ŠTEVILKA
LETOXlV0,6 N0VEIVPEK 2015 CENA 1.60 EUR
Z ocenjevanja v Sežani so se tukajšnji čebelarji vrnili s števil nimi priznanji
STRAN 10
Prostovoljci iz naše doline pomagajo beguncem tako v Celju kot na obmejnih območjih
STRAN 14
Mozirje se je ob dnevu spomina na mrtve zaradi tragične nesreče zavilo v globoko žalost
STRANI 21, 22
Oglasi

2 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Protipoplavne načrte občin
bo ministrstvo preučilo in upoštevalo............4
Aktualno:
Zdravniki zdravila že
predpisujejo na eRecept.....................................5
ZKZ Mozirje v stečaju:
Restavracija Gaj bo
naprodaj na javni dražbi.....................................6
Nazarje:
Je lokacija bankomata neprimerna?.............7
Intervju:
Andrej Ermenc,
direktor JP Komunala Mozirje...........................8
Gasilska zveza ZSD:
Po pomoč pri gašenju požara v naravi so se obrnili na Slovensko vojsko.................. 11
(ML)
Tretja stran
Savinjska regata:
Na Kornatih zmagali Lufterji s skiperjem Podlesnikom.................................18
Šport invalidov:
Franček Gorazd Tiršek že na poti v Ameriko.....
Zagotavljanje poplavne varnosti iz kurative v preventivo
V	Sloveniji imamo kot temeljni dokument na področju poplavne varnosti Načrt upravljanja z vodami. Gre za nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda skladno z vodno direktivo, katere cilj je varovanje in ohranjanje čistih voda ter zagotavljanje njihove dolgoročne in trajnostne rabe. V omenjenem načrtu je zmanjševanje obsega škodljivega delovanja voda eden od štirih prednostnih ukrepov za obdobje 2009-2015.
V	preteklih dveh desetletjih in pol je država zagotavljala poplavno varnost z ukrepi, s katerimi je predvsem regulirala vodotoke, v zadnjem času pa se v svetu vse bolj uveljavlja pristop zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, kar pomeni, da gre trend v smer preventivnih ukrepov. Pri tem je pomembno čim manjše poseganje v območja, kjer je prisotna velika nevarnost poplav, ki bi lahko povzročilo nastanek novih ogroženih površin.
Sodobnemu pristopu za zmanjševanje poplavne ogroženosti vse bolj sledi tudi Slovenija, ki je v svoj pravni red že prenesla določbe poplavne direktive evropskega parlamenta. Pomemben del zagotavljanja poplavne varnosti je tudi vzdrževanje strug vodotokov in vodne infrastrukture, vendar varstvo pred škodljivim delovanjem voda ni več glavni cilj tega vzdrževanja; na prvo mesto se postavlja varovanje celovitosti na vodo vezanih naravnih pojavov in procesov, kar pomeni varovanje prostora in njegovih naravnih značilnosti pred nepremišljenimi posegi človeka.
Redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture je bilo z ustanovitvijo vodnega sklada, iz katerega se črpajo finančna sredstva za pripravo investicijske dokumentacije za nove objekte in za investicijsko vzdrževanje starih, ločeno od investicijskih projektov. Za urejanje vodotokov in vodno infrastrukturo so pristojne gospodarske javne službe in Agencija Republike Slovenije za okolje, ki vsako leto pripravijo programe izvajanja te službe. Kljub temu se vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture sooča s pomanjkanjem sredstev, kajti skupna škoda na vodotokih zaradi poplav je na nivoju države že pred petimi leti presegla 200 milijonov evrov.
Poplavna varnost je za našo dolino izjemnega pomena, od nje je dobesedno odvisno na stotine delovnih mest, seveda pa je pomembna tudi varnost stanovanjskih in ostalih objektov. Varčevanje pri sredstvih za zagotavljanje poplavne varnosti se je v preteklosti že večkrat izkazalo kot strel v koleno, zato lahko upamo, da so se tudi državni uradniki iz tega nekaj naučili. Če bi sodili po zadnjih njihovih izjavah, o čemer poročamo v tej številki Savinjskih novic, bi lahko sklepali, da so se, toda pustimo raje času čas in bomo videli, če bodo držali besedo.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

. 20
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 45, 6. november 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
3
Tema tedna
SESTANEK NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE IN PROSTOR ZA UREDITEV RAZMER NA SAVINJI
Protipoplavne načrte občin bo ministrstvo preučilo in
upoštevalo
Oktobra se je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in njena ekipa v Ljubljani sešla na sestanku s predstavniki lokalnih skupnosti, civilne iniciative in ostalih deležnikov pri pobudi za ureditev proti-poplavnih razmer na Savinji. Sestanka so se udeležili zgornjesavinj-ska poslanka Nada Brinovšek, župani ali predstavniki zgornjesavinj-skih občin in člani civilne iniciative iz naše doline. Ta je bila vse od spomladi iniciator aktivnosti, ki so privedle do tokratnega srečanja.
Ministrica je na sestanek povabila tudi predstavnike civilne iniciative Spodnje Savinjske doline, saj je bila tema srečanja urejanje protipoplavne zaščite na celotnem območju Savinje. Prisotni so bili še predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter hmeljarskega inštituta iz Žalca.
DOSLEJ ZA PROJEKT SAVINJE 45 MILIJONOV
V okviru projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi je ministrstvo v finančni perspektivi 2007 - 2013 izvedlo protipoplavne ukrepe v naseljenih območjih Luč, Celja in Laškega v vrednosti približno 45 mi-
lijonov evrov. Projekt se bo zaključil do konca tega leta. Glede bodočih ukrepov so predstavniki ministrstva povedali, da so naročene hidrološko hidravlične študije, ki bodo preverile učinkovitost dosedanjih ukrepov in predvidele nadaljnje aktivnosti glede zadrževanja voda. Na podlagi teh rezultatov se bo prihodnje leto pristopilo k načrtovanju in izvedbi nadaljnjih pro-tipoplavnih ukrepov.
POTREBEN JE CELOVIT PRISTOP
Lojze Gluk, predsednik Savinjskega gozdarskega društva in pobudnik ter koordinator civilne inici-
ative Zgornje Savinjske doline oziroma delovne skupine za izboljšanje poplavne varnosti, je dejal: »Na sestanku smo povedali, da želimo celovito urejanje porečja Savinje, ki naj temelji na umirjanju vodotokov od izvira dolvodno in da delujemo enotno za celo Zgornjo Savinjsko dolino.
Želimo aktivno in interdisciplinarno sodelovanje v postopkih, večjo odzivnost, večjo vključenost in pristojnost lokalnih skupnosti, da naj urejanje vodotokov poteka na način, ki bo v največji sprejemljivi meri zadoščal večnamenskosti objektov in naravi prijaznim nači-
Naša anketa
Kako je organizirano področje poplavne varnosti?
Vlada je po številnih poplavah v preteklosti ugotovila, da je področje poplavne varnosti premalo učinkovito organizirano. Zato naj bi pristojno ministrstvo pripravilo strategijo upravljanja voda, ki bo predvidoma pripravljena do konca leta. Za čiste potoke in hudournike bi lahko naredili veliko že lastniki gozdov ob sami sečnji s čiščenjem gozda. Kaj menijo o tem Zgornjesavinjčani?
Jože Bider, Dol-Suha
Iz svojih izkušenj lahko rečem le to, da pristojne službe za urejanje vodotokov nimajo nobenega posluha. Sam sedaj nisem več toliko poplavno ogrožen, kot sem bil v preteklosti, ker sem po zdravi kmečki pameti sam uredil stvari. Zdi se mi, da človek, ki živi ob določenem potoku in spremlja dogajanje z vodami, najlažje ve, kaj je potrebno v določenem trenutku narediti, da voda ne bo ogrožala imetja. Tega tisti uradniki, ki sedijo v pisarnah, ne morejo vedeti. Dokler sem poslušal navodila strokovnjakov, ni bilo nikakršnega uspeha. Sicer se mi zdi, da država niti nima sredstev za večje posege in ureditev. Kar se protipoplavne varnosti na Savinji tiče, bi morali tako v Spodnji kot v Zgornji Savinjski dolini stopiti skupaj in bi morale vse pristojne službe narediti vse, kar je v njihovi moči.
Jasmina Jurič, Radmirje
Občine nimajo dovolj vpliva na urejanje voda predvsem zaradi omejitve finančnih sredstev. Prebivalci lahko predvsem opozarjajo na pomanjkljivosti, kaj več pa skoraj ne morejo storiti, saj tudi sami zaradi zakonskih omejitev ne smejo. Spodnja in Zgornja Savinjska dolina bi morali stopiti skupaj pri urejanju Savinje. Hudourniki in pritoki niso dovolj očiščeni, ker so ljudje pri tem delu omejeni in ne smejo sami posegati v območje hudournikov in pritokov. Nekateri lastniki gozdov so neodgovorni in s tem povzročajo večjo škodo za potoke. Ar-so in država po mojem ne izpolnjujeta nalog.
Franc Cretnik, Mozirje
Minili so časi, ko je občina imela kaj besede pri teh odločitvah, kar se urejanja povodja Savinje tiče in seveda potokov ter hudournikov. Menim, da bi občani lahko mnogo manj onesnaževali bregove strug in ostalih vodotokov. Prav tako bi moralo biti manj posegov v brežine vodotokov brez soglasja strokovnih služb. Porečje Savinje je enovito in ni vprašanje Spodnje ali Zgornje Savinjske doline. Te stvari je treba urejati načrtovano v celotnem toku reke Savinje. Niti približno ni urejenost hudournikov zadovoljiva, predvsem s strani lastnikov gozdov ob strugah hudournikov. Tam je vse polno podrtega drevja in vejevja, ki je razmetano ob in v potokih. Ob deževju nastanejo hudourniki, zato ne vem, kaj delajo gozdarji in ostale pristojne službe. Ti bi morali uvesti sankcije, ki bi posledično izboljšale čiščenje gozda.
Brigita Štober, Kokarje
Občine sploh nimajo pristojnosti pri urejanju vodotokov. Arso je tisti, ki bi moral ukrepati, a, kot kaže, nima posluha. Tudi ljudem ne pustijo, da bi vodotoke očistili po zdravi kmečki pameti, in prav zaradi tega ti poplavljajo. Seveda so v veliki meri odgovorni za poplave tudi lastniki gozdov, ki ob hudournikih in potokih ne očistijo dračja. To potem deževje odnese in ne redko te zagozde povzročajo, da voda iz strug prestopi bregove.
Margareta Atelšek, Okonina
Občina Ljubno se izredno trudi, da bi uredila protipoplavno varnost, a pri izvedbi del smo krajani tisti, ki zaviramo aktivnosti in jih podaljšujemo. Kar se hudournikov tiče, ti niso očiščeni, ker je zakonodaja tista, ki delo ovira. Ljudje sami namreč ne smemo sami ukrepati. Tudi lastniki gozdov bi lahko bolje očistili gozd po sečnji in tako bislveno prispevali k čistejšim hudournikom in potokom. Kar se urejanja celotnega povodja Savinje tiče, se ne bi smeli deliti na zgornjo in spodnjo dolino, temveč bi k urejanju morali pristopati celovito.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015
Tema tedna, Aktualno
nom urejanja poplavne varnosti - za turizem, ribolov, gospodarstvo, varnost ljudi in objektov, za energijo malih hidroelektrarn v času suš itd.
Želimo strokovno, namensko, enakomernejšo, gospodarnejšo in preglednejšo porabo sredstev, učinkovitejši sistem upravljanja voda, proučitev možnosti finančnega povezovanja javno-zasebnega partnerstva, prednost preventive pred kurativo ter predstavitev konkretnih rešitev za izboljšanje poplavne varnosti Zgornje Savinjske doline, opredeljenih tako s finančnega kot časovnega vidika.«
UPOŠTEVATI TUDI VIDIKE LOKALNE SKUPNOSTI
Dogovorili so se, da bo ministrstvo potem,
ko bo pridobilo omenjeno študijo in pripravilo predloge konkretnih rešitev, organiziralo javne predstavitve. Na vprašanje, kaj s protipoplavni-mi načrti, ki jih nekatere naše občine že imajo, je Majcnova odgovorila, da jih bo ministrstvo preučilo in upoštevalo.
REORGANIZACIJA UPRAVLJANJA VODA
Ministrica je še predstavila nameravano reorganizacijo na področju upravljanja voda, kjer se bo javno službo in investicijske projekte z na novo ustanovljeno Direkcijo RS za vode izvajalo še z večjim sodelovanjem lokalnih skupnosti, s čimer bo upravljanje postalo tudi bolj učinkovito. Pri tem so zgornjesavinjski
Predstavniki Spodnje in Zgornje Savinjske doline so ministrici Ireni Majcen predstavili svoje videnje urejanja protipoplavne zaščite na območju Savinje. (Fotodokumentacija MOP)
S pravočasnimi ukrepi bi bila lahko škoda zaradi poplav manjša. (Foto: Marija Lebar)
župani opomnili na dejstvo, da na tukajšnjem območju še ni izbran koncesionar za urejanje voda.
Predstavniki Spodnje in Zgornje Savinjske doline so s sestanka odhajali z dobrim občutkom, da so bili vendarle slišani in da bo država storila potrebne korake, da se prepreči nadaljnje škode po poplavah. Škod je bilo v zgornjesavinjskih občinah od leta 2007 dalje kar za 25 milijonov evrov.
Marija Lebar
Z NOVEMBROM NIC VEC PAPIRNATIH RECEPTOV
Zdravniki zdravila že predpisujejo na eRecept
Z novembrom so tudi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje zdravniki pričeli zdravila predpisovati na tako imenovan eRe-cept. Pacienti odslej ne bodo več ordinacij zapuščali s papirnatimi recepti, ampak bo recepte zdravnik oddal elektronsko, pacienti pa bodo zdravila lahko dvignili v katerikoli lekarni v Sloveniji. Zaposleni zdravniki in medicinske sestre v zavodu so pred začetkom izvajanja te storitve opravili izobraževanje.
