno smo preverili z meritvijo porabe časa na ploskvah, pri čemer smo primerjali klasično nego, minimalno nego z močnim ukre- panjem in minimalno nego z normalnim ukrepanjem. S premočnim ukre- panjem sicer poudarimo negativne lastnosti dreves (rogovile, debelovej- natost) (LEJBUNDGUT 1984), hkrati pa potrebo po naslednjem ukrepanju pomaknemo v prihodnost. Zato smo tudi zastavili poskus z normalnim in močnim ukrepanjem pri redki mreži dreves prihodnosti. Meritve smo opravili dve leti kasneje kot anketo. Različne tretmaje smo ploskvam dodelili z žrebom, tako da smo za vsak tretma določili tri ploskve. Da bi se izognili razlikam v odkazilu, ki izhajajo iz različnih odkazovalcev, sta ga na vseh ploskvah opravila skupaj dva delavca Zavoda za gozdove Slovenije (vodja krajevne enote in revirni gozdar). Najprej sta na ploskvah glede na tretma označila nosilce oziroma drevesa prihodnosti. Zatem sta skladno z načrtom poskusa označila še njihove konkurente. Snemanje porabe časa za izvedbo nege (sečnja letvenjaka) ni bilo namenjeno ugotavljanju normativov za izvedbo redčenja (premajhen po- skus), ampak smo želeli ugotoviti, ali so med ploskvami kakšne razlike v porabi časa glede na različne tretmaje. Zato smo od gozdnega delavca iz Gozdnega gospodarstva Nazarje zahtevali enakomernost dela, merili pa smo samo produktivni čas. Ves neproduktivni čas smo iz snemanja izločili. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Izbor izbrancev, dreves prihodnosti in konkurentov 4.1 Selection of trees into three groups of selected trees, trees of the future, and competitors V poskus smo želeli vključiti čimveč gozdarskih strokovnjakov z razis- kovalnega območja, zato smo pritegnili gozdarje iz Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje in iz Gozdnega gospodarstva Nazarje. Po predsta- vitvi objekta, ideje minimalne nege in cilja poskusa smo se razdelili v _._ skupine. Vsaka skupina (6) je na eni od ploskev izbrala kategorije dreves, ki so pomembne za izvedbo minimalne nege letvenjaka (preglednica 1 ). GozdV 58 (2000) 2 77 Krajčič . D .. Kolar. 1. : Vpliv spremenjenega načina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov število na ploskev 1 Number per plot Število na hektar 1 Number per hectare Stevilka ploskve 2 Number of a plot Izbranci (1) 41 1 Selected trees (1) Drevesa prihodnosti (P) 14 1 Trees of the future (P) Razmerje (Pil) 0,34 1 Ratio (PIJ) P-drevesa brez ali z 5 neznatno konkurenco P trees with little or minimal competition Konkurenti P-drevesom 35 Competitors to P trees Izbranci, ki smo jim z 12 odstranitvijo konkurentov P-drevesom posredno pomagali Selected trees he/ped indirectly with removal of competitors to P trees Preglednica 1· Število nekaterih kategorij dreves na poskusnih ploskvah 1 Tab le 1: Number of some cate- gories of trees on research plats Izbranci 1 Selected trees Drevesa prihodnosti (P) Trees of the future (P) P-drevesa brez ali z neznatno konkurenco P trees wit!J little or minimal competition Konkurenti P-drevesom Competitors to P trees Izbranci, ki smo jim z odstra- nitvijo konkurentov P-drevesom posredno pomagali Selected trees he/ped indirectly with removal of competitors to P trees Preglednica 2: Poprečja in odkloni na vzorčnih ploskvah Table 2: Averages and deviati- ons on research plats 78 3 4 6 7 10 2 3 4 6 7 10 1 35 33 47 28 25 11.025 875 825 r1.175 700 625 115 10 111 1 14 10 350 375 250 ] 275 350 250 0,43 0,30 0,23 0,50 0,40 0,34 0,43 0,30 0,23 0,50 0,40 3 1 o 2 2 125 75 25 o 50 50 46 32 46 15 26 