Pravica vendar zmaga! (Iz vranskega okraja.) Znano je še cenjenim čitateljem »Slov. Gospodarja«, kako neutemljeno in brez uzroka |e bilo prepovedalo c. kr. okrajno glavarstvo v Celju shod »kat. pol. društva za vranski okraj« na Gomilskem dne 25. julija preteklega leta. Društven odbor je le predobro uvidel, da se je s to prepovedjo kršila pravica, zato je vložil po omenjenem c. kr. glavarstvu s tehtnimi razlogi podprt, oster ugovor na visoko c. kr. namestništvo v Gradcu. In čudom se čudite, cenjeni čitatelji, skoraj p o 1 1 e t a se je potrebovalo, da je prišel odgovor iz Gradca! In kakžen odgovor je prišel? Čujte! C. kr. namestništvo v Gradcu je ugodilo ugovoru omenjenega diuštva ter }e razveljavilo odločbo c. kr. okrajnega glavarstva vCelju, ker ni bilo postavnih uzrokov za prepovedanje zborovanja. Zraagali smo torej mi, gospodje v Celju so pa obsedeli, ker so shod po nepotrebnem prepovedali. Zato se je bil priredil shod, da bi se od »socijev« zapeljano savinjsko ljudstvo poučilo in pomirilo, a gospodje so ga — brez razlogov prepovedali. Ali ni to neslišano ? Dandanes pa Wo)fi in Resli in drugi hujskači hodijo po nemških avstrijskih deželah, hujskajo mirno ljudstvo zoper vero, zoper Slovane in — zoper Avstrijo, a shodi se jim ne prepovedujejo. Zakaj li ne ? V Avstriji je pač bila do zdaj dvojna pravica, jedna za Nemce, druga za Slovane, a od zdaj zanaprej hoče biti samo jedna. Dobro si zapomnite to, gospodje v Celju! G^prav ste Nemci in Slovanoin sovražni, pravični morate biti tudi naspioti nam. Mi zahtevamo od vas sarao pravico, drugega nič. Jnstitia fundamentum regnorum! ¦fe pa še nekaj, radi česar je omenjeni odlok zelo imeniten. Rekel sem že, da je bil ugovor skoraj pol lela v Gradcu, a noben dan v tern dolgem času ga niso utegnili rešiti. Odložili so to imenitno reč na božični dan, na dan 25. grudna preleklega leta, ker z istega dne je namreč odlok datiran. Kako je vendar lo? Torej uradniki pri c. kr. namestništvu v Gradcu nimajo ali nočejo imeti prosto niti 25. dan grudna? Slovenski drž. poslanci, če boste še šli kdaj na Dunaj, prašajte ondi, kako je s to stvarjo v Gradcu! Poslednjič še omenjam, da se je ugovor naredil v slovenskem jeziku in odgovor je prišel isto tako slovenski. 0, v Gradcu znajo tudi slovencki, čc le hočejo! UVaduJiuu LOrej slovenski vse vprek! In ravno kar se slovenskega uradovanja tioe, je zadnji čas, da se vzbude naši razni nemčursko-slovenski uradi, okrajni zastopi in razni šolski sveti. Ge ste Slovenci, uradujte slovenski; če pa lepravite, da ste Slovenci, a uradujete nemški, niste Slovenci, marveč prave pustne šeme!