Elektronsko predpisovanje receptov bo prednost za paciente, ki imajo stalno terapijo (letni recept), da jim ne bo potrebno vsakih nekaj mesecev obiskovati zdravnika, ampak bodo lahko le poklicali ali obiskali zdravnika, ki jim bo zdravila predpisal, le-ta bodo nato dvignili v lekarni, preden jim jih bo zmanjkalo. S tem se bodo zmanjšale čakalne vrste.
Še ena prednost tega sistema je možnost preverjanja interakcije med zdravili in uvedba kontrole za posamezne rizične skupine. Tako se verjetnost, da pride do neželenih težav pri predpisovanju določenega zdravila, bistveno manjša. Zdravniki bodo imeli preko sistema vpogled v vsa predpisana zdravila, ki jih je pacient prejel
V lekarnah bo manj možnosti, da pride do napak v primeru nečitljivo napisanega recepta.
(Foto: IS)
tudi pri drugih zdravnikih ali specialistih. V praksi bo predpisovanje elektronskih receptov prineslo manj administrativnega dela za medicinske sestre.
Manj papirologije bo tudi v lekarnah, kjer bo farmacevt ob predložitvi zdravstvene kartice zavarovanca videl, katera zdravila so bila pacientu predpisana oziroma mu še niso bila izdana. Za farmacevte bo delo bolj pregledno in lažje, manj bo tudi možnosti napak v primeru nečitljivo napisanega recepta, kar se v primeru papirnatih receptov tudi lahko zgodilo. Farmacevtom bo tako več časa ostalo za svetovanja strankam.
»V začetni fazi bodo imeli zdravniki več dela,« je povedala direktorica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es, »ko pa bo sistem popolnoma zaživel, kar pomeni, da bodo vsa zdravila vnešena v seznam posameznega pacienta, bo delo bistveno lažje in preglednost nad predpisano terapijo bo boljša. Papirnati recepti v začetni fazi ostajajo še v dežurni službi, kjer naj bi eRecept zaživel spomladi in s tem naj bi bil projekt eRecept zaključen.«
ŠMS
5 Savinjske novice št. 46, 13. november 2015
Iz občin, Gospodarstvo, Politika
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJU
Restavracija Gaj bo na prodaj na javni dražbi
Nedavno je samostojni podjetnik Stanislav Gržina, trenutni najemnik restavracije Gaj, prejel od stečajne upraviteljice Alenke Krivec Nabernik odpoved najemne pogodbe. Okrajno sodišče v Celju, ki vodi stečajni postopek Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje, je namreč 24. septembra izdalo sklep o prodaji omenjenega gostinskega lokala.
Sodišče je sklenilo, da se restavracija Gaj, to je objekt, zemljišče in osnovna sredstva, proda na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene. Ta je določena v višini 303.117 evrov. Dražitelji morajo položiti varščino v višini desetih odstotkov izklicne cene.
Ker so na omenjenem premože-
Bo restavracija Gaj na dražbi dobila novega lastnika?
(Foto: Marija Lebar)
nju prijavljene ločitvene pravice upnikov, je sodišče te upnike s posebnim dopisom obvestilo o prvi javni dražbi in od njih zahtevalo mnenje. Odzvala se je NLB d.d., ki se s prodajo strinja. Poslovni sistem Mer-cator d.d. mnenja ni podal. Sodišče je po poteku 15-dnevnega roka upoštevalo, kakor da je tudi ta ločitveni upnik podal pozitivno mnenje.
Sodišče v Celju je že ali pa bo na predlog stečajne upraviteljice izdalo sklepe o prodaji še nekaterih nepremičnin. Na prodaj je tako počitniška hišica v Podčetrtku, ni pa še bil od sodišča izdan sklep o prodaji prodajnega centra v Ljubiji, za katerega je bil predlog že podan.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Treba je poskrbeti tudi za kulturne potrebe občanov
Na oktobrski seji je rečiški občinski svet med drugim razpravljal o poročilu računskega sodišča, ki je občini izdalo mnenje s pridržkom v delu, ki se nanaša na zadolževanje. Z večino glasov so sprejeli še predlagani rebalans proračuna za leto 2015 in prisluhnili županovi informaciji o poteku postopka sprejemanja občinskega prostorskega načrta.
Župan Vinko Jeraj je na kratko predstavil ugotovitve računskega sodišča, ki je občini izreklo mnenje s pridržkom. Med drugim občina v proračunih od 2010 do 2013 ni dosledno sledila zakonskim rokom za poravnavanje obveznosti. Temu je bila vzrok občasna omejena plačilna sposobnost občine. Nekaj pripomb je imelo sodišče še na obročno zadolževanje, ki občinam ni dovoljeno.
Marko Atelšek je menil, da je poročilo glede na situacijo ugodno, za dobro delo gre pohvala občinski upravi. Vera Slokan je opazila, da je dolg občine naraščal in znaša 1,386.000 evrov. Računovodkinja Irena Štorgel je pojasnila, da dolg ne narašča več, stanje se nanaša
na obdobje do decembra 2013 - v njem je zajet tudi dolgoročni kredit za most na Trnovec, niso pa všteta premostitvena sredstva za projekt Medgen borza.
Svetniki so po uvodnih pojasnilih računovodkinje in župana z večino glasov sprejeli predlagani rebalans proračuna za letos. Ob tem je Jože Veninšek izrazil nezadovoljstvo nad sofinanciranjem nakupa harfe za Glasbeno šolo Nazarje. Menil je, da bi lahko teh 2.300 evrov namenili za druge potrebe, saj si morajo učenci glasbene šole večinoma instrumente financirati sami. Z njegovim mnenjem se ni strinjala svetnica Slokanova, ki je dejala, da ni mogoče gledati le na materialne dobrine, poskrbeti je treba tudi za »hrano za dušo, ne pa samo za telo.«
Župan je prisotne seznanil še s pripravo občinskega prostorskega načrta. Pripravljavec Sava Projekt je aktivnosti pripeljal do točke, ko se čaka le še na mnenja nekaterih soglasodajalcev - nosilcev urejanja prostora.
Marija Lebar
Ustavno sodišče dovolilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi
Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi sklepa državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se je prižgala zelena luč za izvedbo omenjenega referenduma. S tem bomo državljani presojali o tem, ali pravice istospolnih parov izenačiti s pravicami heterospolnih parov. Iz urada varuha človekovih pravic so že sporočili, da bodo v primeru referendumske zavrnitve novele zahtevali ustavno presojo zakonodaje. Ta je po mnenju urada diskriminatorna do istospolnih parov.
Še en referendum?
Po vložitvi 3.000 podpisov državljanov v državni svet za začetek zbiranja 40.000 podpisov za zahtevo referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi se obeta še en referendum. Pobudniki akcije, predstavniki Radia Študent, so s svojim uspehom zadovoljni, saj menijo, da je to edina možnost, da pride do javne razprave o tej temi.
Stavka policistov 18. novembra?
V policijskem sindikatu napovedujejo stavko, ki jo nameravajo v primeru, da vlada ne bo predstavila rešitev za podane zaveze, tudi o izenačitvi njihovih plač s plačami v primerljivih evropskih državah, izvesti v sredo, 18. novembra. Ob tem vodstvo policije opozarja, da stavka policistov ne sme vplivati na varnosti ob begunski krizi.
Napredek pri spremembah definicije
minimalne plače
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je soglasno podprl sindikalni predlog spremembe definicije minimalne plače. Predstavniki delodajalcev s takšno odločitvijo niso bili zadovoljni, saj menijo, da s takšnimi predlogi sindikati kršijo socialni sporazum.
TG
Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 6
Iz občin
OBČINSKI SVET OBRAVNAVAL ENERGETIKO, BANKOMAT, STOPNISČE IN PLOČNIKE
Je lokacija bankomata v Nazarjah neprimerna?

V večernih urah pri bankomatu v Nazarjah ni dovolj razsvetljave, hkrati pa je odmaknjen od centra, zato v društvu upokojencev predlagajo, da dobi bolj primerno lokacijo. (Foto: IS)
Člani nazarskega občinskega sveta so na oktobrski seji prisluhnili predstavitvi o poslovanju Energetike Nazarje. V točki pobude svetnikov je Janez Štiglic predstavil predlog društva upokojencev za prestavitev lokacije bančnega avtomata. Govorili so tudi o samostanskih stopnicah, ki niso več varne za hojo.
ENERGETIKA NE PREDVIDEVA INVESTICIJ
Poslovno poročilo podjetja Energetika, katerega tretjinski lastnik je občina, je predstavil direktor Matej Purnat. Svetniki so poročilo dobili skupaj z ostalim gradivom že teden pred sejo, da so ga lahko temeljito preučili. Daljše razprave ni bilo, je pa svetnika Janeza Štiglica zanimalo, kakšna so dolžniško upniška razmerja med Energetiko in JP Domom Nazarje v stečaju. Pri tem je opomnil na pravno neskladje, ki se je po njegovem zgodilo že leta 2007 z razveljavitvijo odloka o distribuciji toplotne energije.
Matej Purnat je dejal, da je dolžan občinski svet seznaniti s poro-
čilom, ki ga potrjujejo lastniki podjetja Energetika. Zadeve okrog terjatev JP Doma rešujeta stečajni upravitelj in sodišče.
V naslednji točki je Purnat predstavil predlog izvajanja investicij in investicijskega vzdrževanja toplovodnega omrežja. Po njegovih besedah je toplovodno omrežje v dobrem stanju, ga redno pregledujejo in sproti vzdržujejo, zato in-
vesticij v letu 2016 ne predvidevajo. Z enim glasom proti je občinski svet potrdil predstavljeni predlog.
BANKOMAT NA NEPRILJUBLJENI LOKACIJI
K točki pobude svetnikov je Janez Štiglic povedal, da so se na sestanku odbora Društva upokojencev Nazarje pogovarjali o ne ravno posrečeni lokaciji bankomata za
dvig gotovine v Nazarjah, saj v večernih urah tam ni dovolj razsvetljave, mesto pa je dokaj odmaknjeno. Štiglic sam je že doživel ob bankomatu neprijetno nadlegovanje osebe, ki je od njega, sicer neuspešno, zahtevala denar.
Župan Matej Pečovnik in direktor občinske uprave Samo Begič sta dejala, da se bo o omenjeni temi potrebno pogovoriti z Novo Ljubljansko banko, ki je lastnica bankomata.
NEVARNE STOPNICE IN NEPRILAGOJENI PLOČNIKI
Helena Šosterič je opomnila, da je hoja po samostanskih stopnicah nevarna. Stopnice je treba urediti ali prepovedati hojo po njih. Samo Begič je razložil, da ima občina že več let pripravljen projekt za prenovo stopnic, a ni ustreznih razpisov za sofinanciranje.
Milan Martinovič je predlagal, da se znižajo robniki pločnikov ob prehodih za pešce in se tako omogoči lažje gibanje z invalidskimi in otroškimi vozički.
Marija Lebar
JESENSKE MODERNIZACIJE CEST V OBČINI MOZIRJE
Do asfalta cela vrsta domačij
V	Lepi Njivi ima vrsta občanov kup razlogov za veselje. Z njihovo pomočjo je Občina Mozirje sanirala oziroma modernizirala štiri odseke cest, ki vodijo od glavne do njihovih domačij v skupni dolžini okoli 1.800 metrov.
Moderniziranega asfaltnega cestišča se od tega tedna veselijo pri Upihovnikovih, pri Petkov-niku in na domačiji Matija Rožiča. Sanirana je tudi cesta do Ivana Dreva. Domačini so sodelovali pri pripravi podlage za asfalt, ob tem slednjega delno sofinancirali. Med delom je bilo videti njihove nasmejane obraze in zadovoljstvo, da bodo z moderniziranim cestiščem do svojih domov dobili del tistega, kar je ostalim občanom v in okoli središča Mozirja samo po sebi umevno. Za njih pa bo to projekt, ki ga nikoli ne bodo pozabili in katerega sadovi bodo služili tudi bodočim rodovom.
V	tem mesecu bosta v Mozirju izvedena še dva tovrstna projekta. Najprej bo položena asfaltna prevleka na površini okoli 900 kvadratnih metrov do stanovanjskih objektov na Kra-helnovem, ob Šmihelski cesti pa bo urejenih še sedem prepotrebnih parkirnih prostorov. Tudi tu
bodo občani sodelovali s svojim prispevkom.	bodo porabljena tudi sredstva, ki jih je Komuna-
Drugi projekt pa bo sanacija cestišča med za-	la Velenje Občini Mozirje nakazala kot odškodni-
selkoma Brdo in Prečna.	no za gradnjo vodovoda Ljubija po njenem ob-
Našteti projekti so finančno ovrednoteni z	močju. okoli 170.000 evri. Pri asfaltiranjih v Lepi Njivi Benjamin Kanjir
Občina Mozirje je s pomočjo Leponjivčanov modernizirala štiri odseke cest.
(Foto: Benjamin Kanjir)
7 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015
Intervju
ANDREJ ERMENC, DIREKTOR JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE
Selitev v nove poslovne prostore predvidoma do konca meseca
Andrej Ermenc: »Pri potrjevanju elaboratov
na občinskih svetih imamo kar nekaj težav z razumevanjem teh sprememb.«
(Foto: Marija Lebar)
Komunala Mozirje izvaja svojo obvezno javno službo za dve občini v Zgornji Savinjski dolini, pet občin pa oskrbuje z vodo, skrbi za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Več o dejavnosti podjetja je pojasnil direktor Andrej Ermenc. Izvajanje obvezne javne službe oskrbe s komunalnimi dobrinami in ostale - tržne dejavnosti komunalnih podjetij so zaradi svoje pomembnosti podvržene številnim uredbam in drugim državnim predpisom. Po drugi strani pa občani niso vedno zadovoljni s storitvami, ki jih izvaja Komunala. Še posebej je to vidno na sejah občinskih svetov, kadar je obravnavano višanje cen storitev. Pri ravnanju z odpadki se uvajajo nekatere novosti.
- Kako poteka v gospodinjstvih občin Rečica ob Savinji in Mozirje ločevanje komunalnih odpadkov? Uvedli ste tudi novost pri pobiranju odpadne embalaže.
Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov mora na podlagi predpisov s področja ravnanja z odpadki ločeno zbirati naslednje frakcije: mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad ter določene vrste komunalnih in kosovnih odpadkov. Ugotavljamo, da kljub ločevanju odpadkov na t.i. ekoloških otokih še vedno ostaja
med mešanimi komunalnimi odpadki preveč odpadne embalaže, zato tudi učinek na odlagališču ni tak, kot bi moral biti v primeru pravilnega ločevanja.