875 1.150 800 1.150 375 6·50 __j 7 7 29 8 4 300 175 175 725 200 100 1 1 Vidimo, da smo na nekaterih ploskvah izbrali relativno malo izbran- cev, kar je posledica razlik v ploskvah in v pogledih posameznih skupin. Pojav, ki je povečeval razlike med ploskvami, je bila obžrtost dreves (rjava gozdna miš). Na osnovi tako dobljenih podatkov smo izračunali poprečja in odklene posameznih kategorij dreves, pomembnih pri uresničevanju ideje mini- malne nege (preglednica 2). število na ploskev Stevilo na hektar Koeficient Number per plot Number per hectare variacije Poprečje Stand. odklon Poprečje Stand. odklon Coefficient of Average Stand. deviation Average Stand. deviation variation 34,8 8,2 871 204 23,4% 12,3 2,3 308 56 18,3% 2,2 1,7 54 43 79,5% 33,3 12,0 833 299 35,9% 11 ,2 9,1 279 228 81 ,6% Iz preglednice lahko povzamemo, da: -je razmerje med drevesi prihodnosti in izbranci v poprečju 1 : 2,8; -smo z odstranitvijo konkurentov drevesom prihodnosti v poprečju po- magali dodatno še skoraj toliko izbrancem (poleg 308 P-drevesom smo pomagali še 279 izbrancem na hektar), kar pomeni, da smo skupno z GozdV 58 (2000) 2 Krajčič , D .. Kolar, 1. : Vpliv spremenjenega naeina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov odstranitvijo konkurentov P-drevesom pomagali 587 drevesom/ha (308+279), torej 67 % vseh izbrancev; - smo vsakemu drevesu prihodnosti v poprečju odstranili 2,7 konkurenta, kar je relativno veliko (LEIBUNDGUT 1 KOTAR 1993), in tudi zato še dodatno pomagali tako velikemu številu izbrancev; - so koeficienti variacije relativno visoki, še najnižji so pri drevesih pri- hodnosti, kar je posledica heterogenosti ploskev in razlik med skupinami gozdarskih strokovnjakov. 4.2 Mnenje gozdarskih strokovnjakov o minima,ni negi 4.2 Forestry experts opinion on minimal tending Po opravljenem odkazilu na ploskvah smo med udeleženci seminarja izvedli anketo. Anketo je oddalo 28 gozdarskih strokovnjakov, strukturo odgovorov pa kaže grafikon 1. Gozdarska gosp. družba Drugi delavci, ZGS Forestry company Other workers, 4 % Slovenian Forest Service Vodja KE, odseka, OE He ad of staff of LU, sector, RU 22% 4% Grafikon 1 : Struktura anketiran- cev Grap/7 1: Structure of a group enquired Revirni gozdar District forestry workers 70% Pri anketi so prevladovali revirni gozdarji, kar je za samo idejo mini- malne nege zelo pomembno, ker jo ti v največji meri lahko v praksi izvajajo. Večina anketirancev (79 %) je menila, da smo z idejo minimalne nege ubrali pravo pot, samo 4% jih je bilo prepričanih o nasprotnem, ostali pa so se z idejo deloma strinjali. Vsi so ugotavljali, da ideja minimalne nege (označujemo drevesa prihodnosti namesto konkurentov) krajša čas, po- treben za odkazilo (preglednica 3). Ocena prihranka časa pri odkazilu Delež anketirancev (%) Estimation of time savings for tree Share of enquired persons in marking percentages 0% o 0-30% 54 30-50% 39 nad 1 above 50 % 7 .( Večina udeležencev je menila, da so prihranki časa pri označevanju dreves lahko znatni . Ocenili so, da bi za odkazilo letvenjaka pri klasični GozdV 58 (2000) 2 Preglednica 3: Ocena gozdarskih strokovnjakov o prihranku časa pri označitvi dreves prihodnosti pri minimalni negi letvenjaka Table 3: Estimation of forestry experts on time savings when marking trees of the future in a way of minimal tending of pole stand 79 KraJ čič , D., Kolar, 1. : Vpliv spremenjenega načma nege letvenJal\a na zmanjševanje stroškov Preglednica 4: Število in poprečna debelinska stopnja izbrancev in