Zaradi prej navedenega in zaradi predpisane zakonodaje smo pričeli z novim načinom pobiranja odpadne embalaže. V ta namen smo našim uporabnikom dostavili posode z »rumenim pokrovom«, kar pomeni, da je potrebno iz mešanih komunalnih odpadkov izločiti vso odpadno embalažo in jo po novem odlagati v to posodo. Ekološki otoki ostajajo še samo za steklo in papir. S tem načinom bomo dosegli v daljšem časovnem obdobju tudi učinek na znižanje položnice. Zavedati pa se moramo, da bo ta učinek dosežen samo, če bo dosledno ločeval vsak od nas.
- Življenjskega pomena je oskrba občanov s pitno vodo. Kakšno je stanje infrastrukture in vodovodov?
Stanje infrastrukture na oskrbi s pitno vodo je različno po občinah, odvisno, koliko vlaganj je posamezna občina iz proračuna namenila obnovi ali izgradnji. Občine so namreč lastnice komunalne infrastrukture in jo imajo tudi zavedeno v svojih poslovnih knjigah. To pomeni, da v svojih proračunih vsaka zase načrtujejo, koliko sredstev bodo porabile za investicije na tem področju.
Kot upravljavec in poznavalec razmer opozarjamo, da je potrebno v objekte in naprave vlagati, jih posodabljati in skrbeti za njihovo obno-
»Centralna čistilna naprava v Lokah deluje slabo in iz meritev je razvidno, da prekomerno onesnažuje okolje.«
vo. Zato jim tudi vsako leto v planu predlagamo prioritete obnov, ker se zavedamo, da sredstev ni dovolj, da bi lahko obnovili vse naenkrat. V nekaterih občinah imamo pri tem več, pri drugih pa zelo malo odziva.
Zaradi slabe infrastrukture za njeno vzdrževanje nastajajo večji stroški, kar vpliva tudi na ceno storitve, saj se stroški vzdrževanja krijejo neposredno iz tega vira. Zaradi počasne obnove so vodne izgube prevelike in vplivajo na zagotavljanje normalne oskrbe.
S spremembo zakonodaje nam država z odločbo odmerja visoka vodna povračila, ki so postala sestavni del cene, kar se na koncu zo-
pet odrazi v ceni vodarine. To niso naša sredstva in jih moramo mesečno nakazati v državni proračun.
- Vsako leto morate na občinskih svetih predložiti elaborate, ki jih predvideva uredba. So elaborate sprejele že vse občine?
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je pričela veljati 1. januarja 2013 in določa natančna merila za oblikovanje cen komunalnih storitev in pristojnosti spreje-
»Kot izvajalec javne službe v posameznih občinah samo izvršujemo določbe državnega predpisa, okoljska dajatev pa ni naša, temveč jo nakazujemo v proračune posameznih občin. /.../ 19. oktobra smo imeli tudi podroben inšpekcijski pregled s strani FURS-a posebej samo za okoljsko dajatev in nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.«
manja cen v celoti prenaša na lokalno skupnost.
Izvajalec gospodarskih javnih služb je dolžan vsako leto na osnovi te uredbe pripraviti elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne obvezne javne službe. Prve elaborate smo pripravili v letu 2013, jih obravnavali na občinskih organih in jih v večini občin tudi potrdili ter tako uveljavili nov sistem obračunavanja komunalnih storitev. Občina Luče je elaborat in cene potrdila pred kratkim. Cene so tako usklajene na oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, manjkajo pa še nekatere uskladitve pri ravnanju z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, odvajanju in čiščenju padavinske vode s streh in zbiranju odpadkov, ki ga izvajamo v občini Mozirje in Rečica ob Savinji.
Pri potrjevanju elaboratov na občinskih svetih imamo kar nekaj težav z razumevanjem teh sprememb. Dojeti bo potrebno, da je prej omenjena uredba prinesla veliko vsebinskih novosti med drugim tudi to, iz česa je cena sploh sestavljena, in glede samega načina njihovega spreminjanja. Uredba nas zavezuje, da elaborate pripravimo vsako leto in, v kolikor so odstopanja, mora pristojni organ občine pričeti s potrjevanjem nove cene. Te bodo nihale navzgor in tudi navzdol, odvisno od dejavnikov, ki vplivajo na cene. Na primer: količina pro-
8 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Intervju
dane vode, izvajanje tržnega dela dejavnosti v okviru gospodarske javne službe, višina amortizacije ipd.
- Izračun cene za porabljeno vodo naj bi bil enak za vseh pet občin, ki jih oskrbujete. To ponekod ni naletelo na pozitiven odziv, solidarno prerazporejanje stroškov se nekaterim zdi sporno. Kaj menite vi?
Prej omenjena uredba predvideva, da so lahko storitve v okviru enega izvajalca javne službe enotne. Enovita ekipa, skupni center teleme-
/'
»Podobno stanje je na cestni dejavnosti, kjer zaradi nizkih proračunskih sredstev lahko zagotavljamo samo redno vzdrževanje, čeprav so te še kako potrebne tudi investicijskih vložkov.«
\ -_J
trije, enotno dežurstvo izven delovnega časa in med prazniki ter vikendi, vse to so dodatno argumenti, da so tudi na območju, ki je v upravljanju JP Komunala Mozirje, cene komunalnih storitev enake. Po mojem mnenju in prepričanju je bila taka odločitev pravilna.
Drugače pa so se občinski sveti odločili v zvezi z omrežnino, ki je po občinah različna. To mesečno nakažemo v proračun občine. Ta naj bi ta sredstva porabila za obnovo ali investicije v infrastrukturo.
Poudariti moram, da so naše cene na položnici sestavljene iz cele vrste dajatev, ki jih moramo nakazati naprej, bodisi občini, kot je okolj-ska dajatev in del cene -omrežnina, ali državi, kamor gredo vodna povračila in DDV, naš delež v tej strukturi je minimalen in znaša slabih 10 odstotkov.
- Okoljsko dajatev je tista, ki razburja nekatere občane. Kako je pravzaprav s to problematiko? Pravite, da gre ta denar občinam?
Uredba o okoljski dajatvi zaradi odvajanja odpadnih voda nam nalaga, da na območjih, na katerih storitve oskrbe z vodo ne izvajamo, občanom zaračunavamo samo okoljsko dajatev. V omenjenih okoliših se ta zaračuna na osebo, višina pa je predpisana s sklepom vlade.
Kot izvajalec javne službe v posameznih občinah samo izvršujemo določbe državnega predpisa, okoljska dajatev pa ni naša, temveč jo nakazujemo v proračune posameznih občin. To poudarjam zato, ker se je v 43. številki Savinjskih novic med pismi bralcev objavil članek, ki je zelo tendenciozno napisan, pisec članka pa očitno noče razumeti in sprejeti dejstva, da je ta dajatev predpisana, da jo je potrebno plačati in, da mu je sodišče že tudi z izvršbo naložilo plačilo te dajatve, kar posledično povzroča dodatne stroške. 19. oktobra smo imeli tudi podroben inšpekcijski pregled s strani FURS-a posebej samo za okoljsko dajatev in nepravilnosti ni bilo ugotovljenih.
-	Kakšno je stanje centralne čistilne naprave v Mozirju?
Centralna čistilna naprava v Lokah deluje slabo in iz meritev je razvidno, da prekomerno onesnažuje okolje. Praktično od leta 2005 lastnike opozarjamo, da oprema nima več življenjske dobe in da je treba poskrbeti za obnovo, rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti zaradi novih območij, priključenih na javno kanalizacijo. Po napovedih župana občine Mozirje naj bi bila nova čistilna naprava zgrajena do jeseni prihodnjega leta, financirale bi jo vse tri občine, ki so s kanalizacijo vezane na to čistilno napravo. Samo upamo lahko, da se bo to res zgodilo.
-	Kako s sedanjo kadrovsko zasedbo izpolnjujete obvezne naloge in izvajate tržno dejavnost?
Komunala na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah, zakona o gospodarskih družbah, občinskih odlokov in drugih zakonskih določil izvaja gospodarsko javno službo v petih občinah. Organizirani smo racionalno, z minimalnim številom zaposlenih. To pomeni, da imajo naši zaposleni kombinirana delovna mesta in jih lahko glede na obseg dela premešča-
f - \
»Starost omrežij, njihova dotrajanost in posledično stalna podvrženost okvaram nas je tudi prisilila, da smo na omrežjih stalno prisotni.«
v._J
mo iz ene dejavnosti na drugo. Najbolj je to prisotno na odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
Taka organizacija dela je tudi na upravnem delu. Naša prva naloga je zagotavljanje čim boljših storitev za naše uporabnike, za občane, za izvajanje tržne dejavnosti v večjem obsegu pa nimamo kapacitet. Starost omrežij, njihova dotrajanost in posledično stalna pod-vrženost okvaram so nas prisilili, da smo na omrežjih stalno prisotni. Podobno stanje je na cestni dejavnosti, kjer zaradi nizkih proračunskih sredstev lahko zagotavljamo samo redno vzdrževanje, čeprav so te še kako potrebne tudi investicijskih vložkov.
- Za nekatere občine izvajate tudi vzdrževanje javnih cest.
Vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest je ena od naših dejavnosti. V petih občinah skrbimo za 500 km občinskih cest. Težave so zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev za obnavljanje cest, zato so te slabe, polne lukenj in starih, neravnih zaplat. Uporabniki cest se upravičeno jezijo, saj so stroški za zagotavljanje varne vožnje visoki, potrebnih del pa je veliko. Zimsko službo izvajamo delno sami, velik del pa pokrivamo s kooperanti. Z veliko mero truda in skrbnosti so ceste pozi-
mi za vse uporabnike prevozne in vsem se za to zahvaljujem.
- Kako je z nakupom nove poslovne stavbe? Nekateri uporabniki se bojijo, da se bo to odrazilo na cenah vaših storitev. Kdaj se nameravate preseliti?
Poslujemo v leseni zgradbi, ki je bila v enem delu postavljena že leta 1958, v drugem nekaj let kasneje. Objekt je v slabem stanju, brez izolacije, električna napeljava je dotrajana, ogrevamo z električnimi radiatorji, skratka, da ne naštevam, vse skupaj je dotrajano. Znotraj smo ga že pred več kot desetimi leti toliko prenovili, da je delo v njem znosno in ustrezno tudi za naše stranke. Poleg tega imamo nekaj dejavnosti na lokaciji izven sedeža, kar pomeni dodatne stroške najemnin, elektrike, ogrevanja in ostalih stroškov, ki so povezani z razpršenostjo delovnih mest. Vsi ti objekti, ki jih imamo v najemu, so tudi v slabem stanju, brez garderob, vode, nekateri tudi brez možnosti ogrevanja.
V	letošnjem letu se nam je uresničila dolgoletna želja, da končno pridemo do poslovnih prostorov, ki bodo prijazni za zaposlene in občane, ki pri nas urejajo zadeve, vezane na izvajanje dejavnosti, ali stranke, ki na sedežu podjetja plačujejo položnice, saj provizije ne zaračunavamo.
Uspeli smo na dražbi in na ta način ugodno pridobili poslovni objekt v naši neposredni bližini. Posebej moram izpostaviti, da nam tako po velikosti kot primernosti konstitucije zgradba ustreza in bi lahko rekel, da je kot po meri narejena za nas. Vir financiranja je hipotekarni kredit, ki smo ga pod ugodnimi pogoji pridobili pri SKB banki in ga mesečno odplačujemo.
V	delu, kjer je bila prej trgovina, trenutno poteka prenova v pisarne, zadnjega dela objekta pa sploh ni bilo potrebno prenavljati, tako da
»Uspeli smo na dražbi in na ta način ugodno pridobili poslovni objekt v naši neposredni bližini. Posebej moram izpostaviti, da nam tako po velikosti kot primernosti konstitucije zgradba ustreza in bi lahko rekel, da je kot po meri narejena za nas.«
smo skladišče in obrat za oskrbo z vodo iz Rečice ob Savinji prestavili v Mozirje že meseca avgusta.
S tem smo pričeli tudi z racionalizacijo poslovanja, saj nam ne bo več potrebno plačevati najemnine, elektrike, ogrevanja, telefona in podobnih storitev na Rečici. Tudi samo izvajanje dejavnosti bo lažje usmerjati in nadzorovati iz enega skupnega mesta, kar bo pripomoglo k večji kvaliteti storitev. Ocenjujem, da se bomo lahko v nov poslovni objekt preselili v drugi polovici novembra.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 13. november 2015 9
Organizacije
ČEBELARSKA ZVEZA SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA (ČZ SAŠA)
Z*	•	JI v	•	_ I	*w •• v I I	••	•■•
ocenjevanja v Sežani so se tukajšnji čebelarji vrnili
s številnimi priznanji
Da so med in čebelji pridelki z zgornjesavinj-sko-šaleškega območja visoko kakovostni, je znano že dolgo. Na različnih ocenjevanjih tukajšnji med dosega visoka mesta. To dejstvo se je ponovno potrdilo na nedavno organiziranem mednarodnem ocenjevanju medu v Sežani, kjer so naši čebelarji posegli po najvišjih priznanjih. Vsi naši razstavljavci, ki so dali na ocenjevanje svoj med, so vključeni v sistem SMGO - Slovenski med z zaščiteno geografsko oznako.
SEDEM ZLATIH
Na ocenjevanje v Sežani so dobili 202 vzorca medu iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Italije in Avstrije. Na zaključnem dogodku je zbrane v imenu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) pozdravil podpredsednik Franc Šmerc, sicer tudi podpredsednik ČZ SAŠA in član Čebelarske družine Šmartno ob Paki. Čestital je organizatorjem prireditve in prejemni-
Slovenski kozarec za med s prelepko SMGO potrjuje vsebino kontrolirane kakovosti.
(Foto: PF)
kom priznanj. Poudaril je: »Ocenjevanja so dvignila zavest o kvaliteti medu in pridelavi varnih čebeljih pridelkov.« Pozval je čebelarje, da se sedaj povežejo v združenje proizvajalcev, konzorcij ali kakršno koli obliko, da se bodo lahko odzvali na različna povpraševanja po večjih količinah tega odličnega medu.
KAJ JE OZNAKA SMGO?
Zaradi evropskih zahtev zdravstvene trditve o lastnostih posameznih živil in hranil niso več dopustne. To velja tudi za med, ki je nekdaj pri nas
Bera priznanj čebelarjev iz Čebelarske zveze Savinjsko-šaleškega območja je bila res zavidljiva.
(Fotodokumentacija ČZ SAŠA)
veljal za domače zdravilo pri marsikateri težavi in za posebno cenjeno živilo. Prihaja obdobje hladnih jesenskih dni in z njimi povezanih težav, na katere se lahko ljudje za krepitev odpornosti odzovejo tudi s povečano uporabo medu in čebeljih pridelkov.
Terenski svetovalec Franc Podrižnik je povedal: »Na trgu smo slovenski čebelarji izpostavljeni veliki konkurenci, predvsem cenenih proizvodov v trgovinah. S ceno tem izdelkom, katerih poreklo je velikokrat neznano ali vsaj vprašljivo, ne moremo konkurirati. Naša prednost je kvaliteta in oskrba iz prve roke. Lokalna oskrba je zaradi kratkih transportnih poti, pogojev skladiščenja, prilagojenosti našega organizma na snovi v medu, ki izvirajo iz domačega okolja, kot na primer cvetni prahovi, in znanega, zaupanja vrednega ponudnika, najprimernejša.«
Prav zaradi tega je ČZS pred leti uvedla sistem višje kakovosti, ki ga je kasneje nadgradila v shemo višje kakovosti z nazivom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO). Za ta namen in zaradi večje prepoznavnosti je bil razvit značilen slovenski kozarec ter prelepka SMGO. Serijska številka na
prelepki zagotavlja sledljivost vsebine vsakega kozarca tako rekoč nazaj do cveta. Za potrošnika je bistveno to, da so parametri kakovosti nadzorovani in kontrolirani s strani pristojnih institucij, vsebina pa tudi dejansko odgovarja kvalitetni in varni hrani.
OPRAŠEVANJE KULTURNIH RASTLIN
Marko Purnat, član komisije za SMGO na Čebelarski zvezi Slovenije in član ČD Kokarje ter Mozirjem je dejal: »Slovenija je dežela z raznoliko floro, znana zlasti po nekaterih tipičnih gozdnih - kot sta smrekov in hojev - ter po cvetličnem medu, kot je akacijev, lipov, kostanjev ... Pridelava medu je v naši deželi razmeroma draga, ker ni intenzivni paš, količina pridelka na panj pa majhna. Zato so pridelki bolj kakovostni. Nadzorovana pridelava in visoka kakovost prav zaradi tega upravičujeta ceno medu SMGO.
Zavedati bi se morali, da med lahko uvažamo tudi po nižjih cenah, vendar cvetoče rastline in drevesa oprašujejo samo naše čebele. Opraševanja ni mogoče uvažati in samo z ustreznim gojenjem čebel zagotavljamo večje pridelke naših rastlin in dreves ter ohranjamo slovenski ekosistem.«
Marija Lebar
Čebelar	Čebelarska družina, društvo	Priznanje
Franc Podrižnik	ČD Kokarje	4 zlata
Peter Polovšak	ČD Šmartno ob Paki	1 zlato, 2 srebrni
Tomaž Lesnjak	ČD Šmartno ob Paki	1 zlato, 1 srebrno
Marko Drev	ČD Šmartno ob Paki	1 zlato, 1 srebrno
Franc Mikek	ČD Gornji Grad	1 srebrno
Marjan Moravec	ČD Mlinšek Velenje	zahvala
Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2015 10
Organizacije
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Po pomoč pri gašenju požara v naravi so se obrnili
na Slovensko vojsko
Čeprav se gasilci vse manj srečujejo s požari in vse bolj z ostalimi intervencijami, vendarle ne gre zanemariti skrbi za nenehno pripravljenost posredovati v boju z ognjenimi zublji. Zlasti požari v naravnem okolju in na nedostopnih območjih terjajo od gasilcev in ostalih udeležencev pri gašenju dobro organizirano vodenje, usklajenost, vztrajnost in prizadevnost. Potrebna je tudi dobra gasilska oprema, tehnika in znanje, kako rokovati z njo. Vso to so zgornjesavinjski gasilci v sodelovanju s Slovensko vojsko preverjali v soboto, 24. oktobra, na vaji Borseka 2015.
RDEČI PETELIN POBEGNIL NADZORU
Ker so se v njegovem gozdu razširili podlub-niki, je moral lastnik posekati večjo količino drevja. Da se škodljivci ne bi širili dalje, so gozdni delavci suho vejevje in dračje zažgali. Pri tem jim je ogenj ušel izpod nadzora in se razširil v gozd. Obveščeni so bili gasilci. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric je ob tem povedal: »Zaradi oddaljenosti in težko dostopnega terena smo poleg gasilskih enot naše zveze na pomoč poklicali tudi Slovensko vojsko in letalo pilatus porter PC6, ki je opremljeno za gašenje tovrstnih požarov.«
TEŽKO DOSTOPEN TEREN
Vaja je predvidela, da je zagorel gozd visoko nad dolino, na domačiji Borseka, ki sodi v občino Rečica ob Savinji. Zato so v intervenciji sodelovala vsa tri društva gasilskega poveljstva občine, to so PGD Pobrežje ob Savinji, PGD Grušo-
Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric (desno) med usklajevanjem s pilotom majorjem Darkom Sovičem.
(Foto: Marija Lebar)
Pilatus je odmet vode demonstriral na bližnjih površinah, da so si ga lahko ogledali številni prisotni gledalci, petkrat pa je poletel na požarišče. (Foto: Marija Lebar)
vlje in PGD Rečica ob Savinji. Rečiški gasilci so skupaj z gasilsko enoto za posredovanje v visokogorju iz PGD Luče na Borseki markirali požar in izvedli komunikacijo s pilotom letala, da je odmet vode dosegel svoj cilj in namen.
PRISOTNA TUDI POLICIJA IN REŠEVALCI
Ostale gasilske enote so zagotavljale polnjenje letala z vodo in zavarovanje letališča na Zgornjih Pobrežjah, od koder je letalo vzletalo ter za komunikacijo s policijo in reševalci. Vsega
Letalo, ki je sodelovalo na vaji, ima rezervoar za 700 litrov vode. Polnili so ga iz gasilskih cistern na letališču. Za vsako polnjenje je po besedah majorja Soviča potrebno približno minuto in pol časa.
RAZLIKA MED HELIKOPTERSKIM IN LETALSKIM GAŠENJEM
Kot sta povedala poveljnik Bric ter predsednik Savinjsko-šaleške regije in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, je bil način
Vsega skupaj je na vaji sodelovalo okoli 30 operativnih gasilcev, v pripravljenosti za dodatno okrepitev pa so bila društva ljubenskega občinskega poveljstva. (Foto: Marija Lebar)
skupaj je na vaji sodelovalo okoli 30 operativnih gasilcev, v pripravljenosti za dodatno okrepitev pa so bila društva ljubenskega občinskega poveljstva. »Trideset gasilcev je toliko, kolikor bi jih v danih razmerah potrebovali tudi v realni situaciji,« je povedal vodja intervencije Slavko Bric.
ZAHTEVNA NALOGA
Pilatus je na letališče priletel z Brnika. Posadko sta sestavljala pilot major Darko Sovič in štabni vodnik Miha Ribič - tehnik letalec. »Takšno usposabljanje je dobrodošlo. Vaja je za nas dokaj zahtevna, saj se je potrebno požaru čim bolj približati, doseči nizke prelete, kar pa zaradi konfiguracije tukajšnjega terena ni najlažje. Ustrezno je treba znižati tudi hitrost letala, da se voda ustrezno razporedi nad požariščem,« je povedal Sovič.
gašenja te vrste v državi uporabljen prvič. Pred helikopterskim ima nekaj prednosti, seveda pa je potrebno imeti v bližini letališče, kar pri tokratni vaji ni bil problem. Letalo je odlično in brez težav pristajalo in vzletalo na travnatem terenu pobreškega letališča.
Ena od prednosti gašenja z letalom je, da je cenejše kot helikoptersko. Na vaji Borse-ka 2015 je pilatus vzletel in opravil sedem odmetov vode. Dvakrat je odmet demonstriral na bližnjih površinah, da so si ga lahko ogledali številni prisotni gledalci, petkrat pa je poletel na požarišče. Pri hitrosti od 80 do 100 vozlov je bilo za en let do Borseke potrebnih 15 l goriva, za celotno gašenje z vzle-tanjem in natakanjem vode pa je bilo potrebnih 23 minut.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 11
Organizacije
SLOVESNOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V MOZIRJU
Komemoracija vsako leto zbere mlade in
starejše občane
V programu so sodelovali mozirski šolarji in z igranjem na različne inštrumente, s pesmimi in deklamacijami dodali svoj del k razumevanju dogodka. (Foto: Benjamin Kanjir)
Člani mozirske krajevne organizacije zgornje-savinjskega združenja borcev za vrednote NOB so pod vodstvom predsednice Stanislave Borov-šak 31. oktobra pred spomenikom NOB v Mozirju izpeljali slovesnost pred dnevom spomina na mrtve. Borovšakova je v nagovoru številnim zbranim posredovala vrsto misli in želja, da se ohrani zgodovinski čas, ko so se Slovenci borili proti okupatorjem za svojo deželo.
Program prireditve ob spomeniku pred nekdanjo občinsko zgradbo je privabil lepo število domačinov, tako starejših kot mlajših. Zgodovine, ki govori o ne tako daljni preteklosti, o času borbe in upora proti tujim zavojevalcem, ne gre zanemarjati in ne pozabiti. Kljub mnogim razpravam o dogodkih med in po drugi svetovni vojni velja dejstvo, da takrat narod ni pokleknil in da je slovenska zemlja prepojena s krvjo njenih branilcev. Življenja so izgubljali s puško v rokah ali v internaciji tujih taborišč. Vsem pa gre čast, da se spregovori o njihovih imenih in pogumnih dejanjih.
Priložnost za to so tudi vsakoletne komemo-racije, ki so organizirane širom Slovenije, ena izmed njih tudi v Mozirju. Program slednje so pričeli z igranjem zgornjesavinjski godbeniki, ki jim dirigira Tomaž Podlesnik. Z ubranimi pesmimi so se jim pridružili člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki jih vodi Anton Petek. Mozirski
osnovnošolci so z igranjem na različne inštrumente, s pesmimi in deklamacijami dodali svoj del k razumevanju dogodka, katerega so sooblikovali.
»Koliko zemlje potrebuje človek? Za grob malo. Za delo in skrb nekoliko več. Da spoznaš žalost svojega naroda, trpljenje in grozo, pa tudi za upanje, za vero in ljubezen, koliko zemlje potre-
buješ za to? Niti toliko ne, kolikor za pošten grob, ker ljubezen do naroda ničesar ne zahteva zase, ne zapira vrat svojega doma, če vidi, da prihajajo k njej pomoči potrebni. Za svojo dobroto so bili poplačani s smrtjo, ki so jim jo namenili okupatorji,« je v svojem govoru ob spominu na premnoge padle partizane dejala Borovšakova.
Benjamin Kanjir
KOMEMORACIJA NA LJUBNEM OB SAVINJI
V spomin in opomin na čase, ki bi jih radi, a jih ne
smemo pozabiti
Člani krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Ljubno ob Savinji in kulturnega društva so dan pred dnevom spomina na mrtve pripravili komemoracijo v spomin na žrtve druge svetovne vojne. Ob spomeniku padlim na Ljubnem so se spominu na ljudi, ki so svoja življenja dali za našo svobodo, poklonili z recitali, ki so jih prebirali kulturniki. Pevski zbor je zapel partizanske pesmi, harmonikar Zvonko Krum-pačnik pa je zaigral njihov venček.
V nagovoru je predsednik KO Bogdan Grohar spregovoril o žrtvah vojne, ki so dale svoja življenja, da lahko sedaj živimo v svobodni deželi. Dodal je, da je naša naloga, da ohranjamo spomin na ljudi, ki so nam priborili to, kar moramo varovati, svobodo. Delegacija borčevske organizacije je ob spomeniku prižgala sveče v spomin na številne krajane, borce in talce, ki so napisani na spomeniku in tudi vse ostale žrtve fašizma.
ŠMS
Ob spomeniku padlim na Ljubnem ob Savinji je pevski zbor zapel partizanske pesmi. (Foto: ŠMS)
I
12
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Zgodovina in narodopisje
Velika beseda (13)
Piše: Aleksander Videčnik
PRENOVE KULTURNEGA DOMA V MOZIRJU (NADALJEVANJE)
Pozneje je stavbo prevzela v last Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga. Tudi tedaj so služili spodnji prostori za skladišča. V neposredni bližini doma je bila nekdaj majhna hiša, ki je bila pozneje porušena. Leta 1947 so imenovali gradbeni odbor in pričeli stavbo dograjevati. Kmalu se je zataknilo zaradi pomanjkanja denarja in dela so ustavili.
Prosvetno društvo je leta 1957 imenovalo novi gradbeni odbor, ki ga je vodil Franjo Steiner, člani so bili: Jože Ivanuša, Ivan Pavlin, Dane Me-lavc in Milan Kojc. V novo urejeni dvorani so 19. novembra 1960 predvajali prvi film. Gradbena dela so bila zahtevna, saj so oder prestavili na drugo stran dvorane in uredili sodoben prostor za filmsko aparaturo. Denar je pritekal iz občinski sredstev in denarja domačega kulturnega društva. Lotili so se gradnje prizidka k domu in sprejeli proračun. Dela so se začela leta 1977. Tedaj so uredili kotlovnico za ogrevanje. Dela so bila zaključena leta 1979, slavnostna otvoritev je sledila na kulturni praznik. V novem prizidku so našli ustrezne prostore knjižnica, pevski zbor, arhiv in pozneje še krajevna skupnost Mozirje. Novo opremljena dvorana je bila predstavljena v času kulturnega tedna leta 1981. Tedaj so nabavili tudi sodobno kino aparaturo.