konkurentov na ploskvah Table 4: Number and average diameter level of seiected trees and competitors on plats števifka Tretma* ploskve Treatment* Skupaj Number (število) of a plot Total (number) 2 RN 16 3 KN 32 4 RN 1 17 5 RM 17 6 RM 16 7 KN 28 8 KN 27 9 'RN 18 10 RM 1 19 Poprečje 21 '1 Average 1 negi porabili poprečno 9,8 ur/ha, ukrepi minimalne nege pa bi ta čas znižali za okrog 30 %, kar pomeni skoraj tri ure. Ocena prihranka je verjetno nekoliko preoptimistična, nanaša se morda lahko le na čisti produktivni čas označevanja dreves. Prihranke časa bi večina porabila za načrtovanje, za temeljitejše delo z lastniki in za izobraževanje. Le eden je izjavil, da časa za redno delo že sedaj primanjkuje. Velikokrat se v praksi zgodi, da drevesa za prvo redčenje niso odkazana, kar je sicer v nasprotju s stališčem, da mora pozitivno izbiro opravljati strokovno usposobljen gozdar. Ne glede na to so vsi anketiranci menili, da bi lahko usposobili delavce, ki bi redčenje letvenjaka opravljali samostojno, čeprav se jih je nekaj več kot tretjina zavedala, da za samostojno delo niso primerni prav vsi gozdni delavci. Razlika v porabi časa za izvedbo redčenja letvenjaka na ploskvah po načelih klasične in minimalne nege znaša po oceni anketirancev 1,2 dnine/ ha (klasična nega 5,8, minimalna 4,6 dnine/ha). Pri tem so upoštevali, da so v sestoju označena le drevesa prihodnosti, gozdni delavec pa jim po lastni presoji odstrani določeno število konkurentov (npr. 1-3). Prihranek je po ocenah strokovnjakov znaten, preverili pa smo ga kasneje tudi z meritvami porabe časa. Pri minimalni negi pomagamo le drevesom prihodnosti z odstranitvijo konkurentov. Pri tem je večina anketirancev (56 %) ugotovila, da so bila drevesa prihodnosti pred izvedbo nege bolj sproščena od ostalih nosilcev, ki jim nismo pomagali, 8% jih je menilo, da so bila manj sproščena, ostali pa niso opazili razlik v sproščenosti krošenj. Povzamemo lahko, da smo z ukrepi minimalne nege dodatno pomagali drevesom prihodnosti, ki jim je narava že sama dala nekaj prednosti pred ostalimi nosilci. Velika večina (96 %) je menila, da je gostota izbrancev, ki smo jim pomagali, zadovoljiva, ostali pa so bili mnenja, da je premajhna. To po- vezujemo z mnenjem večine, da je ideja minimalne nege prava pot za racionalizacijo nege letvenjaka. Anketirance smo povprašali tudi, kaj menijo o riziku ukrepov minimalne nege, na kar sta skoraj dve tretjini udeležencev odgovorili, da smo ga Izbranci 1 Selected trees Konkurenti 1 Competftors lglavci Deb. st. Deb. st. Skupaj lglavci Deb. st. Deb. st. (število) ig l. list. (število) (število) ig l. list. Coniferous Diam. l. Diam. l. Total Coniferous Diam. l. Diam. l. trees conif. decid. (number) trees conif. dec id. 3 3 2,4 35 5 2,4 1,8 3 3,3 2,3 41 2 3 1 1,9 2 2 3 44 2 3 1 1,7 7 3,3 2,3 48 12 2,9 1,9 4 3,3 2,3 56 13 3,1 1,8 4 1 3,5 2,2 38 5 2,8 1,9 7 3,3 2,1 42 8 2,8 1,6 6 3,3 2,2 33 10 2,6 1,7 2 4 2,2 54 2 2,5 1,9 4,2 3,3 1 2,3 1 43,3 1 6,6 2,8 1,8 *KN - klasična nega; RN - redka mreža izbrancev (P-drevesa), normalno ukrepanje; RM - redka mreža izbrancev (P- drevesa), močno ukrepanje *KN- Classical tending; RN- Rare network of selected trees (P trees) with normal measures taken; RM - Ra re network of selected trees (P trees) with strong measures taken 80 GozdV 58 (2000) 2 .1_ Krajč ič , 0 ., Kolar, 1 : Vpliv spremenjenega načina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov povečali za nekaj let, samo slaba tretjina pa, da smo ga zmanjšali. Mnenje večine je bilo skladno s pričakovanji, ker z ukrepi nege kratkoročno po- večamo riziko, že čez nekaj let pa je njen učinek na stabilnost sestojev izrazito pozitiven. 