Knjižnica ni imela ustrezni prostorov za mladinski del dejavnosti. Zato so se v letih 1989 - 1990 lotili dozidave knjižničnih prostorov, tedaj so bili dokončno urejeni tudi prostori za razstavno dejavnost (galerija).
Ob vseh navedenih delih velja ugotovitev, da so tako društvo kot gradbeni odbori storili vse, kar je bilo mogoče. Z veliko požrtvovalnostjo so delovali številni člani prosvetnega društva, seveda pa osebno Ivka La-mut, ki je vodila finance.
VODSTVA PROSVETNEGA DRUŠTVA V MOZIRJU
Predsedniki društva skozi čas so bili: Jože Ivanuša, Jože Brunšek, Franjo Steiner, starejši, Franc Breznik, Tatjana Radotič, Janez Robnik, Vladka Selič, Rezika Plaznik, Aleksander Videč-
nik. Tajniki so bili: Marija Mutec, Simona Vjestič, Anica Skornšek, ki je v času pisanja tega zapisa še vodila tajniške posle. Finančno poslovanje kino sekcije: Jože Glušič, Franc Hriberšek in Peter Širko. Finančno poslovanje v celoti: Verica Širko in Ivka Lamut.
ODLIČJA IN PRIZNANJA
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je leta 1978 uvedla zlate plakete kot odličja prizadevnim kulturnim delavcem. Iz mozirskega prosvetnega društva sta ju leta 1978 prejela Štefan Skornšek in Terezija Kokošinc ter leta 1979 Helena Deleja in Franjo Steiner, starejši.
POSEBNA ODLIČJA
Gallusovo listino je prejel Anton Acman, starejši, podelila mu jo je Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ta organizacija je podelila tudi odlikovanja odličje svobode z zlatim listom Petru Širku, Ivki Lamut in Aleksandru Videčniku. Zlati plaketi Mozirja sta ob jubileju 1996 prejela Pevski zbor PD Mozirje in Pevski zbor upokojencev Mozirje.
ZANIMIVE OSEBNOSTI
Ivan Cesar, režiser in scenarist
Rodil se je leta 1864 v Mozirju kot sin Andreja Cesarja. Bil je kipar in podobar. Te obrti se je izučil pri svojem očetu in se pozneje došolal na
Od leta 1907 dalje je režiral številne igre. Pripravljal je scene in izdeloval odrske kulise. Z veliko vnemo se je posvetil temu kulturnemu delovanju. Pripravil je tudi oder za predstave na prostem in pod Bitenčevim kozolcem. Prostorov za javne prireditve je v Mozirju še vedno primanjkovalo. Ko so usposobili v Vasletovem hotelu Ilirija manjšo dvorano za predstave, je Cesar naredil oder in kulise, pa tudi zaveso, ki jo je lepo poslikal. Pozneje je to dvorano prevzela Kampjutova gostilna. Tedaj so v tej dvorani prirejali poleg kulturnih še zabavne prireditve. Vsi so si prizadevali za ustreznejše prostore, ki bi omogočali oglede večjemu številu gledalcev oziroma poslušalcev. Ivan Cesar je vseskozi deloval v tej smeri in bil pripravljen pomagati, kjer se je le dalo. Z režijo je zaključil po prvi svetovni vojni. Umrl je v Mozirju leta 1936.
Ivan Mrevlje, režiser in igralec
Družina Mrevljetov izvira iz Ogleja. Ivanov oče se je preselil na Miren pri Gorici, kjer se je izučil čevljarstva in delal v tamkajšnji čevljarski zadrugi, dokler ta ni prišla v poslovne težave. Moral se je prekvalificirati in ni se ustrašil trdega dela kot »kamnar« v kamnolomu.
Sin Ivan, rojen 19. februarja 1882, se je izučil kamnoseštva in delal kot kamnosek. Konec prve svetovne vojne so mnogi Slovenci bežali pred nasiljem Italijanov. Tako je tudi družina Mrevlje-ta pribežala v Mozirje. Tu si je Ivan ustvaril dru-
Igra Pod svobodnim soncem leta 1978
Dunaju. Kot razgledan človek je bil v domačem kraju zelo ugleden. Bil je pobudnik ustanovitve Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Nenehno je opozarjal na krepitev slovenske misli in omike, ker je ta bila v nevarnosti zaradi agresivnih nemških nacionalcev. Kot narodnjak je širil v domačem kraju tudi dramsko kulturo.
žino in se hitro vključil v društveno in družabno življenje kraja.
Ivana Mrevljeta so se starejši ljudje spominjali kot odličnega pevca, igralca, režiserja in glasbenika, ki je igral več inštrumentov. Bil je tudi edini kamnosek v naši dolini.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 13
Organizacije, Ljudje in dogodki
BEGUNCEM POMAGA TUDI ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Prostovoljci iz naše doline dežurajo tako v Celju kot
na obmejnih območjih
Ze nekaj tednov se skozi Slovenijo vijejo kolone beguncev iz Sirije in drugih kriznih območij, ki v veliki večini ne želijo ostati v naši državi, ampak jim cilj predstavljajo višje ležeče evropske države. V naši dolini begunskega vala ne čutimo, kljub temu je kar nekaj Zgornjesavi-njčanov pripravljenih pomagati ljudem, ki so se na svoji dolgi poti znašli v stiski. Zal potrebe po novih prostovoljcih rastejo. Mnogi, ki pomagajo, so že izčrpani, begunskemu valu pa še ni videti konca.
POTREBE PO NOVIH PROSTOVOLJCIH SO VELIKE ...
Rdeči križ (RK) Slovenije že nekaj časa obvešča, da se potrebe po prostovoljcih na terenu zelo hitro spreminjajo, zato vse, ki lahko ponudijo kakršnokoli pomoč, vabijo, da se javijo na elektronski naslov infotocka@rks.si, sporočijo svoje podatke in v primeru potrebe jih bodo poklicali. O organizirani pomoči preko RK Slovenije, v naši dolini ga predstavlja Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline (OZ RK) v katerem delo sekretarke opravlja Ilka Kramer Marolt, smo že pisali.
Prostovoljci RK iz naše doline so po pripravljenem razporedu do sedaj dvakrat pomagali v Celju, trikrat pa so bili v pripravljenosti, vendar
DOMAČIJA REBRŠAK, ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
dežurstvo nato ni bilo potrebno. V Celju se namestitveni center nahaja na celjskem sejmišču. Tam je na razpolago 400 postelj, 250 mest je tudi v nekdanjih prostorih Srednje ekonomske šole Celje.
... PRIPRAVLJENOST POMAGATI PA TUDI RASTE
Prostovoljci sedmih območnih združenj Rdečega križa s celjske regije, tudi naše, v Celju po potrebi pomagajo pri pripravi postelj, delitvi hra-
Prostovoljci, ki so se v zbirni center v Celje odpravili v organizaciji župnijske Karitas Mozirje-Šmihel, pred veliko, pravkar počiščeno halo za sprejem beguncev. (Fotodokumentacija župnijske Karitas)
Blagoslov kapelice posvečene Sveti družini
V prelepih jesenskih barvah se je nekaj manj kot sto sorodnikov, prijateljev in sokrajanov družine Rebršak iz Šmihela nad Mozirjem zbralo na njihovi domačiji ob blagoslovu novo postavljene kapelice posvečene Sveti Družini. Maševal in blagoslavljal je duhovni pomočnik v mozirski župniji Alfonz Lampret, zapeli pa so pevci šmihel-skega cerkvenega pevskega zbora.
Kot pravita gospodarja Marko in Danica Ro-zoničnik, je kapelica zrasla iz hvaležnosti za dom in družino, ki potrebuje božjega varstva in blagoslova. Kipec Svete družine je iz lesa in je delo mojstra Ivana Žlebnika iz okolice Zavo-denj nad Šoštanjem, pri poslikavi kapelice pa so se izkazali ljubiteljski slikarji iz družinskega sorodstva. Blagoslovu je sledila pogostitev in srečanje sorodnikov ter prijateljev.
Barbara Rozoničnik
Družina Rebršak ob novo postavljeni kapelici v čast Sveti družini (Foto: Barbara Rozoničnik)
ne in oblačil. Tudi prostovoljci bolničarji iz naše doline so v Celju dežurali dvakrat, se pa pri teh prostovoljcih zahteva 24-urna prisotnost. Prostovoljsko delo tudi sicer ni lahko, saj so dežurstva potrebna tudi v nočnem času.
Sekretarka Kramer Maroltova ugotavlja, da čeprav je bilo zadnje tedne težje dobiti ljudi, pripravljenih, da bodo določen dan ali noč na voljo za prostovoljsko delo z begunci, se je stanje v zadnjih dnevih izboljšalo. Po njenih informacijah se prostovoljci iz naše doline organizaciji RK javljajo za delo v obmejnih centrih, šest oseb iz doline je pomagalo v Brežicah, dve bosta v teh dneh pomagali pri iskanju pogrešanih. Sekretarka ima dovolj prostovoljcev za pokritje večine novembrskih dežurstev naše OZ RK v Celju, vsekakor pa se lahko vsi željni pomagati beguncem, še naprej obračajo na njo oziroma na območno združenje RK.
PROSTOVOLJCI TUDI V OBMEJNIH ZBIRNIH CENTRIH
Tudi druge dobrodelne organizacije pozivajo svoje člane k pomoči beguncem iz Sirije in drugič kriznih žarišč. Med njimi tudi Slovenska karitas, katere del je župnijska Karitas Mozirje-Šmi-hel. Njeni člani so prav tako med prostovoljci, ki ne pomagajo le z zbiranjem hrane in oblačil, ampak tudi z delom z begunci na terenu. Skupi-
14 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Organizacije
na prostovoljcev je pomagala že v Celju, v noči iz 30. na 31. oktober pa se je pet prostovoljcev, med njimi Alenka Brezovnik, odpravilo na nočno dežurstvo v zbirni center v Dobovi. Tam so bili od 20. ure zvečer do 8.30 zjutraj. V nočnem času so čistili veliko halo, ki so jo begunci zapustili že pred njihovim prihodom.
DELO OTEŽUJEJO LE NETOČNE INFORMACIJE O ŠTEVILU IN ČASU PRIHODA BEGUNCEV
Kot pravi Brezovnikova, so si tudi sami izkusili, da komunikacija med sodelujočimi ni vedno brezhibna. Po prvih informacijah so imeli za čiščenje ogromne šotorske hale čas celo noč, nato se je ura prihoda beguncev še dvakrat spremenila, spreminjal se je tudi pomem-
ben podatek o številu prihajajočih beguncev.
Sicer Brezovnikova zatrjuje, da s prostovoljstvom v Dobovi nima slabih izkušenj, ekipa je dobro sodelovala, dela je bilo res veliko, a, ker je vsakdo opravil svoj del, je dežurstvo minilo v dobrem vzdušju. Tudi pri delitvi hrane ni bilo nobenih težav, saj je organiziranost dobra, begunci pa so bili mirni.
Je pa Brezovnikova mnenja, da država ne ponuja dovolj podpore pri ureditvi in delu v namestitvenih centrih, preveč vsega se nalaga na pleča prostovoljcev, poleg tega glede na zelo pogoste prihode novih beguncev primanjkuje osnovnih potrebščin, kot so na primer odeje in posteljne podloge.
Tatiana Golob
Alenka Brezovnik, članica župnijske Karitas Mozirje-Šmihel in prostovoljka pri delu z begunci:
»Vsem, ki niso ravnodušni ob velikih migracijah beguncev skozi našo državo, bi rada povedala, da naj se ne bojijo pomagati ljudem, ki bežijo z vojnih območij. Ves čas prostovoljskega dela v zbirnih centrih je dobro poskrbljeno za varnost prostovoljcev. Z begunci delajo le posebej usposobljeni delavci, ostali z njimi nismo imeli direktnega kontakta.
Zavedati se moramo, da so vsi, ki v namestitvenih centrih in pri sprejemu beguncev delajo že dlje časa, povsem izmučeni in takšnega tempa dela ne bodo več dolgo zdržali. Zato apeliram na vse, da se opogumijo in se preko organizacij, kot sta Slovenska karitas ali Rdeči križ Slovenije, prijavijo za delo prostovoljca in s pripravljenostjo pomagati razbremenijo ostale prostovoljce in delavce v teh centrih. Tisti, ki pomagajo v begunskih centrih, lažje razumejo, v kakšni stiski so ljudje, ki so bili zaradi vojne ali revščine primorani zapustiti svoje domove in pešačiti v tuje dežele.«
RADIOKLUB MOZIRJE
Operaterji zopet zelo uspešni
V času zadnjega oktobrskega vikenda so se radioamaterji z vsega sveta pomerili na dvodnevnem tekmovanju v vzpostavljanju zvez. Udeležilo se ga je preko 40.000 operaterjev, med njimi tudi člani mozirskega radiokluba. Slednji so v času tekmovanja vzpostavili preko 1.100 zvez z operaterji iz kar 99 držav.
Tekmovali so z lokacije v Šmar-
tinskih Cirkovcah nad Škalami. Operaterji so bili razvrščeni v različne kategorije; glede na oddajno moč postaje, na število operaterjev in podobno. Za njihovi postaji se je zvrstilo osem operaterjev, v etru pa so bili vseh 48 ur na vseh frekvenčnih območjih kratkega vala. V času tekmovanja so vzpostavili 1.126 zvez s kar 25 conami izmed štiridesetih, na kolikor je bil razdeljen
svet. To je pomenilo zveze s kar 99 državami.
Z ozirom na kategorijo low power (mala moč oddaje) in precej prenosni antenski sistem ter preprosto mobilno kratkovalovno postajo yaesu FT 857 je rezultat lep. Glede na lanske prijavljene rezultate v tem tekmovanju v tej kategoriji se jim obeta rezultat nekje med 15. in 25. mestom gledano na
svetovni ravni, na evropski lestvici pa še nekoliko višje.
Med tekmovanjem se naleteli na nekaj pomanjkljivosti in na možne izboljšave. Odločili so se, da do prihodnjega podobnega večjega tekmovanja izdelajo antenski preklopnik za več anten, največ pa bo potrebno delati na opera-terstvu.
Benjamin Kanjir
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO OB DRETI
Razstava del krajanov in predstavitev dela borčevske organizacije
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti se po besedah predsednice njenega odbora Olge Odbojnik lahko pohvali, da v njej živijo krajani, ki znajo zelo dobro izkoristiti svoj prosti čas. Kako to delajo, je bilo opaziti na razstavi del, ki so jo pripravili v dvorani gasilskega doma. Svojo ustvarjalno žilico je predstavilo kar dvanajst krajanov na različnih področjih. Ti v prostem času rišejo, pišejo, slikajo, oblikujejo steklo, pletejo, šivajo, kvačkajo ... Obiskovalci so tako lahko občudovali uporabne izdelke za dom in vsakdanjo rabo, oblačila in dekorativne predmete.
Razstavo so pospremili s predstavitvijo njihove borčevske
Svoja dela je na ogled postavilo dvanajst krajanov Smartnega ob Dreti.
(Foto: Marija Sukalo)
organizacije. Praznik krajevne skupnosti namreč pripravljajo v spomin na požig kraja med drugo svetovno vojno.
Obiskovalci so prisluhnili Vi-
di Cajner, ki je orisala delo in delovanje šmarske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. Ob projekciji fotografij, ki so
pričale o njihovem delu, je poudarila, da skrbijo za spomenike in spominska obeležja v svoji krajevni skupnosti. Prav tako se udeležujejo spominskih proslav v dolini in širše. Tovrstno aktivnost obogatijo z obiskom različnih krajev ter se tako tudi sprostijo. Ob dnevu spomina na mrtve pripravijo žalno slovesnost na pokopališču v Šmartnem, na vsakoletnem občnem zboru pa pregledajo preteklo delo, pripravijo plan za prihodnje obdobje in si ob druženju izmenjajo izkušnje.
V kulturnem programu sta nastopila harmonikarja Klemen Lam-prečnik in Amadej Slapnik.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 15
Ljudje in dogodki
TETKA JESEN V NAZARSKEM VRTCU
Medse povabili starše in prijatelje ter se poveselili
Varovanci nazarskega vrtca in strokovni delavci so tretji četrtek v oktobru medse povabili starše in prijatelje. Skupaj z njimi so se namreč veselili prihoda jeseni. Da je bil dogodek še bolj slovesen, so oblikovali kulturni program. Tako so
prepevali člani pevskega zbora, zaplesale in zapele so posamezne skupine otrok različnih starosti.
V ustvarjalnih delavnicah so ob pomoči staršev in vzgojiteljic izdelali uporabne in okrasne
V kulturnem programu, ki so ga oblikovali otroci, je nastopil tudi škrat.
(Foto: Marija Sukalo) predmete iz materialov, ki so jih nabrali v naravi.
Seveda tudi brez pečenega kostanja in krompirčka ter ostalih jesenskih dobrot ni šlo. Te so si »kupili« s pomočjo jesenskih kupončkov, ki so si jih izdelali v dopoldanskem času.
Marija Šukalo
Otroci so pripravili prisrčen program, v katerem so se predstavili s petjem. (Foto: Marija Sukalo)
• w|	v	I	w	•	•■•
iz šole poučno druženje z gasilci
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA NOVA ŠTIFTA
Po evakuaciji
V mesecu požarne varnosti, veliko prostovoljnih gasilskih društev opravi vajo evakuacije na šolah in tako je bilo tudi v Novi Štifti. Učenci in učiteljice so ob alarmu s pomočjo gasilcev hitro zapustili poslopje in se nato podali v gasilski dom, kjer so jim razkazali opremo in orodje, ki ga potrebujejo gasilci pri gašenju.
Gasilci so jim pripravili demonstracijo gašenja olja, saj so taki požari pogosti. Poskus gašenja z vodo se ni obnesel, plamen se je le še bolj razplamtel, zato so ga pogasili z gasilnim aparatom na prah in peno. Šolarji so kasneje lahko gasili z vodo in zelo uživali pri tem.
Ker je nekaj šolarjev že včlanjenih v gasil-
Šolarji so se lahko preizkusili v gašenju z vodo.
ske vrste, so prikazali, kako opravijo vajo z ve-drovko. Učenci četrtega razreda so iz rok predsednika društva Branka Stenšaka prejeli bronaste značke mladi gasilec, ki so si jih prislužili že konec preteklega šolskega leta. Letos se bodo potegovali za srebrne značke. Po napornem dopoldnevu pri gasilcih so učenci pri njih dobili tudi zasluženo malico. Ostal jim je čas še za izdelavo gasilskih vozil, ki so jih kreirali iz odpadne embalaže.
ŠMS, fotodokumentacija POŠ Nova Štifta
Učenci in učiteljice podružnične osnovne šole Nova Štifta so preživeli poučen dopoldan pri
prostovoljnih gasilcih.
16 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Ljudje in dogodki

10 LET MODRE KAVCINE V MOZIRSKEM GAJU
Od četrte trgatve prijateljstva se obeta dobro vino
Mozirski trški viničar Mihael Faj-far in gospodar žlahtne trte Ivan Suhoveršnik sta pred kratkim z vsemi častmi in žlahtnimi besedami povabila domačine in številne druge prijatelje na četrto trgatev modre kavčine v Mozirski gaj. Potomko znamenite mariborske trte je Mozirju pred desetletjem podarilo mesto Maribor v znamenje prijateljstva in kot je takrat dejal nekdanji mariborski župan Boris Sovič, v najlepši naravni park v Sloveniji.
Z letošnjo trgalvijo so počakali
dovolj dolgo, da so grozdi dozoreli v najbogatejšo bero doslej. Javna trgatev je bila opravljena 22. oktobra v sončnem popoldnevu kot javni dogodek, ko se je v vinogradniškem vrtu Gaja zbralo večje število rednih obiskovalcev tega lepega običaja.
Kulturni program so izvedli člani moškega pevskega zbora Mla-jevci, harmonikar Matija Veninšek, študent glasbenega konzervato-rija v Gradcu, in voditelj prireditve Andrej Hofer. Prisotne je nagovo-
Tokrat so imeli škarje v rokah tudi nekateri gosti in gostje.
(Foto: Jože Miklavc)
Miha Fajfar je grozde skrbno trgal in rezal z vinogradniškimi škarjami.
(Foto: Jože Miklavc)
ril gospodar potomke legendarne trte Ivan Suhoveršnik in se zahvalil kolektivu parka Mozirski gaj ter vinogradniku Mihaelu Fajfarju, ki je skrbel za nego in zaščito te žlahtni-ne že vrsto let, letos pa bo v zadovoljstvo vseh prispeval k dobremu pridelku.
Večkrat prešteto je bilo tudi na dan trgatve na brajdi 57 izjemno lepih grozdov in grozdičev, katere so nato z »andohtjo« trgali in rezali z vinogradniškimi škarjami ter jih spoštljivo shranili v leseni škaf. Pri
tem so poleg omenjenih obiranje opravili še drugi prisotni.
Iz zelo stare vinske sorte bo kletar Miha, ki je tudi največji bližnji vinogradnik, stisnil odličen grozdni sok, z njegovim znanjem in pomočjo pa bo sveti Martin iz njega vino naredil. Za kar 23 pollitrskih stekleničk vina za posebne namene bo bogatejša mala občinska vinska zakladnica. Druženje se je nadaljevalo pod gajevskim kmečkim kozolcem.
Jože Miklavc
USTVARJALNE DELAVNICE S SIMONOM OGRIZKOM
Jesensko barvitost lahko z aranžmaji prenesemo v svoj dom
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je sredi oktobra potekala jesenska ustvarjalna delavnica izdelave cvetličnih aranžmajev. Zakonitosti izdelave le-teh je predstavil cvetličar Simon Ogrizek. Pod njegovimi prsti so iz odpadnih materialov in suhega cvetja nastale različne postavitve in dekoracije.
Ogrizek je poudaril, da je namen delavnice predstaviti, kako najbolje izkoristiti materiale, ki nam jih v teh dneh nudita narava in domači vrt. »Jesen je obdobje, v katerem se pričnejo tople in intenzivne barve. Je tudi zaključek sezone, zato lahko najdemo ogromno rastlin s številnimi plodovi. Prav tako se rastline pripravljajo na nadaljnjo reprodukcijo,« je med drugim dejal cvetličar, prepričan, da prav barvitost ustvari psihološko toplino, ki jo lahko z aranžmaji prenesemo tudi v dom. Po njegovem mnenju marsikdaj tega ne opazimo, zato je potrebno stvari postaviti v pravo okolje, jih včasih kalupirati ali sestaviti nenavadno po-
stavitev. Pri tem je potrebna velika mera znanja in kreativnosti.
V dvournem pomenkovanju o možnostih kreiranja različnih aranžmajev je Simon Ogrizek iz
naravnih materialov izdelal impresivne kompozicije in dal udeleženkam ideje, ki jih bodo lahko s pridom uporabile doma.
Marija Šukalo
Udeleženkam delavnice je cvetličar Simon Ogrizek predstavil različne postavitve jesenskih aranžmajev.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 17
Šport, Organizacije
USPELA SAVINJSKA REGATA NA KORNATIH
Zmagali Lufterji s skiperjem Podlesnikom
Jadralni klub Savinja je od 24. do 27. oktobra na Komatih izvedel prvo Savinjsko regato, na kateri je sodelovalo sedem ekip z monotipnimi jadrnicami B36. Po štirih plovih je v skupnem seštevku zmagala ekipa Lufterji s skiperjem Boštjanom Podlesnikom. V ekipi so jadrali še Blaž Bitenc, Pavle Koren, Klemen Klemenak, Nikola Banjevič in Florjan Vasle.
Drugo mesto je v skupnem seštevku osvojila ženska ekipa Binik in Limon'ce s skiperjem Stankom Kolarjem, na tretje mesto pa so prijadrali člani ekipe Biomasa sailing team s skiper-jem Primožem Zvirom. Od tretjega mesta dalje
so si sledile ekipe Loghouse (skiper Robert Pru-šek), Beli zajec (skiper Sašo Jeraj), SAM Nazarje (skiper Milan Klemenčič) in Savinja je zakon -Kamp Menina (skiper Boštjan Gačnik).
Uspešno organizirana in izvedena regata je dokaz, da vodstvo Jadralnega kluba Savinja s sedežem na Rečici ob Savinji uspešno združuje jadranje in morskih dogodivščin željne Savi-njčane.
Skiper zmagovalne barke Boštjan Podlesnik se je takole veselil uspehov: »Zmagovalno jadrati iz plova v plov in na koncu osvojiti regato s štirimi plovi je za skiperja in ekipo prvovrstni
Prvega mesta in skupne zmage so se veselili člani ekipe Lufterji s skiperjem Boštjanom Podlesnikom (drugi z leve). (Foto: Marko Sampl)
V lepem jesenskem vremenu in tekmovalnem vzdušju pomorcev Jadralnega kluba Savinja se je uspešno iztekla prva regata.
(Foto: Marko Sampl)
športni užitek. Dvojni popolni izkupiček v eni sezoni je dokaz, da več kot desetletje vlaganja v tekmovalno jadranje pač enkrat obrodi sadove. Kot skiper, takrat z ekipo Savinjska grla, smo namreč osvojil tudi vse plove in na koncu pokal regate Poetovio Cup v Murterskem morju letos spomladi.
Vendar bolj kot športni uspeh me kot soor-ganizatorja Savinjske regate veseli dejstvo, da smo pod okriljem Jadralnega kluba Savinja uspeli speljati regato z ekipami iz Zgornje Savinjske doline. Še posebej velja izpostaviti ekipo Binik in Limon'ce, ki jo sestavljajo domača dekleta. Z uvrstitvijo na drugo mesto so ob pomoči skiperja Stanka Kolarja dokazale, da so resna konkurenca vsem savinjskim jadralcem in širše.«
Jože Miklavc
GASILSKA VAJA NA TOMANOVI PLANINI
Uspešno pogasili kar dva požara
V soboto, 24. oktobra, se je ob drugi uri popoldan na novoštiftnem gasilskem domu oglasila sirena in tam zbrani gasilci so hitro krenili proti Črnivcu in nato na Tomanovo planino, kjer je zaradi udara strele zagorelo ob vikendu in kasneje še nekoliko stran na travniku. Enota se je ravno lotila gašenja, ko so se jim pridružili gasilci iz Sela pri Kamniku in s skupnimi močmi so oba požara hitro in uspešno pogasili.
Tako so si vajo zamislili novoštiftni gasilci in jo ob mesecu požarne varnosti tudi izpeljali. Že tretjič so k sodelovanju povabili gasilce iz sosednjega društva s kamniške strani, iz Sela. Največji pomen so dali preizkušanju zvez, saj poziv za domače gasilce sprožijo iz Celja, za sosednje društvo pa iz Ljubljane.
Prav tako so preverili, kako uspešno je gašenje, ko je treba cevi potegniti iz reke Drete in si pomagati s tremi črpalkami. Z učinkom vaje so
bili zadovoljni, je povedal poveljnik novoštiftne enote Uroš Poličnik. Vaja je namreč potekala tako, da so nepričakovano imeli priložnost preveri-
ti, kako hitro se lahko cisterna preseli do drugega požara in tudi tega pogasi.
ŠMS
Na vaji so med drugim preverili, kako hitro se lahko cisterna preseli do drugega požara in pogasi tudi
tega. (Foto: ŠMS)
18 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Kultura, Organizacije, Šport
Z MATJAŽEM VIDMARJEM PO SONČNIH KANARSKIH OTOKIH
Poletni prizori ogreli obiskovalce razstave
Večina razstavljenih del Matjaža Vidmarja je s Kanarskih otokov, kjer je počitnikoval in delal. (Foto: ŠMS)
V petek, 23. oktobra, je Kulturno društvo Gornji Grad v avli kulturnega doma pripravilo zadnjo razstavo v tem letu. Priložnost je dobil fotograf Matjaž Vidmar z Jesenic. Njegove tople poletne fotografije bodo ravno prave za jesenske dni, saj bodo obiskovalcem obudile spomine na poletni čas.
Vidmar najraje dela portretne fotografije in raziskuje naravo. Večina njegovih razstavljenih del je s Kanarskih otokov, kjer je počitni-koval in delal. Kar štiri od sedmih otokov je ujel v svoj objektiv, od naravnih lepot do čudovitih stavb na otokih ter živali. Družbo tem fotografijam so delali portreti. »Za svoja dela je Vidmar prejel kar nekaj priznanj, prav gotovo pa je naj-
bolj ponosen na častni trak Photographic Society of America, ki ga je prejel v letu 2012,« je povedala
moderatorka Nika Kolenc.