4.3 Poraba časa za izvedbo redčenja letvenjaka 4.3 Time spend for execution of thinning of the pole stand Pri snemanju porabe časa za izvedbo redčenja, ki smo ga izvedli dve leti po anketiranju gozdarske strokovne javnosti, smo opazili še večjo obžrtost dreves, ki so jo povzročile rjave gozdne miši. To na rezultate snemanja seveda ni imelo nobenega vpliva, zahtevnejše je bilo samo označevanje konkurentov, dreves prihodnosti oziroma nosilcev. Ker so bili konkurenti označeni, priučevanje gozdnega delavca ni bilo potrebno. Stopnja priučenosti tako ni vplivala na rezultate meritev. Podatke s ploskev, pomembne za časovno študijo, kaže preglednica 4. Na osnovi zgornjih podatkov smo ugotovili, da je delež iglavcev med izbranci v poprečju 20 %, med konkurenti pa 15 %. Konkurenti so v poprečju za 0,5 debelinske stopnje tanjši od izbrancev. Analiza ploskev glede na posamezne tretmaje pa je dala naslednje rezultate (preglednica 5). Tretma* Stevilo izbrancev Stevilo odstranjenih konkurentov Treatment* Number of selected trees Number of removed competitors KN 29 40,3 RM 17,3 52,7 RN 17 37,3 *Glej opombo k preglednici 4 1 See comments in Table 4 število izbrancev je največje pri klasični negi, medtem ko je pri mini- malni negi precej manjše, vendar pri močnem in normalnem ukrepanju približno enako. Pri močnem ukrepanju na redki mreži izbrancev smo odstranili v poprečju kar tri konkurente, večje je tudi število odstranjenih konkurentov pri redki mreži izbrancev v primerjavi z normalno nego, pri čemer koncepta nege nismo spremenili. Iz rezultatov izbire drevja za posek sklepamo, da je objekt primeren za testiranje razlik v porabi časa za izvedbo redčenja po posameznem tretmaju. V preglednici 6 smo zbrali rezultate snemanj po posameznih ploskvah. Stevilka ploskve Tretma* Konkurenti (števi10) Sečnja (min) Number of a plot Tr:eatment* Competitors (number) Cutting (min) 2 RN 35 36,83 3 KN 41 41,67 4 RrN 44 34,50 5 RM 48- 50,17 6 RM 56 29,50 7 KN 38 27,17 8 KN 42 1 25,67 9 RN 33 1 28,50 10 RM 54 35,83 Poprečje 1 Average 43.4 34,4 Koefic. variacije 18,3% 22,9% Variation coef. *Glej opombo k preglednici 4/ See comments in Table 4 GozdV 58 (2000) 2 Razmerje konkurenti : izbranci Ratio Competents!Selected trees 1,4 3,0 2,2 Preglednica 5: Poprečno število izbrancev in konkurentov na ploskvi glede na tretma Table 5: Average numbers of se- lected trees and competitors on the plot according to treatmenl Preglednica 6: Poraba časa za se- čnjo na ploskvah Table 6: Time spend for cutting on the plats 81 Krajčič , D., Kolar. l. · Vpliv spremenjenega načina nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov Na osnovi teh podatkov smo izračunali poprečja porabe časa glede na posamezen tretma (preglednica 7). Tretma* Konkurenti 1 Comoetitors Sečnia 1 Cuttina Treatment* število Number KN 40,3 RM 52,7 RN 37,3 Preglednica 7: Poprečno število odstranjenih konkurentov in pora- ba časa za sečnjo glede na tretma Table 7: Average number of competitors removed and time spend for cutting according to treatment 82 Indeks KoefiGient variacije Minute Indeks Koeficient variacije Index Variation coeffic;ent Minutes Index Variatien coefflcient 100 5% 31,5 100 28,0% 131 7,9% 38,5 122 27,5% 93 15,7% 33,3 106 12,9% *Glej opombo k preglednici 4 1 See comments in Table 4 Vidimo, da je pri redki mreži in močnem ukrepanju poraba časa za 22 % višja kot pri normalni negi, večja poraba časa glede na klasično nego je tudi pri normalnem ukrepanju in redki mreži izbrancev. Rezultati meritev porabe časa so nas presenetili, ker smo pri tretmaju RN pričakovali nižjo porabo časa kot pri klasični negi (KN), medtem ko smo pri tretmaju RM pričakovali približno enako. Rezultati tega niso potrdili. Variabilnost porabe časa je spričo majhnega števila in velikosti ploskev (pilotni poskus) ter njihove hetrogenosti relativno velika, najmanjša je pri tretmaju RN , med- tem ko je pri drugih dveh tretmajih dokaj izenačena in visoka. Skušali smo poiskati tudi odvisnost med porabo časa in številom od- stranjenih konkurentov na vseh ploskvah ne glede na tretma, vendar povezave nismo odkrili (r=0,20; n=9). Poraba časa je torej bolj kot od števila odstranjenih konkurentov odvisna od drugih dejavnikov (npr. pre- hodnost, nagib ... ). Lahko pa postavimo domnevo, da bomo zaradi močnejšega posega naslednje redčenje opravili kasneje. 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 5 DISCUSSlON AND CONCLUSIONS Raziskava je pokazala, da gozdarska strokovna javnost nazarskega gozdnogospodarskega območja pozitivno sprejema idejo minimalne nege letvenjaka. Zelo dobro je sprejela zamisel, da revirni gozdar ne bi ozna- čeval dreves za posek (konkurente), ampak drevesa prihodnosti. Uspo- sobljena ekipa gozdnih delavcev bi zatem vsakemu tako označenemu drevesu bolj ali manj šablonsko odstranila določeno število konkurentov. Zamisel se seveda oddaljuje od koncepta, da mora gozdarski strokovnjak pri pozitivni izbiri odstranjevati konkurente . Kljub temu pa velja o njej razmisliti in jo celo uveljaviti , zlasti tam, kjer obstajajo velike površine strnjenih nenegovan ih letvenjakov. Takšno deJo je gotovo zanimivejše in pr eg Jednejše. Gozdarski strokovnjaki so ocenili, da bi lahko bil prihranek časa pri odkazilu po načelih minimalne nege znaten. S časovnim snemanjem tega nismo preskušali. Pri odkazilu sta sodelovala dva odkazovalca, pri čemer sta del časa porabila tudi za razpravo. Poleg tega bi za objektivno ugo- tavljanje prihrankov pri odkazilu potrebovali večje ploskve in za minimalno nego izurjene odkazovalce. Raziskava ni pokazala časovnih prihrankov pri izvedbi minimalne nege letvenjaka v primerjavi s klasično nego. Na porabo časa imajo očitno večji vpliv drugi dejavniki (npr. prehodnost, nagib ... ). Kljub temu da gre za pilotno raziskavo (majhne ploskve in majhno število ponovitev), zaklju- čujemo, da minimalna nega letvenjaka (odstranjevanja konkurentov manj- GozdV 58 (2000) 2 Krajčič , D., Kolar, 1. : Vpliv spremenjenega načina nege letvenJaka na zmanjševanje stroškov šemu številu izbrancev - drevesom prihodnosti) trenutno ne omogoča denarnih prihrankov. Ne glede na to pa obstaja možnost, da v primeru močnejšega ukrepanja pomaknemo naslednje redčenje za nekaj let v primerjavi s klasično nego. S tem lahko zmanjšamo stroške ponovnega redčenja, ker: - kakšno od prihodnjih redčenj izpustimo ali - smo pri naslednjem redčenju že bliže pragu rentabilnosti (vrednost sor- timentov pokrije stroške redčenja) ali ga celo presežemo. Preskus te domneve že presega okvir raziskave. Zahteval bi konti- nuirano spremljanje razvoja gozda po uporabi različnih tretmajev na večjih poskusnih ploskvah z več ponovitvami. Raziskava je tudi pokazala, da je za rešitev na.stalega problema po- trebno iskati druge poti. Pri tem vidimo zlasti naslednje možnosti: 1. Napraviti redčenja letvenjakov strokovno zanimivejša in preglednejša, zlasti na velikih strnjenih površinah, kjer je odkazilo lahko utrujajoče in dolgočasno . Označevanje dreves prihodnosti namesto konkurentov naj bi opravljala skupina gozdarskih strokovnjakov (npr. vsi gozdarji kra- jevne enote pri enem revirnem gozdarju), kar bi delo še popestrilo . Gotovo pa pozitivne izbire ne smemo prepustiti samo gozdnim delavcem ali lastnikom gozdov. 