Obiskovalce je preko svojih fotografij popeljal po Kanarskih otokih,
njihovih plažah, sončnih zahodih in kamnitih stavbah. Povedal je, da ima v načrtu še obisk preostalih treh otokov. Pogled na fotografije so obogatile klavirske skladbe vsestranske glasbenice Petre Krajnc.
Razstavo je odprl podpredsednik društva Rudi Stakne, ki je fotografu zaželel še veliko lepih fotografij, Krajnčevi pa lepih skladb. Vsem obiskovalcem razstav se je zahvalil za zvesto obiskovanje le -teh in jih povabil, da jim ostanejo zvesti tudi v prihodnji sezoni. Posebne zahvale je bila deležna tudi Nevenka Osovniker, ki redno skrbi in pomaga pri postavljanju razstav, poleg tega si vzame čas za galerijo vedno, ko je potrebno.
ŠMS
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
ROBIJEV POHOD NA CRETO
Ljubenke uspešne tudi v drugem krogu
V	drugem krogu 3. DOL center - ženske je na Ljubnem ob Savinji gostovala vedno neugodna ekipa Domžal. Domača ekipa je prvi niz začela odlično in z dobrimi servisi povsem onemogočila nasprotno ter do prvega tehničnega odmora povedla z na videz nedosegljivih 8:0.
Tudi nadaljevanje je bilo zelo dobro, rezultat je bil kmalu kar 17:4. Nato so se gostujoče igralke prebudile in z delnim izidom 8:0 uspele zmanjšati izid, a so kljub temu Ljubenke prvi niz brez težav zaključile sebi v prid. V drugem so Domžalčanke ponovno prevzele pobudo in povedle s kar 16:9, saj so domačinke delale veliko napak pri servisu. V končnici niza je ekipa Domžal vodila s 23:19. Domače igralke so jih ujele in imele celo zaključno žogo, vendar je niso izkoristile in po dveh napakah je niz osvojila gostujoča ekipa.
V	tretjem nizu so igralke KLS Ljubno delale preveč napak na sprejemu in začetnem udarcu. Pri delnem izidu 9:13 se je slika obrnila in so dobro zaigrale v polju ter v napadu. Niz so brez težav zaključile v svojo korist.
Spominsko srečanje na Zakrajskih pečeh
V četrtem nizu so odlično servi-rale in popravile igro v obrambi, kar je bilo razvidno iz delnega rezultata na semaforju: 20:9. Po visokem vodstvu je domači trener dal priložnost tudi igralkam, ki običajno manj igrajo, kar so izkoristile gostujoče odbojkarice in zmanjšale razliko. Končni rezultat je bil 3:1 (25:17; 25:27; 25:21; 25:18) za ekipo KLS Ljubno, ki je z dvema zmagama trenutno na drugem mestu prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu Lju-benke čaka gostovanje v Ljubljani pri ekipi ŽOK Šentvid.
S tekmovanjem so nadaljevale tudi igralke male odbojke. Turnir je potekal na Ljubnem, kjer so zabeležile dve zmagi. V prvi tekmi so premagale ekipo Prebolda z rezultatom 2:0 (25:17; 25:8). V drugi tekmi so premagale še ekipo Čebelice Zreče z rezultatom 2:1 (25:8; 14:25; 25:12). Trenutno je mlada ekipa OK KLS Ljubno s tremi zmagami in enim porazom na prvem mestu skupaj z ekipo Čebelice Zreče. V naslednjem krogu bodo nastopile na turnirju z odbojka-ricam iz Braslovč in Prebolda v Bra-slovčah.
Franjo Atelšek
Minilo je šest let, odkar je prehitro preminul navdušen planinec, član PD Nazarje, Robi Teržan. V njegov spomin nazarski planinci vsa leta po njegovi smrti organizirajo pohod k Zakrajskim pečem, kjer je Robijevo zadnje počivališče.
Na dan pohoda, 24. oktobra, je na pohodnike že zjutraj posijalo sonce, zato so se vodniki odločili pohod izvesti po nekoliko daljši poti. S koče Farbance, na severnem delu Dobroveljske planote, kjer je
bilo zbirno mesto, so se najprej povzpeli do razgledišča Križ, od koder se razteza čudovit razgled na vransko stran. Nato so pot nadaljevali do Doma na Čreti, kjer so se jim pridružili člani PD Rečica ob Savinji. Skupaj so se nato podali k Zakrajskim pečem, kjer so Ro-biju v spomin prižgali svečko in se spomnili skupnih planinskih podvigov. Sledil je le še spust do Farban-ce, kjer je planince čakala okusno pripravljena topla malica.
TG
Nazarski in rečiški planinci so se s pohodom poklonili spominu na pokojnega Robija Teržana. (Foto: TG)
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 19
Šport
ŠPORT INVALIDOV
Tiršek že na poti v Ameriko
Svetovna karavana najboljših strelcev invalidov sveta se seli v Ameriko. Največje ameriško vojaško oporišče Fort Benning v zvezni državi Georgiji bo prizorišče zadnje tekme svetovnega pokala v predolimpijski sezoni, kjer bodo na razpolago še zadnje kvalifikacijske kvote za nastop na paraolimpijskih igrah prihodnje leto v Braziliji. Najuspešnejši slovenski paraolimpijec, Gornje-grajčan Franček Gorazd Tiršek se s tem ne obremenjuje, saj si je to kvoto z odličnimi nastopi v svetovnem pokalu že zagotovil. Bo pa zanj zadnja tekma zagotovo še kako pomembna za preizkus forme s trenutno najboljšimi strelci sveta.
O sezoni sami, formi in počutju je pred odhodom čez lužo Nani povedal: »Kljub vsem terapijam in zdravstvenim težavam, ki so me pestile to leto, sem s sezono zelo zadovoljen. Zmaga na svetovnem pokalu v Osijeku, ekipna zmaga in drugo mesto v Avstraliji so rezultati, ki so zadovoljili in celo presegli moja pričakovanja pred sezono, torej sem načrtovani cilj izpolnil. Amerika bo tako le še en pokazatelj več moje forme in konkurenčnosti s svetovno elito, ki je iz leta v leto vse močnejša.
Zadnje dni nekoliko več počivam zaradi težav z očesno alergijo, vendar upam, da me to ne bo preveč oviralo na strelskem poligonu. S tekmo v Ameriki se sezona uradno res zaključi, vendar počitka še zdaleč ne bo, saj je pred vrati olimpijsko leto. Torej nič počitka, teden aklimatizacije, pa spet treningi, tekme in priprave, saj lahko le tako obdržiš stik z najboljšimi.«
Franjo Pukart
Franček Gorazd Tiršek z nečakom Jašom in medaljami iz Avstralije (Foto: Franjo Pukart)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Zmago odnesla prva četrtina
Nazarski košarkarji so zadnji torek v oktobru odigrali tekmo 2. kroga pokala Spar proti ekipi ECE Celje. Tekma je bila v dvorani Gimnazije Celje - Center, boljši pa so bili Celjani z rezultatom 80:62 (24:9, 18:18, 24:22, 14:13).
Ekipa ECE Celje trenutno igra v 2. SKL, v prvih dveh prvenslvenih krogih pa so izgubili proti Grosupljemu in Mariboru, zato so želeli prekiniti niz porazov na pokalni tekmi proti nazarski ekipi. Slednja je bila vikend poprej prosta zaradi prestavljene tekme z Bistrico, zato pa željna dokazati, da lahko igra z vsakim nasprotnikom.
Da se lahko kosa z drugoligaško ekipo, je dokazala v treh četrtinah, usodna pa je bila uvodna, ki so jo Celjani dobili kar za 15 točk (24:9). Nazarčani so v nadaljevanju zaigrali bolje, vendar so domačini uspešno branili razliko.
Povratno srečanje je bilo na sporedu že v ponedeljek zvečer v Športni dvorani Nazarje. Na njem so si igralci nazarske članske ekipe želeli prikazati konstantno igro skozi celotno srečanje.
Roman Mežnar
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V JU-JITSU V BREŽICAH
Gornjegrajski samuraji ekipno tretji, Vid Celinšek s
tremi zlatimi medaljami
Društvo borilnih veščin Katana Brežice je 24. oktobra pripravilo odprto prvenstvo Slovenije v ju-jitsu. Tega so se poleg slovenskih klubov udeležili tekmovalci iz Italije, Madžarske in Hrvaške. Tekmovanje v brežiški športni dvorani je potekalo za vse starostne kategorije v ju-jitsu borbah, duo sistemu in ne-wazi. V njih so se pomerili tudi gornjegrajski samuraji in med 19 klubi ekipno zasedli tretje mesto. Tudi posamezno so posegli po odličnih mestih.
V ju-jitsu borbah v kategoriji U-10 deklice do 28 kg je nastopila Lana Leskovšek Vodovnik in osvojila 2. mesto. V isti starostni kategoriji do 40 kg je bila Tinkara Kolenc nepremagljiva. V duo sistemu v tej starostni kategoriji sta nastopila Bor Kolar in Tinkara Kolenc, ki sta osvojila peti mesti.
Za njimi so na tatami stopili dečki in deklice v borbah do 15 let. Na najvišjo stopničko so se povzpeli: v kategoriji do 45 kg Vid Celin-šek, v kategoriji nad 66 kg Jaka Kolenc, med deklicami do 63 kg Špela Pistotnik. V kategoriji do 55 kg se je Alenu Kranjcu za točko izmuznilo prvo mesto, v isti kategoriji se mu je na zmagovalnem odru pridružil Jaka Fale, ki je bil tretji.
Med kadeti (U-18) sta se v borbah pomerila
dva samuraja. V kategoriji do 55 kg je bil Vito Kopušar drugi. V kategoriji kadetov do 46 kg pa je Vid Celinšek prišel do druge zlate medalje. Vid se je pomeril tudi v ne-wazi, parterni borbi, kjer
je osvojil še tretje zlato. Med člani se je v ne-wazi v kategoriji do 69 kg prvič preizkusil Alen Blaže-vič, ki je osvojil 3. mesto.
Marija Šukalo
Med 19 ekipami so si samuraji priborili 3. mesto. Stojijo od leve: Jaka Fale, Jaka Kolenc, Vid Celinšek, Špela Pistotnik in Vito Kopušar, čepijo od leve: Tinkara Kolenc, Lana Leskovšek, Bor Kolar in trener Tomo Stankovic. (Foto: Marija Šukalo)
20 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Kronika
MOZIRJE SE JE OB DNEVU SPOMINA NA PREMINULE ZAVILO V GLOBOKO ŽALOST
Vid Marolt in Tomaž Goršek žrtvi krute usode
Sredi prejšnjega tedna, ko so ljudje skrbno urejali grobove in spominska obeležja, je v noči na četrtek, 29. oktobra, usoda dveh mladih fantov grozljivo zarezala v srca njunih najbližjih. V tragični prometni nesreči sta mladi življenji izgubila 21-letni voznik Vid Marolt iz Radegunde in 18-letni sopotnik Tomaž Goršek iz Dobrne. V stanju šoka in obupa pa je nesrečo preživela
tima fantoma vzela dragoceni življenji.
Kot so poročali mediji in je uradno zapisano v izjavi za javnost policije, bo morda ostal vzrok vožnje do nesreče še dolgo ali za vedno nepojasnjen. Iz smeri Šmihela v Mozirje je Vid Marolt na nekaj stometrskem, dokaj ravnem delu ceste, po rahlem levem ovinku pri odcepu do domačije Zgornji Udovnik,
Nazarski prostovoljni gasilci so s pomočjo opreme za reševanje oseb iz vozil oteli ponesrečenca zveriženi pločevini in ju prenesli v vozilo nujne medicinske pomoči. (Fotodokumentacija PGD Nazarje)
19-letna sopotnica Janja Goršek iz Dobrne, ki se je izvlekla iz pločevinastega objema in groba njenega fanta Vida in brata Tomaža.
Najbrž ni čutila predolge, dvo-kilometrske ceste, te neskončne poti do Vidovega doma, ko je hitela po pomoč za svoja najdražja, a je bila ta žal prepozna. Sila, s katero je vozilo treščilo v mogočno bukev pod cesto, je uje-
vozil še nekaj deset metrov po desni strani vozišča, nato pa zaviral v ravni črti, kakšnih 60 do 70 metrov. Sledi še vedno kažejo na upočas-njevanje in v blagem desnem ovinku zdrs astre naravnost in z veliko silo s ceste v drevo, nekaj metrov nad rastiščem.
Poveljnik PGD Nazarje Boštjan Cigale je z ekipo operativcev, usposobljenih za reševanje v prometnih
Boštjan Cigale: » Nepojmljiva bolečina je udarila družini umrlih, tudi nas gasilce!« (Foto: jm)
nesrečah, po intervenciji povedal: »Ko smo na klic regijskega centra za obveščanje prispeli na kraj nesreče, smo najprej zavarovali mesto dogodka, osvetlili zelo uničeno vozilo ter se po naših izkušnjah in izurjenih postopkih skupaj z ekipo nujne medicinske pomoči lotili re-
v takšnih primerih. Uničen avtomobil pa smo skupaj s traktorjem bližnjega domačina in s silo naše ekipe izvlekli s kraja nesreče.
Voznik, mlad in predan član Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje, Vid Marolt in njegov prijatelj sta za vedno ostala žrtvi nesreče, ob katerih se vsi usposobljeni in zavedni gasilci trudimo in nudimo pomoč.
Bilo je hudo, kot je vedno, ko si na kraju hudih nesreč, a še toliko težje, ko sta preminula dva mlada človeka, ter ob zavesti, da je trenutni, nepojasnjeni dogodek uničil življenjsko srečo tragične priče dogajanja Janje ter obeh družin pokojnih. Ta moreča noč nas je vse, ki smo na kraju dogodka poskušali pomagati, še posebej kruto prizadela!«
Izguba je zelo prizadela tudi so-tovariše gasilce iz PGD Mozirje, ki so izgubili mladega člana, gasilca, izjemnega človeka. Črne niso bile le zastave na njihovem gasilskem domu, na domovih svojcev preminulih. Črne misli so se plazile v ljudeh, ki so v sončnih dneh nemo stali ob grobovih in doživljali to nepojmljivo tragedijo.