2. Prevetritev strokovnih pogledov o potrebnosti nege na vseh površinah, določenih z gozdnogospodarskimi načrti. 3. Zaradi zaostajanja opravljenih negovalnih del za načrtovanimi je treba zagotoviti usklajenost med strokovnimi odločitvami (potrebami), dolo- čenimi z gozdnogospodarskimi načrti, in možnostmi lastnika gozda in države (kot lastnika gozda in dajalca subvencij). Pri tem je nujna po- drobnejša (ne samo okvirna) ekonomska presoja gozdnogospodars- kega načrta, vključno z oceno finančnih možnosti državnega proračuna (zasebni gozdovi) oziroma Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (državni gozdovi). Hkrati se zastavlja tudi vprašanje smotrnosti nizkega obsega sečenj, ki smo mu bili priča v 90-ih letih (POGAČNIK 1998, REBULA 1999, KRAJČIČ 1999). Nizek obseg sečenj zmanjšuje možnosti za vlaganja, poleg tega pa zavira in negativno vpliva tudi na razvoj gozda zlasti v fazi drogovnjakov in pomlajencev. 4.1zdelava kriterijev za določitev prioritet bioloških vlaganj. Ta rešitev obsega nege ne bi zvišala, razpoložljiva sredstva bi samo usmerjala tja, kjer so najbolj potrebna. Zaostajanje gojitvenih del predvsem pri redčenjih letvenjakov na velikih površinah je problem, ki se ga je po- trebno lotiti načrtno. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Prispevek je nastal s sodelovanjem kolegov in sodelavcev iz Zavoda za gozdove Slovenije OE Nazarje, Gozdnega gospodarstva Nazarje in Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakuttete . Zahvaljujeva se zlasti Tonetu Kladniku, univ. dipl. inž. gozd. (vodji KE Luče) in Andreju Šiljarju (revirnemu vodji) za plodno razpravo ter delo na raziskovalnih ploskvah v vseh fazah raziskave ter Borisu Valtetu, inž. gozd. (GG Nazarje) za izvedena časovna snemanja. Dr. Juriju Diaciju (Biotehniška fakulteta) se zahvaljujeva za sodelovanje pri oblikovanju ideje, poskusa in raziskovalnih ploskev. GozdV 58 (2000) 2 83 Krajč ič . D., Kola r, 1. : Vpliv spremenjenega na čma nege letvenjaka na zmanjševanje stroškov Influence of Modified Way of Pole Stand Tending on Reduction of Expenses Summary Biological investments straggring behind the planned ones, specially tending, has encouraged our search for new solutions and for a way out from the present conditrons. One possible solution is modified and at the same time cheaper way of tending. Therefore, the survey has been carried out in the Nazarje forest management region to determine an influence of minimal tending of pole stand on reduction of expenses. ln the research besides carrying out time monitoring" the forestry expert public opinion has been questioned on modified principles of pole stand tending. Minimal tending was defined here as removal of competitors to the smallest number of selected trees, the trees of the future, as in classical tending. The research has shown positive acceptance of minimal tending on the side of expert pulbli'c from the Nazarje forest management reg.ion as 79 percent of them believed the minima ~ tending has been the right way of tending, and only 4 percent believed the opposite. They were anonymous ilil theirr opinion of the use of time tor marl