Srčne bolečine Vidovih in Tomaževih najdražjih so zapisane tudi na ogromni bukvi. (Foto: Jože Miklavc)
Na cesti iz Šmihela do razpotja pred Vidovim domom v Radegundi so ostale le sledi avtomobilskih pnevmatik. (Foto Jože Miklavc)
ševanja dveh poškodovanih oseb iz vozila. Žal je dežurna zdravnica ugotovila, da poškodovana nista več kazala znakov življenja.
Ko smo s pomočjo naše opreme za reševanje oseb iz vozil ote-li zveriženi pločevini in prenesli ponesrečenca v vozilo nujne medicinske pomoči, smo opravili še ostala nujna rutinska dela, ki so potrebna
Tomaža so v soboto opoldne položili v grob v Dobrni, le nekaj ur za tem, ob 15. uri pa Vida k večnemu počitku na pokopališču v Mozirju. Množica, ki se je od mladega fanta poslovila z besedami in pesmijo sočutja, je sočustvovala z bolečino vseh, ki jih je usoda pahnila v to, nerazumno agonijo.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 21
Kronika, Zahvale, Oglasi

IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• CESTA VZELA DVE MLADI ŽIVLJENJI
Radegunda: 29. oktobra ob 00.42 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na lokalni cesti izven naselja Radegunda. V nesreči sta voznik osebnega avtomobila in sopotnik na zadnjem sedežu umrla na kraju prometne nesreče. Sopotnica na sprednjem desnem sedežu je utrpela lahke telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo, ker je voznik osebnega avtomobila v smeri iz Šmihela proti Mozirju vozil z neprilagojeno hitrostjo in v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča in trčil v drevo.
Posredovali so gasilci PGD Nazarje, zavarovali in razsvetlili kraj nesreče, s tehničnim posegom iz zvite pločevine izvlekli preminula, odklopili akumulator na vozilu, z vpojnimi sredstvi posuli razlite motorne tekočine in jih očistili, izvlekli vozilo na cestišče in ga s pomočjo domačinov odstranili ter nudili pomoč zgornjesa-vinjskim reševalcem nujne medicinske pomoči in policiji.
Fotodokumentacija PGD Nazarje)
''tfe J*" 1 '	■
•	PLANINCU NI BILO VEC POMOČI
Dleskovška planota: 1. novembra ob 13.31 uri je na Dleskov-ški planoti planinca v steni obšla slabost. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije in posadka helikopterja Slovenske vojske. Planinca in planinko so s pomočjo vitla rešili iz stene. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je planinec umrl. Soplezalka ni bila poškodovana
•	V DIMNIKU ZAGORELE SAJE
Mozirje: 1. novembra ob 18.57 uri so v stanovanjski hiši v Podvrhu, v Mozirju, zagorele saje v dimniku stanovanjskega objekta. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so zavarovali požar in preprečili širjenje.
•	VOZIŠČE ONESNAŽENO S PLINSKIM OLJEM
Mozirje: 2. novembra popoldan je prišlo v Mozirju do onesnaženja vozišča s plinskim oljem na štirih lokacijah. Gasilci PGD Mozirje so onesnaženje posuli z vpojnim sredstvom in cestišče očistili.
•	Z AVTOMOBILOM IZSILIL PREDNOST AVTOBUSU
Ljubno ob Savinji: 2. novembra ob 10.31 uri sta na južni obvoznici na Ljubnem ob Savinji trčila avtobus in osebno vozilo. 78-le-tni voznik je v križišču izsilil prednost vozniku avtobusa. V trčenju se je huje poškodovala 74-letna sopotnica v osebnem vozilu, voznik osebnega vozila se je v prometni nesreči lažje poškodoval. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Radmirje in Ljubno ob Savinji, ki so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč zgornjesavinj-skim in velenjskim reševalcem nujne medicinske pomoči pri os-
VID
Bile so sanje, tiste, ki ostanejo,
tiste, ki se stkejo ob jutrih, ko se drami sonce. Ljubeča starka je smehljaje vstala in mi položila roko na ramena
znamenje,
pojdi dete, čas je...
in sem šel... (Milan Romih)
Jaka in Metka
22 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Zahvale, Oglasi, Informacije
ZAHVALA
Vid MAROLT
19.12.1993 - 29.10.2015
Tomaž GORŠEK
28.8.1997 - 29.1.2015

m
HVALA vsem in vsakemu posebej
Starši in sestre ...
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
% LA l......
Z Mladim vetrom na strokovno ekskurzijo!
Vse zainteresirane za ustvarjanje zelenih delovnih mest v Zgornji Savinjski dolini, posebej mlade, VABIMO v soboto, 14. novembra 2015, na brezplačno celodnevno ekskurzijo po Gorenjski.
Ogledali si bomo primere dobrih praks povezovanja in sodelovanja na podeželju: trgovino lokalnih izdelkov, center ponovne rabe, rokodelski center, izdelke »Bohinjsko« in center »Bohinjka«, sirarno ...
Več informacij: www.kzss.org/mladiveter
Prijave do zapolnitve mest ali najkasneje do 10.11. na:
veter.zsd@gmail.com ali na tel.: 051 221 583 (Katja), 041 783 469 (Roman).
(ieea norway grants grants
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke h koprive
TRIJE MOŽJE IN MOLČEČA GOSPA Franc Mikek (levo), ponudnik na nazarski tržnici: »Župan, kaj pa pomeni ta slika v tvojih rokah?« Župan občine Nazarje Matej Pečovnik: »Krajani Šmartnega ob Dreti so mi jo podarili, veseli novih pridobitev v kraju.«
Bojan Štrukelj, podžupan: »Gospa na sliki, ki jo je narisal naš krajan Ivan Semprimožnik, je ena redkih žensk, ki molči, ne glede na to, kdaj se moški vrne domov.«
PRVI SLOVENEC V MADAME TUSSAUD Uroš Poličnik, poveljnik Prostovoljnega gasilskega drušlva Nova Štifta, je prvi Slovenec, ki so ga kolegi gasilci »spedenali« tako, da bo njegova skulptura krasila znameniti muzej lutk v Londonu. Ker tudi v gasilskih vrstah manjka denarja, ga do Londona še niso spravili in so ga za začetek postavili kar pred domačo hišo. Tako je postal idealen mož in je vedno doma. Kdaj bo do selitve prišlo, se še ne ve. Najpomembneje je, da so gasilski tovariši Uroša presenetili ob njegovem prihodu v klub 40.

24 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Križanka, Informacije
GRAD HA DVORJAH BLIZU CER-KELJ NA GORENJSKEM
SESTAVIL: PETER UDIR
MOŠTVO, TIM
MESTO V FRANCIJI
DESNI PRITOK I F NF V SIBIRIJI
TEKMOVALEC NA
alki
KEMIJSKI SIMBOL ZA RENU
st. dežela v J Z. iranu isuzianai
SISTEM, SKLOP
OBŠIVI PRI OBLEKI
SVETOPISEMSKA OSEBA, HERODOVA PASTORKA
POSTOPNO ŠIRJENJE MORJA NA KOPNO
vrhunec bolezni,
VROČINE
PRVINE SOSEDNJEGA JEZIKA V DANEM JEZIKU
FRANCOSKA KANT-AVTORICA (STEPHANIE SOKOLINSKIf
METALNO OROŽJE V J. AMERIKI
ČISTOČA
KOLAČ IZ MANDLJEV
LEČJE.KI DA SLIKO PREDMETA BREZ BARVNIH ROBOV
rêka pozabljen ja v
gr. mit.
RODMAN. DENNIS
ŠVED IGRAL KA(EKBEKG)
NASTOPAČ. POSTA-VLJAČ
PERJE PRI REPI
DtONIZOVA ŽENA V GR. MITOLOGIJI
ZVESTA DOMAČA ŽIVAL
JAP. RIŽEVO ŽGANJE
OBLAČILA Z DODATKI
LASTNOST NAIVNEGA
PANIČNO DVIGANJE DENARJA
DELAVEC V ŽIČARNI
BOKSARSKO BORIŠČE
OBZIR, UPOŠTEVANJE
KEMIJSKI SIMBOL ZA LITU
OTOOLE, PETER
NESKLADNOST V STAVČNI ZVEZI
ISLAMSKA MOLILNICA
JUNAKINJA TOLSTOJEVEGA ROMANA {ANA)
PRIPRAVA, STROJ
Dobro leto star muc, sobno čist, miren in nežen, išče novi dom. Pred odhodom v novi dom bo kastriran. Primeren je za par, družino s starejšimi otroki, ... skratka mirnejše okolje.
Več info na: 031/305-538 (Helena, Mozirje)
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
Slovarček:
MAKRON - kolač iz mandljev; REIMS - mesto v Franciji; SOKO - franooska kantavtorica;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
POSTOPEK, AKROPOLA, GOSPODAR, ALT. RANG. MATE,
KENDO, OGRLJAK, KROKI, PREŠEREN, URACIL, SAP, NAREDBA, AMA, NASAD, ORIKS, PJ, LASO, OČNIK, ETAN, ITAČANI, NORMALA, ZAŽIGAČ ANKETAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 25
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Petek, 6. november
Napovednik dogodkov
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje mag. Andreja Debeljaka Skrivnosti človekove psihe
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje
ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Martinovanje, nastop zbora Kulturnega društva sv. Martina
Sobota, 7. november
ob 9.00. OS Nazarje
Študentska kuharska delavnica z Nastasjo
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma OK Mozirje : Kajuh Šoštanj
Nedelja, 8. november
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik (mladinci U-19)
Torek, 10. november
ob 18.00. Galerija Mozirje
Predavanje Jakice Kristovski Kako živeti in ne le
preživeti? (po sistemu Dream builder)
ob 11.11. Trg osamosvojitve v Mozirju Krst mošta in martinovanje
Sreda, 11. november
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Mišopir
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Mišopir
ob 20.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Bistrica (člani, 3. SKL)
Četrtek, 12. november
ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Prevelik si, Beni!
ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Prevelik si, Beni!
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Andrej Rozman Roza: Živalska kmetija
Pisatelj Andrej Rozman Roza in stripar Damijan Stepančič sta združila moči in naredila avtorsko predelavo slavne Orwello-ve zgodbe Živalska farma ter jo postavila v današnjo Slovenijo. Živali na slovenski kmetiji se up-rejo zatiralskemu kmetu, sprožijo pravo revolucijo in prevzamejo oblast. Vodilni položaj seveda pripade inteligentnim prašičem, ki pa s svojim ravnanjem hitro dokažejo žalostno resnico, da so sicer vse živali enakopravne, ampak. nekatere so enakopravnejše od drugih. Knjiga je namenjena otrokom starejšim od 12 let.
Knjiga je dobitnica pomembnega priznanja, Mednarodna
mladinska knjižnica v Munchnu jo je namreč uvrstila v letno zbirko priporočenih knjig s področja otroške in mladinske literature s celega sveta Bele vrane 2015.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bika sivca, težkega 250 kg; gsm 031/228-a217. Žrebeta, težkega cca. 300 kg, prodam; tel. št. 58-32-360. Prodam pujske, težke od 20 do 80 kg; gsm 041/867-090. Telico sim-lim, brejo 9 mesecev, prodam; gsm 041/324-377. Prodam sedem mesecev brejo kravo simentalko; gsm 031/774-520. Prodam bikca in teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/835-658. Prodam telička simentalca, starega 10 dni; gsm 040/256-652. Prodam pujske, težke od 25 do 60 kg, ter fižol v zrnju; gsm 041/445315.
Prodam bikca SR pasme, starega 10 dni; gsm 041/783-427. Telice simentalke breje, ekološke reje, naravni pripust, prodam; gsm 041/441-702.
Telica čb, breja 8 mesecev, je pašna; gsm 040/372-242.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Telico simentalko ali sivko, staro do 14 dni, kupim; gsm 041/239-017. Kupim brejo telico, sivorjavo, pašno; gsm 031/780-074.
DRUGO - PRODAM
Prodam silažne bale; gsm 040/151-004.
Prodam suha bukova drva, metrska, cepljena; gsm 031/296-012. Prodam grelec master 77; gsm 031/800-852.
Ugodno prodam gradbeno dvigalo (steberno); tel. št. 584-40-79. Jabolčni kis iz neškropljenih jabolk, prodam; gsm 041/441-702. Prodam jedilni krompir; gsm 041/868-633.
Jeklena platišča 16 col za golf 4 prodam ugodno; gsm 031/622815.
Prodam praktično nov video rekorder (DVD/VHS) funai WD-6D-M100, cena 270 evrov; gsm 031/663-965.
Prodam zimske gume 185/65-R15 na jeklenih platiščih, primerne za opel corsa; gsm 041/962546.
DRUGO - ODDAM
Oddam brezplačno zemljo za zasip ali nasutje, lokacija Mozirje; gsm 031/732-947.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Prodam manjše stanovanje v Mozirju; gsm 051/413-254. Zemljišče za vrt z dostopom do vode v Mozirju oddam; gsm 041/650-151.
26 Savinjske novice št. 45, 6. november 2015
Ljudje in dogodki, Oglasi
ZANIMIVOSTI NARAVE
Krompirjevi srčki
Čeprav je krompirjeva ozimnica že na svojem mestu in krompirjeve počitnice mimo, so v tem času vrtni in poljski pridelki še vedno pomenljiva tema na kmetijah in vrtovih. Preden slana uniči zmrzali podvržene rastline, pospravljamo tudi te v varna zavetja in shrambe. Se pa najdejo med pridelki zanimivi primerki korenja, pese, krompirja in sadni sadeži, ki spominjajo še na kaj drugega kot le na živilo.
Srčast krompir ni niti tako redek, a ga je potrebno najti in menda na skrivaj stisniti v žep ali pod vzglavnik ljubljeni osebi. Z malo domišljije in nožičem je mogoče pričarati tudi simboličen cvet, kot se je tega spomnila naša bralka M.M., ko je ob prebiranju krompirja naletela na krompirjevo srce s poudarjeno »krompirjevo ishemijo«.
Jože Miklavc
Z malce kirurgije je nastala srčna krompirjeva roža, ki spominja na cvet trobentice. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 45, 6. november 2015 27
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev
je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo