NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, urednik NT: Branko Stameičič, odgovorni urednik RC; Mitja Umnik 0USt 1991' šle¥llka 33 • leto XLV • cena 30 iHnarlevl ALI POZNATE V GROBEM ZAKON O PRIVATIZACIJI? Privatizacija aii Dodržavilenie? Kako Slovenci poznamo pred- log Zakona o lastninskem preo- blikovanju podjetij? Glede na to, da gre za pomemben gospodar- ski zakon, od katerega bo v veliki meri odvisna naša prihodnost, lahko po rezultatih telefonske an- kete Studia za politični marke- ting rečemo, da premalo. Čas za podrobnejše spoznavanje je do septembra. Več o tem v temi ted- na na 7. strani. Stran 9 Kraijevanle Borisa Kralja stran 23 Od puča boli buča V pravljični dežeii v sliki in besedi vam predstav- ljamo Gardaland - eno n^večjih zabavišč za staro in mlado v Itali- ji. In ker smo bih sami nad obi- skom zabavišča navdušeni, po- nujamo tudi vam, dragi bralci priložnost, da si zastonj ogledate to pravljično deželo. Reportažo najdete na 16. strani, povabilo na izlet s kupnom pa na 10. strani NT. Stran 11 Bralci na izletu Ssran 14 Ognjena desnica Vatiican bo zadnji Intervju z nadškofom, dr. Fran- cetom Parkom na strani 5. 2. STRAN - 22. AVGUST 1991 Obrtni sejem bo! 13. septembra na/ bi ga podprl predsednik predsedst¥a RS MIlan Kučan. yes prostor razprodan v uvodu novinarske konfe- rence o pripravah na 24. med- narodni obrtni sejem v Celju je predsednik sejemskega or- ganizacijskega odbora Ernest Draš povedal, da je v zadnjem času veliko vpra.^anj razstav- Ijalcev iz domovine in tujine o tem, ali sejem sploh bo. Ne glede na negotove politične in zaostrene gospodarske razme- re pa 24. MOS v Celju vseka- kor bo, za čas med 13. in 22. septembrom pa je razprodan ves razstavni in prodajni pro- stor sejmišča Golovec. Organizatorja, celjski Zavod ŠRC Golovec in podjetje Step slovensko obrtne zbornice, pravita, da priprave potekajo normalno, nekoliko manj je le tujih razstavljalcev. okrnjena pa bo tudi ponudba prodajal- cev iz preostalih delov Jugo- slavije. Za 24. MOS so v Celju zagotovili dodatnih tisoč kva- dratnih metrov pokritih in 6 ti- soč m^ zunanjih sejemskih po- vršin, tako da bo sejmu v celoti namenjenih približno 45 tisoč kvadratnih metrov površin. V času novinarske konference, v torek, je bilo prijavljenih ti- soč 320 domačih in 57 tujih raz- stavljalcev. Prav pri sledryih je glede na lanski sejem opaziti izrazit upad, saj se je na 23. MOS samostojno ali preko za- stopništev predstavilo blizu 250 razstavljalcev iz tujine. Skoraj v celoti so izpadli raz- stavljalci iz Italije in Madžar- ske, organizatorja pa napove- dujeta v času sejma v Celju srečanje obrtnih zbornic dežel Alpe-Jadran. Med domačimi razstavljalci je zanimanje za 24. MOS izred- no veliko, zatika se le ori de- Novost 24. MOS je med drugim v celoti prostorsko ločen poslovno-razstavni in prodajno-zabaviščni del se- jemske manifestacije. Dru- gačna kot prejšnja leta bo tudi sama slovesnost ob otvoritvi, sejem pa bo pred- vidoma odprl predsednik Predsedstva Republike Slo- venije Milan Kučan. narju. Pri v povprečju za dese- tino višjih cenah glede na lan- ski sejem pa ostaja 24. MOS še vedno n^cenejši, saj se cene za kvadratni meter pokritih raz- stavnih površin gibljejo med 60 in 75 DEM dinarske proti- vrednosti (Zagrebški velese- jem zaračunava 110 DEM). V Celju se bo septembra glede na lanski sejem predstavilo približno enako število raz- stavljalcev iz Srbije (zanimanje je vehko predvsem med doba- vitelji strojne opreme) in Voj- vodine, upad razstavljalcev pa beležijo iz Bosne in Hercegovi- ne ter iz kriznih območij Hrva- ške (veliko odpovedi). Prav ta- ko v prodajnem delu 24. MOS skor^da ne bo prodajalcev južno od Zagreba - sodelova- nja niso odpovedali zaradi raz- mer v Sloveniji, pač pa zaradi tega. ker jih je strah poti do Celja. Podrobnejši program 24. MOS med 13. in 22. septem- brom v Celju bodo organiza- torji predstavili na novinarski konferenci 5. septembra, ko bo v celoti znan tudi program spremljajočih prireditev, re- žim parkiranja in prometne urejenosti Celja... V torek so izrekli za konec le še pohvalo mestu Celju, ki se bo letos ak- tivnejše vključilo v sejemski utrip, v okviru 24. MOS pa bo delovala tudi posebna turistič- na služba z zaokroženo po- nudbo. IVANA STAMEJČIČ Ponoven zaplet Celjani vrnili 8 kamionov bojnih sredstev Nad akcijo medsebojnega vračanja oprema in orožja po- novno visi vprašaj, saj jugo- slovanska armada vztraja, da bo bojna sredstva, last Repu- blike Slovenije, skladiščena v armadnih objektih, vrnila šele tik pred dokončnim umi- kom iz Slovenije. Tako so se v republiškem ministrstvu za obrambo v po- nedeljek dogovorili, da zausta- vijo vračanje bojnih sredstev jugoslovanski armadi, dokler ne bo tudi vojska začela vrača- ti zaplenjenih sredstev. Usoda Po podatkih, zbranih v to- rek, je Slovenijo zapustilo 20-25 odstotkov pripadnikov JA, s sabo pa so odpeljali 40 odstotkov armadnih sred- stev. JA doslej teritorialcem ni vrnila nikakršnih bojnih sredstev, le nekaj opreme ci- vilne zaščite. medsebojne izmenjave zaple- njenih bojnih sredstev naj bi se razpletla v pogajanjih v tem tednu. Vojska zapušča tudi Celje, do zaključka redakcije je s celj- ske železniške postaje odpelja- la kompozicija 25 vagonov pro- ti Hrvaški. Vagoni so bili na- polnjeni z armadno lastnino, predvsem oklepnimi transpor- terji, gradbeno mehanizacijo in drugo opremo. Tudi TO na našem območju vračala bojno opremo. V petek in Donedeljek so v vojašnici Jože Menih-Rajko komisijsko prevzeli po dva kamiona min- sko-eksplozivnih sredstev, predvsem granat za težje orož- je, v sredo pa so celjski teritori- alci predali še nadaljnje štiri kamione. Nato so akcijo vrača- nja bojnih sredstev, v skladu z republiškim dogovorom, ustavili. Kdaj bo JA dokončno zapu- stila Celje, zaenkrat še ni zna- no, prav tako ni znano, kaj bo z zapuščenimi vojaškimi ob- jekti. Zaenkrat vsak takšen vo- jaški objekt zapečatijo in ustrezno zavarujejo, njihova nadaljnja usoda pa bo odvisna od dogovorov v repuijij Celje občasno obišf komisija evropskih ^ cev, ki je seznanjena s mi, s katerimi se sreta umiku JA in izmenjji stev. Celjane občasno \- jajo tudi preleti vojaSfc vendar so v Pokraiinsk bu TO za Zahodno povedali, da to ni nit p ga in da se Celjanom i vznemirjati. Umik voj vadno spremlj^o tud večina preletov je na nih, prihjga pa tudi doi vedanih, vendar priCai preletov. URŠKA SEl Popuščanja ne bi Janša In Kacin v šmarski občini Med številnimi obiski ra- zličnih slovenskih krajev so se Janez Janša, Jelko Kacin in Tone Peršak koncem prejšnjega tedna ustavili tudi na delovnem obisku v Šmarju pri Jelšah, kjer jih je sprejel predsednik občin- ske skupščine Franc Potoč- nik s sodelavci. Najprej so se za zaprtimi vrati pogovarjali o organizi- ranosti teritorialne obrambe v šmarski občini, o škodi, ki je nastala v občini mf ter o nekaterih čisto nih vprašanjih. Po te vorih je bila še m tiskovna konferenca so ljubljanski gostjei vali še v Podčetrtek, obiskali enoto TOini zadržali nekaj časa v nem pogovoru. Janez Janša je uv omenil, da želijo s ta ski preveriti delo tenti obrambe in spoznati bitne pomanjkljivosti je treba za bodofoS« učinkovitost odpravi manjših zapletov je v šmarski občini, kjer med vojno vpoklicali 1400 moških. Stab.kn tudi šmarsko ohti v drugi občini, to p2 delu povzročilo nelUl tov. Jelko Kacin je «1 na področje turizma-' lo tudi v šmarski| z dvema zdraviliS^f"' no prizadeto. Pot- treba in s posebni: ^ mi zagotoviti čimp'-^ vratek tako doma^^ jih gostov v Roga-^l^ in Atomske Top'- prav turizem je področje. ^ Na tiskovni konj Janez Janša predvsj zoril na spremenjeJij odhoda JA iz Slove« ponovno skrajšaj morajo enote s teni^ stiti Slovenijo do J septembra. Na kaj bo z izpraznje'^^;-, škimi objekti, je j voril, da jih stotkov uporabila - pa bo namenjeno o ^ trebam. Čeprav se odhodu poskuša na vse načine P"" opreme TO, pa %i tem slovenska s^' stopila niti za P^\^i Razen 139 slovens^jj, kolikor jih je še "'^ v JA, so se že ^tjj vrnili. To velja v šmarski občin'' ,r« do petka popolo" razen enega. ^ v Socialne pravice se icrčijo število prejemnikov začas- nih in enkratnih družbenih denarnih pomoči v celjski ob- čini se v zadnjih treh mesecih zmanjšuje. Pa tega, žal, ne gre pripisati boljšim socialnim razmeram v občini, ampak pomanjkanju denarja in s tem povezanim zaostrovanjem kriterijev za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči. Celjski izvršni svet je na svo- ji zadnji seji pogojno potrdil rebalans občinskega proraču- na, po katerem naj bi iz neraz- porejenih sredstev iz postavke zdravstvenega varstva social- nemu področju namenili do- datnih milijon 800 tisoč dinar- jev. Čeprav je zdaj letni finanč- ni plan za socialno skrbstvo v celjski občini nekaj več kot 31 milijonov dinarjev, pa bodo v Centru za socialno delo Celje še vedno pri dodeljevanju za- časnih in enkratnih družbenih denarnih pomoči upoštevali zaostrene kriterije. Slednje je potrdila tudi občinska vlada, zanje pa so se v Centru morali odločiti zaradi pomanjkanja denarja v občini in republiki. Posebej zaskrbljujoča je to, da med prosilci za začasne ozi- roma enkratne denarne pomo- či narašča število zaposlenih (nizki osebni dohodki) in de- lavcev, razporejenih na čaka- nje. Med prosilci, ki so (tudi po zaostrenih kriterijih) upraviče- ni do družbenih denarnih po- moči pa je tudi vse več tri in Celjska občina je ob Sežani, Kranju, Ljubljani-mestu, Ko- pru in Piranu ena tistih, ki ima v občinskem proračunu glede na število prebivalcev največ denarja. štiričlanskih družin z obema zaposlenima staršema. Skup- no število začasnih denarnih pomoči kot edini oziroma do- polnilni vir preživljanja se je iz marčevskih 260 znižalo na 224, 38 enkratnih denarnih pomoči pa na samo 18 prejemnikov. Ob že omenjenem zaostrova- nju kriterijev glede na veljavni samoupravni sporazum o ures- ničevanju socialnovarstvenih pravne pa so v Celju zaradi po- manjkanja denarja zamujali tudi z valorizacijo denarnih po- moči. Tako so jih prvič name- sto z začetkom maja za 7,4 od- stotka povišali v juniju, pre- jemnikom začasnih in enkrat- nih družbenih denarnih pomo- či pa bodo le-te namesto z 1. julijem ponovno za 29 odstot- kov po sklepu celjske vlade povišali s 1. avgustom. IVANA STAMEJČIČ PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Beogradu ni do miru? »Sram meje, ker sem Beo- grajčan. Mar je za mir v tem mestu le dva tisoč ljudi?« Ta- kole je nekdo razočarano ko- mentiral »Pohod miru« okrog zvezne skupščine pred nekaj tedni. To dejstvo je še bolj porazno, če vemo, da slovi Beograd po mnogo- terih mitingih, na katerih se je znalo zbrati tudi sto tisoč ljudi. Ta neuspela akcija be- ograjskih mirovnikov nam po drugi strani pove, da je tu mogoče animirati širše mno- žice le, kadar so pozvane, da kaj rušijo, pa najsi bo to ko- sovska (vojvodinska) avto- nomija, hrvaško ustaštvo in sploh vse mogoče nenačelne koalicije, ki Srbiji ne pustijo, da bi na miru uživala plodo- ve in sednje vojne (v skladu z znanim »pregovorom«, da so Srbi v sleherni vojni zma- govalci, v miru pa pora- ženci). V uvodu omenjeni Beo- grajčan je minule sobote ver- jetno izgubil sleherno upa- nje v mir, zlasti če je bil med tistimi maloštevilnimi, ki so še pred srbsko skupščino pridružili mirovnikom iz Bo- sanske Dubice, kajti vseh skupaj - gostov in gostiteljev - je bilo le okrog 300 (z bese- do: tristo). Verjetno se ni na- dejal, da bo Miloševič podpi- sal Listino miru, kar je bil glavni namen prihoda go- stov iz Bosne (drugo skupi- no mirovnikov iz B. Dubice, ki je šla v Zagreb, je Tudman sprejel in hstino podpisal), vsekakor pa ni pričakoval protimitinga, ki ga je kakšno uro pred prihodom Bosan- cev organizirala stranka Srb- ske ljudske prenove (SNO) v najlepši beograjski ulici - Knez Mihajlovi. In prav go- tovo bi se od sramu najraje pogreznil v zemljo, če bi sli- šal »govor« poveljnika Belih orlov Dragoslava Bokana: »Srbija od vas zahteva, da se prebudite, da se poslovite od svojih najdražjih in da krenete v boj! Srbske matere vedo, da sleherni Srb že s sa- mim rojstvom priseže, da bo branil vsakega srbskega otroka na vseh srbskih pro- storih. Pozivam vas, da nih- če ne gre na Yutelov shod, kajti Yutel bi vas rad izenačil z ustaši, kar že ves čas tudi počne. Yutelova ideologija je Titova ideologija, po kateri so vsi enako krivi. Častno so- dišče bo sodilo tistim, ki se borijo za mir. To ni mir, to je suženjstvo!« Morda porečete, da gobez- danje enega izmed mnogih poveljnikov zaenkrat minor- nih armad ne zasluži niti te- gale kratkega povzetka sicer daljšega »govora« nadobud- nega vodnika »orličev«. Že mogoče, toda že naslednjega dne Politika ekspres potrju- je, da enako kot on misli tudi uradna Srbija. V komentarju Prevare Jutelovih »mirovni- kov« to Miloševičevo trobilo naravnost opozarja, daje Po- hod miru iz B. Dubice »pro- zorna igra Vutela oziroma njegovih patronov in mani- pulacija z ljudmi, ki imajo plemenite namene« in da »gre očitno za poskus uve- ljavljanja znane in ničkoliko- krat uporabljene boljševiške formule vzpostavljanja nasil- ne simetrije, po kateri sta krivec in žrtev izenačena«. O protimitingu, na kate- rem je bilo navzočih vsaj to- liko ljudi kot pred srbsko skupščino, Politika ekspres seveda ne poroča, saj bi tako morala priznati, da sta njen komentar in govor »Belega orla« pisana v isti gostilni, za isto mizo in zalita s slivovko iz iste steklenice. Daje temu tako, govori tudi izjava Mir- ka Joviča, predsednika SNO (katere generalni tajnik je D. Bokan), ki pravi, da Milo- ševič »v državni poUtiki za- enkrat ni napraviti niti ene napake«. C tem svojevrstnem mitin- gu za vojno tudi starejša se- stra Politika ni črhnila niti besede, medtem ko so se dr- žavni srbski televiziji bojda pokvarile vse snemalne ka- mere. Namesto tega je Pohti- ka za tri minute posodila TV Beograd svojega komenta- torja, ki se je začudeno spra- ševal, »ali ima smisel priha- jati v Beograd in klicati mir v času, ko sta to mesto in Republika Srbija vnovič po- stala pribežališče za Srbe, Hrvate, Mushmane, ki bežijo pred uperjenimi puškami in nasajenimi bajoneti. Mir v Beogradu in Srbiji ni ogro- žen, Beograd in Srbija z ni- komer nista v vojni in zakaj bi potem Srbija aU nekdo v njenem imenu podpisoval nekakšne mirovne deklara- cije, listine ali dokumente«. (Mimogrede, Yutel trdi, da s prihodom delegacije iz Bo- sanske Dubice v Beograd ni- ma nič opraviti). In kje naj se Beograjčani navdihujejo za mir? V Borbi, ki je do pred nekaj meseci veljala za kohkor toliko ob- jektivni časopis? Ni kaj. Bor- ba je še najbolj obširno naja- vila mirovnjake iz B. Dubice, toda v isti številki kar mrgo- lijo prispevki z naslovi, ki bralce prej odvračajo kot pa vabijo na nekakšne mirovne shode: Napad »mupovcev« odbit, Videli bodo svojega Boga, Trupla v Donavi, Vdi- rali v domove in pretepah... Površni bralec (takšnih pa je n^več) tudi v sicer dobrem. članku M.Mihajlova, v kate- rem je govora o »paradoksih proti voj nih gibanjih«, ne bo našel kaj dosti sodbude za nasprotovanje vojni, še naj- manj pa v samem naslovu članka: Govor ne zaustavlja juriša. Mihajlov se med dru- gim sprašuje, »kako bi danes izgledal svet, če bi recimo v Ameriki 1941 v družbeni zavesti zmagalo pacifistično gibanje« in »kaj bi se zgodi- lo, če bi odhodu na fronto proti silam osi nasprotovalo deset milijonov, ne pa samo nekaj tisoč Američanov«. Pacifisti so vojno prebih v zaporu, »toda če bi jih bilo veliko več, Amerika ne bi stopila v vojno in Hitler bi verjetno zmagal«. Jugoslavija je danes po vsemu sodeč dvojni evrop- ski rekorder: na njenih tleh (bojiščih) umre dnevno naj- več ljudi, hkrati pa ima naj- večje število mirovnih gi- banj v Evropi. Kako resno lahko jemljemo vse te mirov- ne akcije pa med drugim po- ve tudi zbiranje podpisov za mir v Mostarju. V tem herce- govskem mestu so jih našteli 130 tisoč - kar 30 tisoč več kot pa ima Mostar prebival- cev. Očitno je, da so mnogi nekajkrat podpisovali svojo privrženost miru, med njimi tudi Adolf Hitler. Njegovo in Tudmanovo ime so namreč tamkajšnji mirovniki našli na seznamu tistih, ki so za mir - na papirju... ŠTEFAN NOVAK 22. AVGUST 1991 - STRAN 3 ječanje socialdemokratov občinski odbor Je v Rogaško Slatino povabil tudi preilstavnIHe yrBtičnlh strank iz sosednje Hrvaške .j odbor Socialde- te stranke Slovenije 'pri JelSah je v nede- ^'iturnem domu v Ro- %ini pripravil sreča- ■jjtvoni svoje stranke "'lavniki nekaterih de- ijiib strank iz sosed- 'Ue. Ob predsedniku ' 10venskega Demosa u Pučniku so se sreča- Ifiili še tajnika stran- 'jldemokratske mladi- l^lodic in Andrej Žorž ^stavniki hrvaške so- -iikratske in social-li- 'iiranke ter HDZ. ■ Socialdemokratske , Slovenije v šmarski , predstavil predsed- ;skega odbora Martin je ob tem posebej j na angažiranje stran- ^rososedskih odnosih i krajev s sosednjo . Prebivalstvo v teh jniočno povezano, Iju- :i našli zaposhtev in i svoje domove ne gle- de na slovensko-hrvaško mejo, zato je to sodelovanje in skup- no življenje nujno potrebno negovati in ohranjati. Ena od skupnih oblik delovanja se ka- že tudi v podpori socialdemo- kratov Konferenci novih sindi- katov Neodvisnost, ki ima med delavci veliko podpore. Sicer pa si socialdemokrati prizadevajo za sodelovanje tu- di z avstrijsko Koroško, pri na- vezovanju stikov pa ob politič- nem delu ne pozablj^o tudi na V drugem, družabnem delu srečanja socialdemokratov, na Donački gori so ustanovili krajevni odbor SDSS za Ro- gatec in okolico. Delo odbora bo vodil 5-članski odbor, za predsednika in tajnika pa sta predlagana Jože Lorber in Le- opold Sturbej. Na Donački go- ri so govorili tudi o skorajšnji ustanovitvi šmarskega občin- skega odbora Socialdemo- kratske mladine Slovenije. gospodarstvo m turizem. Frav gospodarstvu v Rogaški Slati- ni je bil namenjen tudi drugi del pogovora, ko so se gostje srečali s predstavniki Steklar- ne in Zdraviliška Rogaška Sla- tina. V pogovoru z dr. Jožetom Pučnikom so šmarski social- demokrati opozorili na nekaj lokalnih težav - prekinjeno medrepubliško sodelovanje na področju zdravstva, cestno problematiko in sredstva za demografsko ogrožena območ- ja - največ pozornosti pa so namenili nujno potrebnim go- spodarskim reformam. Tako je bilo med drugim shšati tudi očitek, da se dr. Pučnik preveč angažira v Demosu ter pri tem zanemarja delo v stranki, prav SDSS pa je volilcem obljublja- la temeljite gospodarske refor- me. Dr. Pučnik se je s tem del- no strinjal ter opozoril, da ima prav Demos (če se bo uspel us- kladiti) odločujočo vlogo pri sprejemanju gospodarske za-, Šmarskim socialdemokra- tom je med predstavniki de- mokratičnih političnih strank iz sosednje Hrvaške spregovoril tudi podpredsed- nik Socialdemokratske stran- ke Hrvaške g. Kastratovič. Opozoril je na težak položaj in nenehne spopade v Hrva- ški in povedal, da je pri veli- ko Hrvatih občutiti depresijo in očitke političnim obla- stem, da se niso pravočasno uprle. Menil je še, da bo nova vlada pripomogla k širši an- gažiranosti v obrambi in združila razdrobljene hrva- ške moči, ob tem pa izrazil pohvale in občudovanje slo- venskemu odporu armadnim silam. konodaje. Le-to pa pomeni za- četek takojšnjih sprememb v gospodarstvu. IVANA STAMEJČIČ litikom Je treba gledati pod prstef jBže Pučnik samokritično o delu Demosa In demokratično izvoljenih mskih oblasti - za angažiran in ne mečkav Demos ski socialdemokrati, ki so v ne- ] nedse povabili predsednika dr. Jožeta Pučnika, delujejo inačrti SDSS o široki organizi- ivojega članstsva. li mreže« socialdemokratov, ki ; posebej dragocene v času na- p predvolilnega boja (dr. Pučnik da bo v umirj^očih se razme- loveniji do volitev slej ko prej ■odo za stranko nekakšne lokal- ike postaje - zato SDSS ne prise- :na množičnost kot na kakovost tlanstva. Članstvo pa se mora 0] dobro poznati in se veliko sre- ii\ obisk dr. Pučnika v Rogaški kjer je podrobneje spregovoril lih varnostnih razmerah v Slove- ;ravah na gospodarske reforme bankarske in Demosove oči) in ffl delovanju SDSS. hO dobro Icaže ^ni trenutnega splošnega var- i položaja v Sloveniji je dr. Puč- da osamosvajanje Slovenije 'a drugače od načrtovanega. Sce- katerem naj bi zvezne oblasti ^iji postopoma prevzele vlogo !a upravitelja, se ni uresničil, po- •3]e zvezna armada, preostale fe- -istitucije pa so prevzele interese republike (Srbije) in delovale 'njimi. ■ se moramo sprijazniti in tudi ■■^ope si ne smemo delati iluzij, ^fe pri nas le počasi spoznava. |*nik je mnenja, da je bilo zaradi ocenjevanja položaja vojaško % med Slovenijo in Hrvaško ^[ugačno. kot bi lahko bilo. Raz- obeh republikah se med seboj "azlikujejo. še vedno pa nam je .,^Por, čeprav gremo v prihod- j'^enih poteh. Ob tem je dr. Puč- J^'^;aškega socialliberala o skup- ^f^ju obeh narodov v isti državi * težko verjetno. Pohtika Srbije 'epublik je prav tako različna, zunaj želi. da Slovenija čim /^.'•jugoslovansko skupnost. Za Hrvate pa tudi v prihodnje . "^o vsak narod nsoprej zastopal ^fese. ^'•»»ajo pravico, da zastavljajo vprašanja, dolžnost politi- ^[^^aodgovarjajo nanj a.« f^p^^goslovnske armade iz Slo- ljj|"^ik ne ocenjuje kot izraz ar- :f^!^^zni do Slovenije oziroma \. ^^ovcnci. Zvezna armada je f^y - da lahko Slovenijo uniči ^fn času. njen odhod dr. Puč- kov. Srednje zdrav- le ter Srednje šol stvo in turizem.^I^Jjii] izpit opravljalo 6' °^ jakov. . ^ Nekateri dijak' ^ izidu tega članka ^.^ težji del dijaških j nekateri bodo še Toda na koncu s' i enotni v spoznaWy več čez to grenko 22. AV6UST 1991 - STRAN 7 0mo v Sloveniii Dbri gospodarji? ^cHO slovo družbeni lastnini se obeta septembra - Mnenja ^^'-'tu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij deljena Iflpeh republiških poslan- predvidoma septembra ^predlog Zakona o lastnin- ' Lgoblikovanju podjetij. '[ zakona so poslanci ' yali v drugi polovici ' na takratno predlagano. iiacijo dr. Jožeta Mencin-| ;'' je kot podpredsednik j l^^e vlade odstopil prav za-] m) imeli veliko pripomb.; ' I zakona se je tako pisal ^2 povsem na novo, zdaj '^^iaistrstvo za planiranje ^Ijalec zakona) ob podpori skuša spraviti v skupščin- gpi, pa nanj spet leti veliko Iv. očitki so prav v tem, da -novem predlogu Zakona ^jnskem preoblikovanju po- ;a mešanico Mencingeijeve- jela in koncepta, ki ga je za -lenje predlagal dr.Jeffrey iMed očitki, ki jih je na ra- jstninskega preoblikovanja' ^?S zakona o lastninskem i^^'^vanju podjetij bi moral .v,^ ^ katerim bo mogoče f^^imalno in smotrno pre- 1.';^ ' Jisto malo nikogaršnje ^ "^i nam je še ostala. '(»Um smeli razpravljati ^ ^'^^ krogih. Hai^^ Poznsoo anketiranci? ^ ^^|<{vica vprašanih s pred- Vfj^^^^^na ni seznanjena, ' M P"2na njegove ten- ''iats ^^dstotka vprašanih, tir^^jP^^^nio, da je poznava- ' kr^^^^' zakona precejšnja ^^^^gih, ki bodo bolj ali manj aktivno sodelovah pri njego- vem izvajanju (ob morebitnem sprejemu v republiški skupščini, seveda). Mnenje o vplivu države in politike na gospodarstvo, ki bi ga prinašal morebitni sprejem zako- na, je skrajno deljeno. Nekaj manj kot 15-odstotni delež tistih, ki me- nijo, da bo vpliv države in politike prevelik, le za nekaj odstotnih točk presega delež vprašanih, ki menijo, da bo vpliv ravno pravš- nji. Globalno zavračanje vtikanja pohtike in države v gospodarstvo pa je najbrž vzrok, da le slaba de- setina vprašanih meni, da predlog zakona o lastninskem preobliko- vanju prinaša premajhen vphv. Udeležba tujega kapitala pri od- kupu podjetij bo v zdajšnjih raz- merah prav gotovo vehkega po- mena za oživljanje gospodarstva. V kakšni meri se lahko prodamo? Magična točka je nekje pri polovi- ci, meni večina vprašanih. Podpi- r^o prodeoo ali manj kot polovice ali polovice podjetij, pri čemer se dobro zavedajo, da v primeru manj kot polovičnega lastništva domači lastnik izgubi vlogo vodil- nega gospodaija. Težko bi zapisali, da je odnos vprašanih do razpisa internih del- nic negativen. Skoraj tretjina vprašanih bi v primeru, da bi po- stali lastniki delnic, le-te hranilo, neksu manj, 28 odstotkov, pa bi jih kupilo še več. Še najmanj izoblikovana staUš- ča so do ustanovitve takoimeno- vanega premoženjskega sklada, iz katerega bi se povrnila sredstva razlaščenim bivšim lastnikom po- djetij. Tretjina vprašanih odobra- va takSen način vračar\ia, tre^ina pa ga zavrača. Ali poznate vsaj v grobem ten- dence zakona o lastninskem pre- oblikovanju podjetij? % da 34.60 ne 55.02 ne vem_10.38 100.00 Kakšen bo ob morebitnem sprejemu zakona vpliv države in politike v Sloveniji na gospodar- stvo? prevelik 14,88 ravno pravšenj 11,07 premajhen 9,00 ne vem 65,05 100,00 Kolikšen delež podjetij bi po vašem mnenju lahko odkupil tuji kapital? % manj kot pol 37,02 pol 22,84 več kot pol 12,46 celo podjetje 7,27 ne vem 20,41 100,00 Če boste v podjetju, kjer dela- te, dobili nekaj delnic, kaj boste storili z njimi? % prodal 17,99 hranil 30,45 kupil še več 28,03 drugo 0,69 ne vem 22,84 100,00 Menite, da je prav, da se del de- narja za vračanje premoženja ra- zlaščenim lastnikom zagotavlja iz denaija, ki bo zbran s privatizacijo podjetij? o/^ prav 32,18 narobe 30,10 ne vem_37.72 100.00 kakSen bo vpliv države in politike? koliko bi lahko odkupil tuj kapital'^' KAJ BOSTE STORILI Z DELNICAMI? JE PRAV, DA SE DENAR ZA VRAČANJE ZBIRA S PRIVATIZACIJO? Aero rešule premoženje v začetku julija so delavci Aerovega skladišči v Beogradu ustanovili svoje podjetje z ime- nom Aerograf Beograd. Sodišče je brez delitvene bilance in doka- zov o lastništvu registriralo novo podjetje. Skladišče je po ocenah vredno štiri milijone nemških mark, zaloge pa sedem milijonov dinarjev. Aero v Celju je zato s pogovori skušal rešiti del svoje- ga premoženja. Na skupnem sestanku 24. julija so delavcem skladišča predlagali ustanovitev skupnega podjetja, v katerem bi imelo Aero 90 odstot- ni delež kapitala, preostali del pa delavci skladišča. Takšen predlog so delavci v Beogradu zavrnili. V celjskem Aeru so se kljub temu odločili še za en pogovor, ki so ga opravili 15. avgusta. Ob tem so po- udarili, da je bilo skladišče skupaj z zalogami neupravičeno odtujeno in da je srbski trg za Aero še vedno pomemben. Uspeli so skleniti do- govor, da bo novo podjetje v Beo- gradu prodalo obstoječe zaloge in Aeru nakazalo denar za prodane izdelke. To naj bi štorih v 30 dneh. Na tej osnovi bodo podpisali po- godbo o nadaljnjih odnosih med podjetjema, zlasti o prodaji Aero- vih izdelkov na srbskem trgu. De- lavci skladišča, predvsem nekda- nji potniki, želijo nadaljnjega so- delovanja z Aerom. Kakršenkoli bo dogovor, pa ne bo vplival na sprožen postopek pri pristojnem sodišču v Beogradu, s^j so si delavci skladišča proti- pravno prisvojili Aerovo premo- ženje. JASNA RODE-NIKOLČIČ PIZZA PO ZICI Konjiška banica v novem objektu Ekspozitura Ljubljanske banke v Slovenskih Konjicah se je v pone- deljek preselila v nove prostore na Oplotniški cesti, kjer Ingrad že pri- bližno eno leto gradi nov poslovno- obrtni center. Banka bo v novem ob- jektu močno posodobila poslovanje z občani, saj bo računalniška pove- zava z drugimi bančnimi enotami boljša, zaradi večjega števila okenc pa bodo tudi vrste bistveno manjše. Selitev na Oplotniško cesto pomeni tudi ukinitev agencije na Titovem trgu, ki bo vso dejavnost v prihodnje opravljala v starih prostorih konji- ške ekspoziture na Partizanski cesti. iz 8. STRAN - 22. AVGUST 1991 Sesek premalo Trinajsto p rase - avtentično ljudslio Izročilo Minuli torek so Celjani ponovno dopustili, da se jim je izmuznil zanimiv kul- turni dogodek. V okviru pri- reditev Poletno Celje se je za gostiščem Špital ob Vod- nem stolpu predstavila sku- pina Trinajsto prase iz Ljubljane. Skupina deluje že četrto leto, goji pa godčevski del ljudskega izročila na čimbolj izviren način in na avtentič- nih glasbilih. Že samo ime skupine slikovito ponazorja odnos naše družbe do lastne kulture; trinajsto prase je ob- sojeno na smrt, ker ga svinja s svojimi dvanajstimi seski ne more hraniti. »To drži,« se strinja Tomaž Rauch, član skupine Trinaj- sto prase. »Ljudje so se ne- kako odvadili živeti s to glas- bo. Obstaja zelo malo posa- meznikov, ki se s tem ljubi- teljsko ukvarjajo, strokovno pa Inštitut za narodopisje. Mi smo se zadeve lotili na drug način, hoteli smo ožive- ti plesne viže, da bi ljudi pri- pravili do tega, da bi spet za- plesali na svojo glasbo.« Skupina je začela delovati na povsem ljubiteljski pod- lagi. Pri tem jih je še posebej spodbujalo dejstvo, da je pri nas zelo razširjena in mogo- če celo preveč razvpita na- rodnozabavna glasba, ki jo nekateri že enostavno zame- njuje s slovensko ljudsko glasbo, te pa ljudje skoraj ne poznajo več. Igrajo predvsem različne priljubljene in razširjene ple- se od Prekmurja pa do Rezi- je, tako na primer: štajeriš, ziloenšrit, ceprle, čeglešček, dopaši, mafrina, šaltin, ma- zurka, šotiš, drmač, šamar- janka in rezijski ples. Seveda ne manjkata niti valček niti polka. Pa vendar, za mnoge zgoraj naštete plese večina izmed nas še slišala ni. Kje so se te plese naučili in od kod črpajo snov? Tudi o tem pripoveduje Tomaž Rauch: »Obstaja kar nekaj pisnih vi- rov. Nekaj snovi imajo na In- štitutu za glasbeno narodo- pisje pri Slovenski akademi- ji znanosti in umetnosti, je pa res, da je tam večina ma- teriala pevskega, ni pa god- čevskih viž. Tega materiala ne dobimo toliko, nekaj pa vendarle. Tudi Julijan Stei- ner je izdal nekaj publikacij, v katerih so zapisi za upora- bo folklornih skupin. Ce pa se le da, se tudi sami odpra- vimo na teren in kai poišče- mo. Poznamo tudi nekaj godcev, ki igrajo po deželi, le da večina ljudi ne ve zanje. Ponavadi se dobimo nekaj- krat letno in skupaj igramo.« Kot že rečeno, izvajajo predvsem plesno glasbo, za- to so razmišljah tudi o tem, da bi jih spremljala kakšna plesna skupina ali pa bi sami pokazali nekaj osnovnih plesnih korakov, da bi ljudi lažje pripravih do tega, da bi plesali. »Vendar je to zelo težko. Slovenci so taki, da ne morejo plesati, dokler ne po- pijejo dovolj. Ko pa dovolj popijejo, je zadeve navadno že konec,« pravi Tomaž Rauch. Glasbila so stara, nekatera morda tudi nekoUko manj poznana. Izdelana so v glav- nem ročno. »Res je,« pritrdi Tomaž, »poskušamo dobiva- ti izvirna glasbila. Violine so sicer tovarniško izdelane, pa tudi stare niso preveč. Kot zanimivost bi omenil bor- dunske citre, ki so manj poz- nane, saj so jih izpodrinile koncertne citre. Imamo tudi istrski bajs, ki izgleda veliko starejše kot je v resnici. Zna- čilno zanj je, da ima le dve struni, medtem ko ima veči- na malih basov, ki so jih god- ci nekoč imeli, tri strune. Harmonika, ki jo imamo, je v bistvu le nadomestilo za pravo frajtonerico, pa ven- dar tudi ta igračka dobro slu- ži svojemu namenu. Klarinet je naredil naš prijatelj Dario Marušič iz Istre, ki nam veli- ko pomaga pri instrumentih, z nasveti, pogostokrat tudi skupaj igramo.« Večina viž, ki jih izvaja skupina Trinajsto prase, je stara okrog sto oziroma sto- petdeset let, kar pomeni, da so še sorazmerno mlade. To se že vidi pri oblikovni sesta- vi in po melodiji. Starejše izročilo se je žal izgubilo, ker tega izročila pri nas ni nihče pravočasno zbiral in razisko- val. Pri tem materialu se po- skušajo zavestno omejiti na čas do druge svetovne vojne. Skupino Trinajsto prase sestavljajo Karlo Ahačič, Roman Ravnic in Tomaž Rauch. Pogostokrat igrajo na komentiranih nastopih po šolah, ki jih organizira Glasbena mladina Slovenije, sodelujejo na različnih etno- festivalih, nastopajo sirom po Sloveniji. Gostovali so tu- di že v tujini, predvsem velja omeniti njihovo mini turnejo po Belgiji, pa tudi v različnih krajih Italije so že nastopili. Pravijo, da radi nastopijo povsod, kamor jih povabijo in pokažejo interes za njiho- vo glasbo. Tudi z pdzivom občinstva, ki je zelo raznoli- ko, mnogokrat tudi povsem naključno, so zelo zadovolj- ni, pa čeprav je njihov na- stop v Celju spremljalo le približno trideset ljudi. GRETA SENIČ ZAPISOVANJA Poševnookci prihajajo Ko je koncem osemdese- tih, leta 1989, v New Yorku izšel roman The Joy Luck Club (respektiven prevod te- ga bleščečega romana bi se glasil nekako takole: Klub srečnežev - če je čisto slučaj- no kdo bral pričujoči roman, če ima kdo boljši predlog glede prevedenega naslova, n^ to sporoči: do takrat pa velja moj prevod) kits^sko- ameriške pisateljice Amy Tan, je to pomenilo, da je led takorekoč prebit. Ne le, daje knjiga izšla v nakladi 275.000 izvodov (štejejo seveda zgolj hard-cover verzije) in ne le, da so se avtorici vrata na ste- žsij odprla (pred kratkim je izdala nov roman, The Kitc- hen God's Wife, ki pa ga do zaključka redakcije nisem uspel prebrati, zaradi česar tudi ne bi skušal preverjati njegovega naslova), Amy Tan je enostavno omogočila svojim pisateljskim kole- gom, tistim z malo poševni- mi očmi, ki žive in del^o v Združenih državah Ameri- ke, neke vrste afirmativen naboj. Hkrati s tem pa tudi vsem drugim Američanom, da prisluhnejo svežemu ve- tru, ki prihaja izpod peres nemirnih Azijatov, kit^jsko- ameriških piscev. V bistvu pripada Amy Tan drugi generaciji »dvodom- nih*' pisateljev v Ameriki, se^j je že leta 1975 izšla zbirka zgodb The Woman Warrior (v eni izmed predlanskih šte- vilk revije Mentor lahko na- hajate prevedene odlomke iz te knjige, ki jih je prevedla Staša Grahek; naslov roma- na bi se pa v lepi slovenščini glasil kar Bojevnica), ki jih je spisala kontroverzna pisate- ljica Maxine Hong Kingsto- ne. Vendar, če citiram new- yorškega založnika, Seymo- ura Lawrencea »druga gene- racija se od prve razlikuje predvsem v tem, da razpola- ga s precej več splošne izo- brazbe, pisateljske izobraz- be, in je hkrati nenehno pri- pravljena spregovoriti o last- nih življenjskih izkušnjah«. Kingstonova je v omenjeni knjigi kratkih zgodb popula- rizirala le lastno žensko iden- titeto, jo problematizirala skozi samo pisavo, populari- zirala, in s tem načela pot, ki jo danes nadaljuje Amy Tan in njeni kolegi, »dvodom- nost« ali dvojno identiteto kitajskih priseljencev. Gus Lee, priložnostni pisa- telj, sicer pa vojak z West Po- int izobrazbo, je v začetku te- ga leta uspel izdati na pol av- tobiografsko na pol fiktivno zbirko novel, China Boy (Ki- tajski deček), kije ravno toli- ko avtobiografska kolikor je tudi povsem fiktivna. Lee popisuje lastno otroštvo, ki ga je preživel v kitajski četrti New Yorka, srečno mladost, ki se je zaključila s smrtjo njegove matere. Ko oče, pri- pelje domov »belo žensko«, se hkrati zaključi tudi njego- vo otroštvo. Čez noč so pre- kinjene vse tradicionalne na- vade, običaji, obredi, kijih je še nedavno gojii. ' mati, zaradi česar nezn^de./ntaJcoj!j dokler ne neude titete v hispano-arrl trti, kjer spozna', s podobnimi probt koncu pa stoično ugl to pravzaprav sploh va identiteta. KakoA\ Leejeva fikcionalnoZ] onalna literatura sf v ubesedeni izkuštjt ali drugače določa pisanje. In še v nečem se, jo pisave Kingstom in Tanove ter Leejj strani; medtem ko nova pripoveduje^ neobremenjeno s sv^ cialnim poreklom, bra kršnih aplikacij do j škega sna, pa jujiaJd Tan (mimogrede povj Klub srečnežev so i o kit^jsko-ameriških rah in njihovih hčen se prav fmo sliši) in Gu eja živijo življenje, j predvsem in samo zan cialnega porekla odri stranski tir sodobno, ške družbe. Njihova jenja ameriškega sna izjeme končujejo v str, ulicah kit^skih četrti ne preseže niti Gishi ena izmed kit^sko- ških pisateljic, kipripi neraciji Tanove in drugi generaciji, torej sko-ameriške proze, v nu Typical American no ameriško), kijeiišt četku tega leta; njen\ študent Ralph Chai brezuspešno prizaden postal tipični Ameriii dajejo ga tradicionalni de, ki jih je prinesel i da, izdaja ga jezik, icif va njegovo pravo pt izdaja ga nenaza hrana, ki jo uživa. K mu pa Chang ni vezi' na kitajsko četrt, na ^; Američane, ampaksei manj uspešno m v življenje na [/niveffl opravlja postdiplon^ dije. . Skratka, priča smo* mu valu kitajsko^ literature, ki je pre- dicionalnimi litera^^'- menti, nasproti teffUf vil v središče dogW^. skega Američana, ^ življenjske in bivaAl^ kušnje, njegovo f nost na dva popo^^Z zlična svetova in g^''^ kot klasičnega /nff, ki mu v uteho siuijf^ le sanje. Ali drugf^^^ val kit^jsko-ameni^^- ne proze je naspro" V' precej bolj družbeno^ alno angažiran. . v končni fazi tad levo usmerjen a^lJ^ Piše TlaJI TRADICIJA TREH GENERACIJ^ ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC ponuja vedno za vas ob najrazličnejših priložnostih: Kovino, ki je ni dovolj za vse! Laške kulturne prireditve Pivovarna Laško že tretje leto zapored pripravlja ko- morne glasbene in govorje- ne kulturne prireditve na laškem gradu. Vsako leto pripravijo po pet prireditev visoke kvalite- te, kjer sodelujejo domači in tuji ustvarjalci. Tri priredi- tve so v času pred poletnimi počitnicami, dve pa jeseni. Do spremembe bo prišlo le- tos, ko sta dve prireditvi od- padU zaradi vojne v Sloveniji in jih bodo tako po dogorovu z ustvarjalci pripravili v je- senskem času. 23. avgusta bo na priredi- tvenem prostoru na laškem gradu nastopila glasbena skupina AVE, 1. septembra pa dramski igralec Iztok Mlakar s svojo humoristično satirično glasbeno uspešnico Štorije in baldorije. 6. sep- tembra bo nastopil zagreb- ški,dramski ustvarjalec Ra- de Šerbedžija, 13. septembra pa Zagrebški soUsti s pi- anistko Dubravko Tomšič. Vse prireditve se začnejo ob 20.30. uri. V Pivovarni Laško že raz- mišljajo o nastopajočih za prihodnje leto, saj je treba marsikatero prireditev dogo- voriti že leto ali več pred na- stopom. Tudi prihodnje leto bo nastopilo več domačih vr- hunskih umetnikov, ki ustvarjajo v tujini in tujih umetnikov. Medtem, ko so v začetku organizatorji imeli nekaj težav s prigovarjanjem za nastop, saj so se spraševa- li, kje to je, je zdaj že mnogo lažje. Laške kulturne prire- ditve so že uveljavljene in ta- ko niso redki primeri, ko sa- mi umetniki pokličejo orga- nizatorja in se zanimajo za nastop. Laške kulturne pri- reditve tako ne dobivajo svo- je ime samo v regiji, ampak tudi v repubhki in izven nje. T.VRABL NA CELJSKIH PLATNIH Obsedena, ZDA, 1990 (Repossessed) horror komedija Režija: Bob Logan Igrajo: Linda Blair, Ned Beatty, Leslie Nielsen Nancy Arglet ni več vesela vse od večera, ko je njeno dušo obsedla neka strašna, neznana sila, medtem ko je povsem nedolžno gledala televizijo. Od takrat se ji glava vrti kot vrtavka, otroke kliče z raznoraznimi imeni in moža poliva z lonci juhe. Kaj naj naredi uboga ženska? Ker »uradna medicina* zanjo nima zdravila, bo morala Nancy poiskati pomoč pri mladem duhovniku, ki je enkrat že iz nje preganjal zle duhove... Film je bil prikazan na letošnjem FESTU, odlikujejo pa ga dobri specialni efekti, ki jih je izdelal Sam Nic- hols (Izganjalci duhov II.) in maska, ki jo je delal Steve Laport (Beetlejuice). Z novimi koraki v plesno sezono Plesni forum Celje je ponovno poskrbel za vse, ki želijo bolje in drugače plesati. V naslednjem tednu, od pone- deljka, 26. do sobote, 31. avgusta bodo v forumu pripravili tečaj sodobne plesne tehnike, limon in graham. Enotedenski tečaj, ki bo vsak dan med 10.30 in 12. uro v telovadnici Srednje šole Boris Kidrič v Celju, bo vodila prof Sava Malenšek (na sliki), dolgoletna plesalka in peda- goginja Plesnega foruma. Prof Malenšek je svoje znanje v letošnjem poletju izpopolnjevala na Dunaju, v tečaju Tanz Wochen Wien 91 pri znanih ameriških pedagogih Joeu Ale- gadu in Davidu Hochoyu. V celjskem Plesnem forumu še sprejemajo prijave vseh, ki se zanimajo za tečaj, prijaviti pa seje mogoče do nedelje, 25. avgusta. Opozarjajo, da je tečaj bolj primeren za plesalce s predznanjem. ^ ^ Foto: E. E. Olja na platnu živahnih barv . V okviru prireditev Poletno Celje so prejš''^ .j| tek v Likovnem salonu v Celju odprli razst* karskih del Dušana Podgornika. . hH Gre za abstraktne oljne slike na platnu ži^^^ prevladujejo rdeča, modra in zelena barva vJ odtenkih. Avtor ne pripada strogo eni smen išče umetniški izraz v svojem življenjskem ^'^ v spoznavanju intuitivnega, čutnega sveta. ' , slike razmejujejo psihični in miselni svet, sp^^^^i^ na žarek, svetlobni magnet, ki nas povleče v čutnih kvalitet. ^ <«l Dušan Podgornik. ki živi in ustvarja v K^^^^K^^ rodil leta 1956 v Mariboru, 1980. pa je končal ,.;'J mijo za uporabno umetnost v Beogradu. Poleg" se ukvarja tudi s fotografijo in grafično oprei^lp Deluje kot samostojen umetnik in je člaji , ^ slovenskih likovnih umetnikov. Sodeloval J^., , številnih pomembnejših skupinskih in sarn razstavah v Sloveniji. _Ji^J 22. AV6UST 1991 - STRAN 9 raljevanle iprisa Kralja z velikim slovenskim Igralcem, ki le postal gozdni jiralj. slovenski recitator in '"tjo prav gotovo Uo zapisan v zgo- 'Jovenske kulture, jj, igraiyem, pred Jjn na odru, je pri- ^yrh«. Potem se je Jll in postal knji- 5 Kralj se je rodil ;,^ici, na Notranj- em si je, ko se je j se poslovil od J^' v nekem gozdič- jjvil brunarico, kjer 2! časa živel čisto ^aj skuša s cerkni- jnietniki, s svojimi ;i to mesto kultur- ;jiti. Sam sicer pra- ■eimel samo enega ^ega prijatelja, pa ga jička, v katerem pre- iorisKralj, seje prije- ; .Kraljevina«. Obi- rrio torej Kralja v nje- L-aljevini in se pogo- znjim o njegovem spominjate svojega ita? Kakšno je bilo? a moje zgodnje otro- ifbilo zelo lepo. Žal i je to otroštvo bilo »prekinjeno; vojna ;orila. Ko se je začela, :.el dobrih en^st let. il otroštva (od začet- ledo osvoboditve) je šen, da o njem r^e razmišljam. Sicer pa ■eh stvareh tako ved- ijposlušah. je odločitev o tem, koste posvetili svoje [je »doletela« med se, to se j epa kasneje = Leta 1947, ko sem ^\ življenju šel ogle- '■■istavo v gledališče. ■^^ torej gledal, po- ^5em si rekel: »To bi ^biti tudi jaz!« Po- •^'se odločil, da bom l^l^ademijo, šel sem = mi je uresničila. I^fc v božjih rokah« f zapisal tone Pav- Jivenci vas pozna- 'f^d kamer, gledali- '^•ira, pa tudi iz ra- * sprejemnikov. Kaj ^P«meni igralstvo S ponosom povem, da sem eden redkih, če ne sploh edini slovenski igra- lec, ki sem obiskal tristo pet šol v Sloveniji, tako da meje z recitalom v živo po- slušalo približno 200 tisoč otrok v Sloveniji. mi pomeni igralstvo? Nekoč mi je zelo veliko po- menilo, sed^ pa mi ne po- meni nič več. Sedaj sem vesel, da sem »izpregel« in se ukvarjam s popolnoma drugimi stvarmi. Kako to? Od kod takšna sprememba? V meni se je zlomilo. In sicer takrat, ko je umrl moj prijatelj Stane Sever. Sku- z njim sva bojevala bit- ko, ki je bila v naprej iz- gubljena in zanj se je tra- gično končala. Po tistem sem si želel samo še doča- kati tisti dan, ko bom lahko šel v pokoj. Ne, da sem gle- dališče, igralstvo zasovra- žil, ne - to imam še danes rad! Zasovražil, oziroma prezirati pa sem tedaj začel večino svojih kolegov, igralcev. Pa menite, da je upoko- jitev za umetnika sploh mogoča? To je odvisno od tega, ka- kor stvar pač kdo jemlje. Jaz nimam kompleksa, jaz sem odšel kot popolnoma zadovoljen igralec. V živ- ljenju sem v bistvu igral vse, kar sem si želel, tudi tisto, o čemer nekoč nisem upal niti sanjati. Ko sem odšel iz gledališča, sem se odločil, da bom začel pi- sati. V začetku samo tako, da »čas zapravim«, sem si re- kel.^ Ko pa sem prvo stvar napisal, ko je bila izdana v pet tisočih izvodih in raz- prodana in ko sem kasneje izdal tudi zbirko pesmi, sem bil vesel. Zdelo se mi je, da nek^ v umetnosti pač še vedno počnem. To- rej je res, da se umetnik težko resnično upokoji. Z igralstvom pa se ama- tersko, tukaj v Cerknici, pa tudi drugače še vedno ukvarjate, zato tudi do igralstva najbrž kljub vse- mu še vedno nekaj čutite? Sedaj delam to v glav- nem le kot član cerkniške galerije »Krpan«. Tu sem sed^ našel nove prijatelje in to delam v bistvu zato, da jim pomagam, saj jih ni veliko. To delam zastonj- karsko. Včasih pa vendarle grem, če me pokličejo v ča- su, ko sem v Ljubljani, igrat tudi v gledališče. Da nekaj zaslužim, saj je po- kojnina igralca mizerna. Prej ste omenili vašo pr- vo knjigo. Je bil to tisti dnevnik v obliki kole- darja? Ja. Oblika je bila, kot praivjo, malo neposrečena, se pa že dogovarjamo in verjetno bo to v naslednjih dveh, treh letih ponovno izšlo in sicer v obliki knjige. Kako pa to, da je prvič ta dnevnik izšel v obliki koledarja? Da se je to zgodilo, sem bil čisto sam kriv. Enostav- no bal sem se, da bi, če bi izšel tisti dnevnik v obliki knjige, bil to prehud napad name, češ, kaj se pa ta sih v nekaj, kar ni nikoli počel, v nekaj, česar ne zna. Zato sem mislil, da bi bilo do- bro, če bi moja prva knjiga izšla v obliki koledarja, po- tem bi ljudje trgali hste in jih metali stran. Pravzaprav sem se neka- ko hotel izmakniti resnim kritikam. Moram pa pove- dati, da so ljudje, ki jim je bil ta koledar namenjen, torej, preprosti ljudje, le-te- ga sprejeli preko vseh mo- jih pričakovanj. V njem sem pač opisoval moje živ- ljenje v brunarici z živalmi. Opisoval sem notranjske obič^e, opisoval naravo. Še sedaj mi pišejo ljudje, tudi zdomci, ki so ta kole- dar brali. Vsi mi pišejo, k^j so čutih ob tem, ko so ta koledar brali in vsi skoraj dobesedno enako svoja pi- sma končujejo: »Hvala vam, ker ste nam dali koš- ček domovine!« Če je to res, potem sem - srečen. Očitno je vaša »pot knji- ževnika« vedno bolj uspešna, saj ste letos izda- li tudi pesniško zbirko? Ja, pesniško zbirko sem izdal. To je majhna zbirka s triinštiridesetimi pesmi- mi. Uredil jih je Tone Pav- ček, on je menil, da je to vredno objave, naredil iz- bor, štiri pesmi je izločil, določil je vrstni red objav- ljenih pesmi in bil tako lju- bezniv, da je napisal tudi spremno besedo. Ta knjiga je izšla v 700 izvodih - to je v Sloveniji nekakšna sred- nja meja - in ponosen sem na to, da je danes ta knjiga razprodana. Naslov te vaše pesniške zbirke je »Poslavljanja«. Od koga se poslavljate v teh pesmih? Od vsega. Leta namreč prihajajo in konec koncev mora človek misliti tudi na konec. Da, v tem naslovu po moje je nekaj simboh- ke. Sicer pa, veste, težko je razložiti naslov pesmi ali pesniške zbirke. Ravno ta- ko je pri slikah. Nikoli ni- sem maral, če sem prišel na kakšno razstavo shk, pa so nam rekli: »vodil vas bo ta in ta in vam bo razlagal sli- ke.« Ko jaz sliko vidim, jo moram doživeti sam. Če mi jo kdo razlaga - hvala lepa za takšno umetnost! Vrniva se k vašemu živ- ljenju. Ko ste se upokojili, ste si na Polanah pri Cer- knici postavili brunarico, kjer ste potem nekaj časa živeli kot samotnež. sliša- la sem, da so vam ljudje tukaj pravili »gozdni mož«, gozdičku, v katerem ste živeli, pa »Kralje- vina«? Hm, mogoče. To sem tu-" di jaz že slišal. Vendar pa sem to brunarico začel po- stavljati že 1971. leta in ta- ko smo z družino, z ženo in dvema sinovoma, poletje vedno preživljali tukaj. Vendar pa, odkar sem se upokojil, se preselim iz Ljubljane takoj, ko začne zeleneti listje. K družini v Ljubljano pa se ponovno vrnem, ko listje odpade. V tem času me žena obi- skuje ob sobotah in nede- ljah. Poglejte, v Ljubljani ste naredili kariero, tam ima- te družino, dom... Pa ven- dar se še vedno vračate na Notranjsko. Kaj vas tako vleče tja? To je pa ravno tako, kot če bi me vprašali, zakaj sem se poročil s svojo ženo, kaj mi je na njej všeč. Če imaš nekaj rad, se tega ne da definirati. Očitno so tu korenine, jaz sem tu pog- nal, tu je bila rojena moja mati. Od tukaj izvira moj rod po materini liniji. Ver- jetno so korenine tiste, ki te vlečejo nazaj. Notranjska je sploh zna- na kot zelo lepa pokrajina. In zanimiva. Cerkniško je- zero, pa čarovnice... To že, ampak tega žal skoraj nihče ne ve. To ve- mo mi, pa morda še kakšni »sladokusci«, ki pridejo sem. V glavnem pa ljudje, ki pridejo od drugod, iz Slovenije, tisti, ki menijo, daje drugod lepše, pravijo: »Ja, sej, ti kraji so pa taki, kjer je idog s praznim žak- Ijom mahov!« Sicer pa, kultura. Slo- venski narod je še potre- ben prosvetljiteljstva. Kul- tura je visoka beseda! Ko sva že ravno pri kul- turi; med vašimi pesmimi sem odkrila tudi zanimiv epigram z naslovom »Za- pis kulturnikom«. Se ima- te tudi smai za kultur- nika? Ta epigram gre takole: »Ribčev France iz Dolenje vasi dela vse dneve in tudi noči. Ko vi se prepirate, kdo bo bolj rezek, on iz stale pošilja vam - te- lečji zrezek.« če se imam za kulturni- ka? Ja, včasih sem se imel, seveda, saj sem delal v kul- turi. V umetnosti. Kolikor pa sem bil kulturen - to oceno pa bi težko jaz sam dal. to bi morah povedati drugi. Vprašanje je bilo zami- šljeno tako: če ste tudi sa- mi kulturnik, ste s tme epigramom okrcali tudi sebe? Ne bi rekel, da sem tudi sebe okrcal. Veste, jaz sem zelo vehko živel s prepro- stimi ljudmi. Rojen sem na dežeh, pa tudi to srečo imam, da sem že prek tri- deset let lovec. Na lov sme hodil vedno, ko sem bil kakšen dan prost in tedaj sem ogromno živel s pre- prostimi ljudmi. Dosti prijateljev imate tukaj, na Notranjskem, pa vendar; zdi se mi, da se kljub vsemu še najbolje razumete z živalmi in z na- ravo? To je malce prehuda be- seda. Torej, jaz prijatelja v pravem pomenu besede nimam več. v življenju sem imel enega pravega prijate- lja, to je bil, kot sem že po- vedal, pokojni Stane Se- ver. Ponosen sem na to, da sem smel biti njegov prija- telj, ker takšnega prijate- lja... Ne samo zato, ker je bil velikan igralstva, pač pa tudi zato, ker je bil velikan po svoji duši, po svojem obzorju... Po svoji osebno- sti, reciva. Vsi tisti, ki jih imam sedaj, so, lahko re- čem, dobri, prav dobri, od- hčni znanci. Pogojno bi lahko rekel - prijatelji. Am- pak prijateljstvo v pravem pomenu besede, kot ga pojmujem jaz, takšnega več ni. In tako bi resnično lahko rekel, da imam prija- telje samo še v ženi in živa- lih. Torej, sedaj imam kuž- ka, v katerega sem dobe- sedno zaljubljen. Miksa? Miksa, tako je. Ga lahko opišete? Ne bi ga opisal, upam pa, da boste lahko brah knjigo o njem, ki bo izšla v febru- arju ali marcu. Slišala sem, da ste si tu- di že napisali epitaf. Sem ga napisal, ja. Am- pak, to bi morda bilo malo neokusno. Napisal sem ga tako, kot šalo. Če bi ga zdajle povedal, bi se ljudje morda tudi zgražali. Re^e ne! Pa ga povejte kot šalo! Ja... ga bom pa povedal! Pa čeprav ni šaljiv, pravza- prav je čisto resen: »Čezme šel je težek val. Tu - v tej čudežni naravi, ki srce in dušo zdravi, zdaj počivam. Boris Kralj.« NINA MARUŠKA SEDLAR 10. STRAN - 22. AVGUST 1991 NAŠI KRAJI ifi, ?iov gasilski dom na Ljuhečni Odprli ga bodo v soboto z blagoslovom, tekmovanjem In parado v soboto 24. avgusta ob 17. uri bodo na Ljubečni odprli nov gasil- ski dom in prevzeli novo brizgalno. 3be pridobitvi bosta blagoslovila iomači župnik Alojz Kostajnšek in •eljsko opat Friderik Kolšek. Še ored tem se bodo gasilske desetine ,)omerile na tekmovanju, gasilci pa ^e bodo skupaj z godbo na pihala in nažoretkami predstavili na pa- adi. Nov jgasilski dom so na Ljubečni gradili v dobrih dveh letih. Vanj so ložili 8600 udarniških ur. Z njim so )ridobili 850 kvadratnih metrov po- tšin. Na njih bodo štiri garaže, tri kladišča za opremo, dvorana, klub- ski prostor in prostor za bodočo tele- fonsko centralo. Ob domu je še 1500 kvadratnih metrov asfaltiranih po- vršin za prireditve na prostem in za parkirišča. Gasilci na Ljubečni so s tem znova dokazali, da lahko s trmo veliko na- redijo. Ko so decembra 1988 podrli gasilski dom, seje namreč marsikdo bal, da novega na Ljubečni ne bo več in da bo tudi z društvom konec - tako je bilo že v tridesetih letih, ko so morali gasilci zaradi dolgov pro- dati svoj dom. Toda prizadevni predsednik Maks Naglic in njegovi gasilci so vedeli, da so sposobni zgraditi prepotrebni nov dom. Ti- stim, ki so pri tem pomagali največ. bodo v petek zvečer na slovesni seji društva podelih priznanja in plake- te. Prejelo jih bo več kot dvesto ljudi. Ob gradnji pa gasilci niso pozabili na svoje redno delo. Vzgoji name- njajo precej skrbi in tokrat bodo šti- rim članom podelili častniške nazi- ve, enemu pa podčasniškega. Misli- jo tudi na opremo. Hkrati z domom bodo prevzeli novo brizgalno Zie- gler 1600 litrov. Razmišljajo pa že tudi o novem voznem parku, saj sta sedanji vozili že zastareli. Verjame- jo, da ju bodo lahko zamenjali že prihodnje leto. MILAN BRECL Prvi gasilski muzej v Velenju bodo konec sep- embra imeli prvi zasebni asilski muzej, odprl pa ga )0 gasilski veteran Miha 'alenci, v gasilskih krogih nan kot oče curkometa na lovenskem. Po napovedih naj bi bil za- ebni muzej predvsem zbir- :a gasilskega orodja in na- prav, dokumentov ter opre- ne, ki jo je Valenci obnav- ljal, zbiral in nakupil predv- sem tam, kjer do teh sred- stev niso imeli pravega od- nosa. Veliko predmetov je uporabljal tudi sam, saj je vse življenje posvetil gasil- stvu. Ker pa je bil po poklicu tudi kovač, bo muzejski zbir- ki gasilskega orodja dodal tudi orodje iz kovačnice. Na novo urejeni muzej bo gotovo neprecenljive vred- nosti za ohranjanje gasilske tradicije in kulture, hkrati pa tudi atrakcija ter pomemben turistični in kulturni dose- žek za občino Velenje, kjer poleg bogate gasilske tradi- cije posebej negujejo gasil- sko tehnologijo in požarno varnost. Lastnik muzeja Mi- ha Valenci obljublja, da bo vsako skupino osebno spre- jel, saj bo kustos v svojem muzeju. Zatrjuje, da bo mu- zej odprt, »naj bo dan ali noč...«, saj še vedno velja gasilsko geslo iz starih ča- sov: »v čast, bližnjemu v pomoč.« JOŽE MIKLAVC Nočni ribolov Celjska ribiška družina pripravlja to soboto, 24. av- gusta ob 19. uri na polotoku Brezova na Šmartinskem je- zeru, nočni ribolov. To je že 3. tovrstna akcija celjskih ri- bičev letos, namenjena pa ni samo članom ribiške druži- ne, ampak vsem. ki jih tak- šen ribolov na največje jezer- ske ribe zanima. Eden izmed razstavljenih predmetov v velenjskem gasilskem muzeju V Laškem vendarle Pivo cvetje Prihodnji četrtek se bo v Laškem pričela 27. turi- stična prireditev Pivo cvetje, za katero je najprej kazalo, da je zaradi vojnih razmer Sloveniji ne bo, ker pa se je situacija umirila, so se Laščani odločili, da jo, v skrajšani obliki, vendarle pripravijo. Tako se od četrtka, do vključno nedelje, obeta obilo zabave. Organizatorji, to je Turistično društvo Laško ter pokrovitelji, laška Pivovarna, bodo v goste povabili številne priznane slovenske glasbene skupine ter estradne umetnike, pripravili bodo več razstav ter šest velikih zabaviščno-prireditvenih prostorov. Čeprav bo na večjih zabaviščih glasba že ob pone- deljka dalje, se bodo vrata prireditve uradno odprla prihodnji četrtek ob 18. uri, ko bo svečana prireditev na Aškerčevem trgu. V nedeljo, kb bo prireditev Pivo cvetje zaprla vrata, jo bodo sklenili z Laščanijado, ki se bo pričela ob 15. uri. V okviru Piva cvetja bodo v Laškem pripravili več razstav: gobarsko, čebelarsko, razstavo ptic pevk, raz- stavo dobrot kmečke kuhinje. Ogledati pa si velja tudi ohcet po stari šegi, ki jo bodo pripravili prihodnjo nedeljo ob 10. uri na graščinskem dvorišču. N.G. Uspeh Jožeta Tanka Znani celjski plavalni maratonec Jože Tanko je nastopil na dveh mednarodnih tekmovanjih v Italiji. Na južni strani Sicilije je plaval od marine Raguse do marine de Modice v dolžini 23 km in osvojil 6. mesto s časom šest ur in 23 minut. Sodeloval je tudi na Grand fondo v Piombinu, kjer je plaval do otoka Cerbolo pri Elbi in nazaj v dolžini 16 km, osvojil pa je 10. mesto. Jože Tanko se je bolj posvetil tekmovanju v triatlonu, kjer so letos uvedli slovenski pokal. Doslej so bila tekmovanja v Celju, Bohinju, Kamniku in Sevnici, bodo pa še v Rovinju in 15. septembra finale v Izoli. Na vsakem tekmovanju v pla- vanju, kolesarjenju in teku nastopi po okoli 100 tekmoval- cev. Zadnje (četrto) tekmovanje je bilo za pokal Lisce v Sev- nici, kjer je bil Jože Tanko v svoji kategoriji tretji, Aco Ibraimiov drugi, Matjaž Mraz deseti. Vida Bertoncelj druga in Barbara Cokan četrta, vsi člani celjskega kluba Triatlet. T.VRABL Delila sta dobrotii Biserna poroka zakoncev Plllh /zj3 v soboto sta ponovno sto- pila pred oltar Karolina in Jakob Pilih iz Trnovelj. To pot je bil obred še slavnejši, saj sta zakonca obnovila svoj »da« izpred 60 let. Leta 1931 sta v Vojniku dahnila svojo zakonsko potrditev. Šestdeset let skupnega živ- ljenja je doba, ki jo kaže še posebej zabeležiti! Karolina Bervar je bila ko- vačeva hči, njen izvoljenec pa Pilihov Jaki - oba iz Trno- velj, torej prava Trnovelj ča- na, kakšnih je v tej vasi le še malo. Oba je prevevala veli- ka volja in ljubezen do skup- nega življenja. Trdo delo in še enkrat trdo delo zase in za sina in hčerko! Dolgo bi po- trebovali, če bi hoteli samo bežno prelistati življenjsko knjigo te, po srcu in duši ta- ko bogate družine. Ni jim prizanašala prva, ne druga vojna, pa tudi težko življenje po vojni je slavljencema vli- valo vedno novo moč, saj sta hotela svojima otrokoma da- ti vse tisto in še več, kar sa- ma nista nikoli imela. Otroka sta bila deležna prave ljubez- ni,' ki sta jo prenašala na svo- je potomce. Le kdo si ne želi življenja v taki družini! Ko je v soboto v slavnost- no okrašeni opatij ski cerkvi opravljal obred celjski opat g. Friderik Kolšek, je na iz- jemno človeški način prika- zal prehojeno težko in življenjsko pot obeh Ijencev, ki sta svoj a, ski smoter prilagodila žinskemu življenju ; otrok, štirih vnukov : pravnukovb. In ne Dobroto sta delila tudi vaščani in sosedi, saj marsikateri otrok veli! napotil namerno min vačeve Linike, ki niti koli praznih rok in sn kob je bil velik ljubitelj be, posebno draga mu; njegova trobenta, saj) krat »prime v roke« k danes - pri 89. letih. V je igral tudi v domat muziki. Vse to sta zmoi mo zato, ker sta bila drugemu zvesta in ij mož in žena, dobra: predvsem pa človeka; ko začetnico - je zal svoje misli g. opat fii Kolšek. Stisnil jima je z željo za dobro zdrai dobre želje v večeru Ijenja. Pri dogodku so sodd tudi pevci Komornega škega zbora, ki so z ubn glasovi polepšali A- sprejem pred cerk vilni sorodniki, si prijatelji Pilihovih zaželeli še dolgo sri. Ijenje in s solzami v stisnili njune dobre ros Gasilske pridobitve V soboto popoldne je bilo kar v dveh gasilskih društvih žalske občine slovesno^-,lii je bila predaja nove gasilske motorne črpalke GD Velika Pirešica, ki so seje .^gj' člani sosednjih gasilskih društev. Zbranim je najprej spregovoril predsednik doni ^^^^ ji Milan Grobelnik, nato predsednik OGZ Žalec Rudi Herman in ob koncu še P Arzenšek iz Petrovč, ki je novo brizgalno tudi blagoslovil. jjeih Novo motorno brizgalno in razvitje društvenega prapora so imeli v najni^^^jt«*] v žalski občini in sicer v Zavrhu pri Galiciji. Tudi te slovesnosti so se udeležili jg.K* sosednjih društev in občinske gasilske zveze. Pripravili so tudi gasilsko tekmova med šestimi desetinami zmagala desetina iz GD Strmec. Na sliki: S sloves gasilskim domom v Zavrhu pri Galiciji. - rr^^ jjllH UUDJE 22. AVGUST 1991 - STRAN 1i; [bralci na izlet j3 bomo pripravili €ti za bralce in po- jjovega tednika in I pripraviti turistič- rtcija Dober dan iz *"'^ira in sicer skozi lepe ^ savinjske doline, ■Mim '^•'J^'" v Logar- Jlini pri Domu pla- ..jl^ov šofer Hinko Po-;| . varno krmaril avto-| i^i mnoge zanimive? SI jih je ob krajših' ,.',h z zanimanjem iglo 45 srečnih izžre- so sodelovali v na- ;,igri DOVTIP POLET- j'Vsem bo dolgo ostala lOininu lepo urejena jj družine Bider v Dol pri Rečici ob Savinji, letnem dopoldnevu so jpnjeten vodič našim Mom pri razkazovanju je. Mama Marija skrbi jnjo in rože. gospodar f priznan inovator za ske stroje, žena Darin- fbi za živino in mleko, pa pridno pomagajo ■;roci Bojan. Breda in Vsi morajo kar pošte- ;ieti za delo. da obvla- iiena kmetiji, ki je veli- |a. od tega pa je 8 ha obdelovalnih površin. Naslednja postaja je bila na prijetnem kmečkem tu- rizmu Slavka in Anice Tir- šek na Poljanah, kjer so nam postregh z okusnimi doma- čimi mesnatimi žhnkrofi in krompirjevo solato. Tirškovi pa se ne pohvalijo samo s tem, ampak tudi z drugimi domačimi specialitetami, med katerimi daleč naokrog slovijo po odhčni pašteti iz divjačine. Recept je samo njihov in ga ne izdajo. Sicer pa bomo o Tirškovem kmeč- kem turizmu še pisali. Brez ogleda cerkve v Rad- mirju in zakladnice masnih plaščev bi bil naš izlet nepo- polen. Čeprav so mnogi ta zaklad že videli, pa so vseeno ponovno v njem uživali, saj je možno vedno kaj novega odkriti. V Logarski dohni smo se zapeljah do zgornje postaje, kjer je parkirni pro- stor in izhodišče do slapa Rinke ter Okrešlja. Tisto so- botno dopoldne je bilo vse polno obiskovalcev, ki radi hodijo na ogled ene najlep- ših dohn, iz katere vodijo mnoge poti na bližnje vr- šace. Popoldanski del izleta smo izpeljali na prijetnem prosto- ru pri Domu planincev v Lo- garski dolini, ki je sicer last celjskih planincev, trenutno pa zanj skrbijo RTC Golte. Za veselo razpoloženje so Aktiv mladih zadružni- kov je v soboto v Šmihelu nad Mozirjem pripravil tra- dicionalni ovčarski praznik s prikazom ovčarskih opra- vil - pranja, striženja in kr- tačenja. Igral je ansambel Metalurgi. Zanimivo je bilo tudi v Solčavi, kjer je domače lovsko društvo pripravilo 10. lovsko srečanje. Pripra- vili so zanimive in privlač- ne nagrade, kot muflona, gamsa in srno. Iz velikih loncev je dišalo po dobro- tah iz divjačine. Igral je an- sambel Zmaji. Solčavska prireditev je trajala kar dva dni. Veselo je bilo tudi v Boč- ni, kjer so pripravili polet- no prireditev na prostem, za ples pa je poskrbel an- sambel Veseli Zasavci. igrali člani ansambla Zmaji iz Solčave Alojz Lipnik, Franci Podbrežnik, Marko Slapnik, Miran Grudnik in Jernej Slapnik (tudi o njih bomo še pisah). Skoraj vsi iz skupine so zaplesali in dol- ga, vesela kolona seje razvila okoli miz pa vse tja med vit- kim drevjem v gozd. Mnogi so se odločili tudi za sodelo- vanje v nagradnih igrah, kjer je bilo vehko smeha in dobre volje. Sodelovati pa se je splačalo, saj so vsi udeležen- ci dobili lepe nagrade NT- RC in turistične agencije Do- ber dan. Igre so spretno izpe- Ijah Edi Masnec, Martin Godler in Vojko Zupane, ki so ob harmonikarju Janku Moguju in avtorju zapisa skrbeli, da so se vsi izletniki res dobro počutili. Posebne pozornosti je bil deležen najstarejši udeleže- nec izleta, 86-letni Alojz Go- lob iz Rakitovca 9 pri Gorici pri Slivnici. Kljub letom jo najmanj trikrat na teden mahne v svoj vinograd pri sv. Heleni, ki mu pomeni drugi dom. Alojz je sodelo- val v družabnih igrah in še plesal, sicer pa pravi, da brez Novega tednika ne more. Na izletu smo imeli tudi kom- pletno tričlansko družino Kos iz Poljč pri Braslovčah. Hčerka Jerica je izpolnila tri kupone in jih oddala v tri poštne nabiralnike v treh krajih. Ko seje poštar ustavil pri njih, so bili presenečeni, saj se je žreb odločil za vse tri. Marija Čujež iz Tratne 43/b je s ponosom povedala, da ima doma pet otrok, Mari- ja Rauter iz Griinove 6 v Ce- lju pa, da je naročnica Nove- ga tednika že od leta 1950 dalje. Posebnih priznanj so bili veseli tudi Vida Podpe- čan, Štefka Majcen, Jelka Medved. Nataša Čretnik in Vera Debelak, katerih dovti- pe Poletje 91 je komisija oce- nila za najoriginalnejše. Prvi avgustovski izlet je ta- ko za nami in po zahvalah sodeč, ki smo jih bih deležni ob slovesu, so bili izletniki zadovoljni. Upamo, da nam bo tako uspel tudi naslednji izlet, ki bo v soboto, 31. av- gusta. Tisti, ki se še niste pri- javih, lahko to storite danes, ko objavljamo še enkrat ku- pon. Te bomo v uredništvu sprejemali do ponedeljka, 26. avgusta, v torek, 27. avgu- sta pa bo žreb. Poštarja pri- čakujte v sredo ali četrtek z upanjem, da boste z nami 31. avgusta. Tokrat se ne bo- mo odpeljah v Logarsko do- lino, ampak nekam drugam. Tisti, katerih se bo usmilil žreb, bodo prav gotovo prav tako zadovoljni, kot oni, ki so bili z nami v Logarski do- lini. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Za spomin smo se pred Bidrovo domačijo postavili pred fotografski objektiv. (Go/ob iz Rakitovca je bil najsterejši udeleženec našega izleta. Pri svojih 86. letih je '•vai v šaljivih nagradnih igrah in si ob zvokih ansambla Zmaji ter s soplesalkami N razguncal« noge. aznik v Taboru in Žalcu •Olik občine Žalec, ki v Taboru in Žalcu, "»olj približuje. Koor- •f odborov za pripra- inovanja občinskega i^a je Janko Drča, ki )* o praznovanju in J dosežkih v KS Ta- kole povedal: 'h dneh se dela nada- ' Predvsem pri Domu ^ in na nekaterih J^dsekih. Radi bi, da ^ program, ki smo si ''^■ili. izpolnili. Prejš- *'^je bila končana fa- j ^omu krajanov. Ta Jamo že četrto leto Ma bo letos do praz- , J dokončan. V domu j^le še napeljava cen- ogrevanja, ki pa jo bomo do jeseni ^Asfaltirali smo dva '^^eka krajevnih cest ' 1200 m in sicer v v Ojstriški vasi. 1 r u*^"^ izvajamo tu- ■ "slrukciji ceste V.Crni vrh v dolžini iiK^' tu bi radi do praz- jj.. cestišče asfaltirah. v.'.^elja tudi, da smo C^' KS dobih 115 no- CJ^^^ih priključkov. «[)f]^^sznovanja občin- ■uj^^^^ika pa se bo zvr- ^hn kulturnih in ^'^'■ireditev. ki bodo potekale od 6. do 14. sep- tembra.« Del prireditev ob prazniku bo tudi v Žalcu. Najpo- membnejša pridobitev bo odprtje novih poslovnih pro- storov Ljubljanske banke. Žalski gasilci bodo za 110- letnico obstoja predali na- menu novo gasilsko vozilo, zvrstile se bodo prireditve taborskih kulturnih dnevov in 100-letnice Savinjske že- lezniške proge. V Taboru so velik del sred- stev zbrali krajani sami, veli- ko pa so prispevali tudi z udarniškim delom. To velja predvsem pri urejevanju cest in doma. T. TAVČAR Vida Podpečan, Štefka Majcen, Jelka Medved, Nataša Čretnik in Vera Debelak so napisale najzanimivejše Dovtipe. Namesto honorarja so dobile izlet in prektične nagrade naše redakcije. Nov večnamenski dom v Taboru, ki so ga obnavljali štiri leta, je končno dobil tudi urejeno zunanjost. Foto: T,T. 12. stran-22. avgust 1991 naSi kraji m. Marta obvlada deset simbolov v Poljanah 12 blizu Reči- ce ob Savinji živi Marta Šo- lar. Kadar ni v službi v na- zarskem Elkroju in ko nima gospodinjskih opravil, se loti izdelovanja simbolov, česar se je naučila na du- hovnih vajah v Nazarjah, ki so jih vodile sestre iz Av- strije. Gre za posebno obli- ko vezenja različnih debe- lin vrvi na leseno podlago, kar vse skupaj predstavlja nek simbol. »Zaenkrat obvladam deset simbolov,« pripoveduje Mar- ta, ko nam svoje izdelke raz- kazuje pred veliko hišo okoli katere je vse polno cvetja in zelenja. »Mož je mizar in mi pripravi ustrezno podlago, na katero navežem v različ- nih oblikah vrv. Tako izdela- ni simboli so lep in pomen- ljiv okras v stanovanjskih prostorih. Zaenkrat še ne prodajam, ampak svoje iz- delke samo podarjam. V to- varni se dekleta oženijo in poleg kupljenega darila jim poklonimo tudi moj izdelek. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da so takšnega darila vesele.« Marta Šolar je letos že raz- stavljala skupaj z bratom Jo- žetom Biderjem na sejmu Ideja v Celju (brat ji je dod- stopil del svojega razstavne- ga prostora), občasno pa se pojavi tudi pri kakšnem več- jem cerkvenem shodu. Nje- na želja je, da bi njeni izdelki krasili čimveč stanovanj, saj je v njih veliko toplo člove- škega pomena in ne prazne- ga kiča, ki je tako rad priso- ten v raznih drugih izdelkih. Marta nam ljubeznivo ra- zložil pomen tako izdelanih izdelkov: »Pletena vrv pred- stavlja osnovno zakonitost skupnega življenja in dela ali v slogi je moč. Vlakna splete- na v vrvico, ta pa v vrv, so močnejša in trpežnejša ka- kor posamezno vlakence. Lesena podlaga predstavna drevo, ki v sebi združuje vse življenjske vrednote. Drevo življenja je prastar simbol, kot znamenje začetka, kot trajanja rodovitnosti in kot prvo znamenje rešenja. Dre- vo spremlja človeka vse živ- ljenje: iz lesa si človek gradi hišo, zibko in krsto. Pod nje- govimi vejami pa bo enkrat tudi počival. Izražanje v sim- bolih je znano pri vseh naro- dih, zanimivo pa je simbole obdelal Alfons Rosenberg v knjigi odkrivajmo simbole ali prasimboli in njihovo spreminjanje, ki je izšla pri Mohorjevi družbi leta 1987.« TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Razlaga za simbol križa: »Križ je najbolj razširjen in najizrazitejši simbol krš- čanstva, obenem pa je podo- ba božje ljubezni do člove- ka. Prepletenost vozlov nas uči, naj križev ne bi prena- šali z jezo in nevoljo, ker s tem bolečino le povečuje- mo, ampak v darovanju trp- ljenja za svoje posvečenje in rešitev drugih. Križ in bolečino je mogoče razume- ti in razvozljati le v luči lju- bezni s katero je Jezus šel na križ in v zavesti, da reši- tev prihaja po križu.« Javna dela v teku y Slovenskih Konjicah urejajo okolico Žičke Kartuzlje Aprila je Republiško mini- strstvo za delo razpisalo javni natečaj za zbiranje ja- nih del v Republiki Slove- niji. Odziv na razpis je bil zadovoljiv, saj se je nanj prijavilo dvainpetdeset slo- venskih občin, ki so predla- gale dvestoštirideset pro- gramov, v katerih naj bi za- časno zaposlitev dobilo 2 ti- soč sedemsto brezposelnih oseb. Na celjskem območju so se odzvale vse občine, razen Žalske, kjer za tovrstna dela, ki se vse bolj uveljavljajo. očitno ni potreb in zanima- nja s strani podjetij. Skupaj je bilo tako predlaganih štiri- najst programov, delo pa naj bi dobilo stodvainšestdeset oseb, ki so trenutno brezpo- selne. Ob tem je treba ome- niti tudi to, da je Republiški odbor, ki je o sprejemu in potrditvi programov odločal, vse projekte s področja Ce- lja, ocenil pozitivno. Prva občina, kjer so po podpisu pogodbe, izboru in dogovoru med Celjskim Za- vodom za zaposlovanje in Iz- vršnim svetom občine, ak- tivnosti že stekle, je občina Slovenske Konjice. Tu gre za sanacijo Žičke kartuzije z delnim arheološkim odko- pavanjem, pri izvajanju del pa sodeluje tudi Zavod za spomeniško varstvo. V pro- gram je vključenih triindvaj- set delavcev, ki so dobili de- lo na podlagi izbora, ki so ga opravili na Zavodu za zapo- slovanje v Celju, saj so vsi na zaposlitev čakali že dolgo časa. Njihove pravice v materi- alnem smislu določa odnos med Zavodom za zaposlova- nje in Izvršnim svetom obči- ne Slovenske Konjice. Pri vseh osebah, ki imajo v času brezposelnosti pravico do denarnega nadomestila, z vključitvijo v programe javnih del ne pride do njene prekinitve ali mirovanja. Hkrati pa so upravičeni do dodatne nagrade v obliki sti- mulacije, za katero nemeni sredstva Izvršni svet občine. Vse ostale osebe, ki pa na Zavodu nimajo priznane no- bene pravice, dobivajo v ča- su dela denarno pomoč, ki znaša osemdeset odstotkov zajamčenega osebnega do- hodka in je pogojena s 120- urnim delovnim časom, teče pa jim tudi delovna doba. Kot je bilo omenjeno že prej, so aktivnosti v okviru programa javnih del v Repu- bliki Sloveniji najprej stekle v Slovenskih Konjicah, kjer delavci čistijo okolico Žičke Kartuzije. Peter Mošič, vo- dja skupine, je povedcil, da morajo urediti okolico obzi- dja, posekati in odstraniti drevesa, nujno pa bi bila po- trebna tudi sanacija zidov in strehe. Vsi delavci so pri- memo oblečeni, saj je delov- ne obleke priskrbel Izvršni svet, pripeljejo jim tudi mali- co, poskrbljeno pa je tudi za njihov prevoz do Kartuzije. Vsi delavci so zadovoljni, pred začetkom del so bili do- bro seznanjeni tudi s pogoji plačila in obveznostmi. Dela torej potekajo nemoteno in brez vsakih zapletov, vztraj- nost delavcev pa je seveda povezana z njihovim intere- som za podaljšanje pogodbe o delu, ki se v tem trenutku ponuja kot ena izmed mož- nih rešitev njihove brezpo- selnosti. PETRA DEŽNIKAR REKLI SO: Tone Korenjakdip. kme- tijski inž., predsednik po- slovne skupnosti za hmeljar- stvo Republike Slovenije, ki se je sedaj preimenovala v Hmeljarsko družbo: »Upamo, da bodo savinj- ski hmeljarji in pa tudi drugi v Sloveniji, ki pridelujejo hmelj, pridelek spravili čim- prej na varno. Letos kakšnih posebnih neurij, tam kjer pridelujemo hmelj ni bilo in upamo, da nam bo v teh dvajsetih dneh vreme naklo- njeno in, da bomo pridelek pospravili. »Obeta se dobra kvaliteta in kvantiteta pri- delka.« T. T Po kolenih za lepše korenje Na dobrih petdeset metrov dolgi njivi pod cesto izven Ljubnega smo v dopol- danski pripeki srečali dve Frančiški - So- larjevo in Kladnikovo. Vsaka^ ima v naje- mu pol njive, kjer je najprej rastel ječmen, vmes pa sta posejah korenje. Ječmen je lastnik zemlje gospodar požel in zdaj je treba rastoče korenje očistiti ter mu dati prostor, da bo zrastlo in da bo dovolj hra- ne za lačne prašiče. Včasih je bilo več takšnega strniškega korenja, danes pa se ga lotevajo samo še tisti, ki imajo v hlevu prašiča ali dva in so sicer brez zemlje. Hrana je draga in treba sije pomagati na takšen zamuden, predv- sem pa naporen način. »Prišli sva že zjutraj, ko je bilo še prijet- no hladno,« pravi 66 letna Frančiška Šo- lar. »Poglejte, zdajle bo kmalu poldan pa sem oplela komaj dobra dva kvadratna metra. To je težaško in zamudno delo. V mladosti sem na ta način veliko delala, zdaj pa mi ne gre več tako od rok. Poma- gati mi bo prišla še hčerka, vendar ne vem, če bova vse zmogli.« Pri tem delu je treba biti vseskozi na kolenih, najboljše orodje pa so roke. »Ko vsaj tako pikalo ne bi in ko ne bi bile tako tečne muhe,« godrnjata obe Frančiški. In ko bosta to delo opravili in bo korenje malo porastlo, ga bo treba še enkrat oči- stiti. Ven ga bosta spravili malo pred Dne- vom mrtvih. Meso od tako zrejenega pra- šiča bo res dragoceno in slastno. T. VRABL Foto: EDI MASNEC Frančiška Šolar (zgoraj) in Frančiška Kladnik pri strnišnem korenju. Na kolenih in počasi gre čiščenje drobnih sadik korenja, da bodo pri nadaljnji rasti imele več prostora. V Kontejnerjih stavkali v torek dopoldne so zaposle- ni v Emovi družbi Kontejnerji prekinili delo in zahtevali, da jim vodstvo izplača razliko k julijski plači, ki jim po njiho- vem pripada tako glede na ko- lektivno pogodbo kot na rezul- tate poslovanja družbe. Izpla- čilo naj bi za 23 odstotkov zao- stajalo za določili branžne po- godbe, zato so od vodstva zah- tevali, da jim to razliko izplača v obliki bona. V torek popold- ne so zaposleni spet normalno delali, v sredo pa so se pogaja- lca nadaljevala. REKLI SO: Matej Zaluberšek, v« PD Velenje: »Že dese ima planinsko društvo nje ob Domu planincev garski dolini svoj plan tabor. V letošnjem je pred kratkim petnajst! nikov iz velenjskih osnt šol starih od 12 do 141ei dil jih je prof. Andrej man, pomagali pa smon vodniki. Prve dni so sel niki na plazu spozr. s hojo z derezami in ce v naslednjih dneh pai odpravili na zanimive ninske ture na ok« Kamniško sedlo, Bran po obnovljeni Kopi^-' poti na Ojstrico. Oglej si tudi Olševo in Foto jalko. Kuhah smo si si večerih pa smo v tah kurili kres in peli ob I Ijavi kitare. Tako so dobili prve osnove u I stva, ki jim bodo prav prišle pri ka^J obiskovanju gora.« . T. ^ Foto: EDI MA Čudež na Krvavici Ob otvoritvi Savinjs^ ninske poti je bilo do' da bo ena izmed tof''.^ vavica. To je 906in nad Taborom. j«i Je izredna razgle^^"^ ljubljena točka p'- so planinci iz Tabo; tudi žig vrha. Ver. vrhu ni ostal, obisk pohodniki po Sav so ostali brez njega so ga planinci . »dobil noge. To se h vse do današnjih d"' že od meseca junU^ tjl žig. Zmagala je »tri^/ij« skih planmcev.kiso* j sili na vrh nove žig^_ ^1^ Pohitite, sedaj je ^y žig. Ob tem boste paj,^i^ ob prekrasnih raz?' ^ ^I^„/IJ| IN LJUDJE 22. AVGUST 1991 - STRAN 13 iiD gre pob declo Klicat Eden izmed običajev, ki so jih letos prikazali na Lučkem dnevu, je vasovanje, oziroma kakor bi Lučani rekli: »pobi fredo dečle klicat«. Vasovanje je bilo nekd^ zelo razširjeno med mladimi, vedo povedati starejši \judje. Ni bilo nujno, da ljubezen ni dovolje- na, tudi drugače so se mladi pogostokrat srečevali ravno pri oknih med dišečimi roža- mi. Namig za vasovanje je pri- šel že zvečer, ko je fant, na le- tošnjem Lučkem dnevu Janez, s svojimi prijatelji prišel pod okno svoje ljubljene deklice, Micke. Fantje so koreOžno za- peh, že takrat pa je fant lahko zaslutil, kako bodo, tako dekle kot domači, sprejeU nočnega obiskovalca. Če sta se mlada imela rada, potem z dekletove strani ni bilo težav. Ponoči, po navadi ko je vzšla luna, se je k oknu v dekletovi kamri, ne- nadoma pritihotapila lestev. Janez je splezal po lestvi, potr- kal na okence in že se je prika- zal obraz ljubljene dekUce. »Če so mati trdno spah ah če oče niso bih preveč hudi, ni bilo težav. Fant je povasoval tudi celo noč,« so pripovedtjvaU stžirejši Lučani. Težave pa so nastale, če sta bila mati in oče huda na vaso- valca, ah če ljubezen ni bila dovoljena, kar se je tudi pogo- sto zgodilo. Letos so v Lučah povedali, da je bil Janez samo b^jtarski sin, Micko, bogato gruntarsko hčerko pa je mati varovala kot punčico svojega očesa. Janez je uspešno prestal vzper\janje na lestv-i, tudi Mic- ka se je prikcizala med rožami, pa k9J, ko njena mati ni dovolj trdno spala in je sUšala klepet zaljubljencev. Nenadoma seje na nesrečnega Janesa vsula ploha vode iz vedra, ajmerja po lučko, med rožami pa se je pri- keizal besen obraz Mickine ma- tere. Da bi bil Janez še bolj nesrečen, se mu je med begom pred pluskom zlomila zadnja letev na lestvi in nesrečnež je padel, kot je bil dolg in širok. Janez pa ne bil Janez, če si ne bi dal duška ob tako pone- srečenem klicanju. Zgrabil je nekeU drv in jih med besedami »Mati, doslej je bila ploha, se- d^ pa bo še grmelo« zmetal proti vhodnim vratom. Toda tudi Mickina mati ni bila od muh - kljub nočnim uram, spalni sreoci in ruti na glavi je ■ pograbila metlo ter se zapodila za Janezom. Temu ni ostalo drugega kot beg, med obisko- valci lučkega dne pa so ostale le obupane Mickine prošnje, namenjene materi za usmi- \jenje... URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM di pse na počitnice pn/, penzion za pse - Po psa priHeJo tutli na dom lastniki psov si pred m belijo glave, kam ''»li svoje ljubljence, ko •lio doma. Izbire najbrž '"io Lahko jih pustijo •^dnikih, prijateljih ali Toda včasih tudi to Malokdo pa pomisli, }^ lahko privoščil svo- počitnice v pasjem 5" Zeres, davSloveni- izbire tovrstnih po- ^.j! in da so v svetu te "'stveno bolje urejene, ^"ilar se tudi pri nas ■"•časi spreminjajo. 3» v okolici Celja, na- |. v Jarmovcu pri C pred kratkim dobih ^izion za pse z malce ^l^m imenom Zonzani. J^stnik, Franci Lenko, da je ime prinesel, ilj"'''Ke. Konkretnega po- , Seda sicer nima, ven- itg '^^naša na živali. ■1 ^fstni penzion sem se ^^vsem zato, ker ži- vimo na samotnem kraju, ki je dobesedno skrit pred civihza- cijo. To pa tudi pomeni, da pasji lajež ne more nikogar motiti. Za enkrat ponujamo oskrbo, zlasti hrano in stano- vanje, v načrtu pa imamo tudi šolanje psov ter sprehajališče, kjer se bodo lahko sprehajah psi s svojimi lastniki. Želi or- ganizirati še veterinarsko in sa- nitarne preglede ter nego za pse, ki so je pogosto zelo po- trebni, pravi Franc Lenko. Cena oskrbe znaša sto dinar- jev na dan. Lastnik Lenko je prepričan, da ni previsoka in da bo dostopna tudi lastnikom psov s tanj širni denarnicami. Vsem, ki so se že zanimali za varstvo in oskrbo se glede na ponudbo ni zdela visoka. Žal je tudi Lenkpvim vojna prekrižala načrte. Še pred njo je bilo zanimanje lastnikov psov zelo veliko, vendar pa so dogodki marsikaj spremenih in zato ima Zonzani trenutno manj psov kot so pričakovaU. Tako imajo od šestnajstih ure- jenih prostorov za pse sedaj polne le tri, število pa se seve- da pogosto spremlja. Franci Lenko se z živalmi ukvarja že skoraj deset let. Šest let je gojil zajce za izvoz v Italijo, vendar pa so ga de- narne, politične in še mnoge druge težave prisilile, da je to dejavnost opustil. Sedaj se na- merava popolnoma posvetiti oskrbi psov, tako pri hrani kot tudi pri bivanju. Nekateri jedo le iz svoje posode, drugi spet ne morejo spati, če nimgjo pod sabo svoje blazine. V Zonzani- ju so vsemu temu pripravljeni ustreči. Lastnik Zonzanija ima tudi prijatelje veterinarje, s ka- terimi se posvetuje, če opazi kakršnokoli spremembo pri varovancih. Ker je penzion težko n^ti, je Franci Lenko pripravljen last- nike s psi kjerkoli počakati ali pa celo iti po psa na dom. Zato se je najbolje obrniti nanj po telefonu. Oglasil se vam bo člo- vek, ki gotovo nosi v sebi do- volj energije, da mu bodo novi načrti uspeh. Svetli žarek upa- nja pa je tudi Lenkov starejši sin, ki bo, kot pravi oče, vete- rinar. SERGEJA LESJAK Takole Franci Lenko, lastnik Zonzanija, razvaja enega od svojih ljubljencev, ki so pri njemu na počitnicah. Vsem ostalim seveda ni nič slabše. Turističnemu društvu »v našem trgu deluje uže nad jedno leto tudi klub za olepševanje trga, kateri je na- vezan le na podporo posamez- nih stanovalcev, temu primer- no vpeljal je nekaj olepšav. De- la ga še čaka mnogo, kajti dosti je prostorov, ki bi se dah še olepšati. Žal in škoda, da ne- m^o vsi domačini smisla in resne volje, to delovnaje tudi krepko podpirati, a kar še ni, lahko še postane, vsaj iz male- ga raste veliko. Kedar bode pa vse delo dovršeno, tedaj bode vsak s ponosom gledal na olep- šavo, na ozalšani trg. Vse hva- levredno je torej početje, da se večji kraji po slovenski domo- vini olepšavajo, tako bode na- ša domovina, katero je uže pri- roda bogato obdarila, še lepša in nam mileja.« Te besede so daljnjega leta 1893 zapisali v celjskem časo- pisu Domovina, govorijo pa o olepševalnem društvu, seda- njem turističnem društvu Gor- nji Grad, ki bo tako letos vsto- pilo v stoprvo letnico delo- vanja. Gornjegrajski klub za olep- ševanje trga, kakor se je ime- noval ob ustanovitvi, so do konca leta preimenovali v olepševalni klub, turistično- olepševalno društvo pa je po- stalo po prvi svetovni vojni. Dokaz, da vsako obdobje pri- nese svoje izraze za isto ali po- dobno stvar. V bistvu pa so tudi današnja turistična društva predvsem olepševalna, in bilo bi bolj pri- merno, če bi jih tako tudi ime- novali. Društva največ skrbijo za lepo okolje, pa to ne zaradi le turistov. Današnje »olepše- valno« društvo v Gornjem Gradu se je znašlo tako rekoč na začetku, saj drži skoraj vse, kar so zapisali pred sto leti. Upajmo le, da bo ponovno, kot pred sto leti, zmagal opti- mizem. JANEZ MAVRIC 14. STRAN - 22. AVGUST 1991 Obliž na Kolesarske rane Sandl šmerc je kolajnam z vseh kolesarskih prvenstev končno dodal še naslov - Štirje Celjani na SP v Stuttgartu Ob vseh enostranskih in ne- utemeljenih odločitvah Kole- sarske zveze Jugoslavije je bi- la za prireditelje nedavnega državnega prvenstva iz vrst celjskega Merxa zmaga njiho- vega kolesarja, 22-Ietnega Sandija Šmerca iz Velenja ravno pravšnji obliž na rane, ki so z uvrstitvijo Baloha, Bonče, Šmerca in Ugrenoviča na SP popolnoma zaceljene. Baloh in Ugrenovič sta svoj nastop opravila na včerajš- njem ekipnem kronometru na 100 kilometrov, večjo tezo pa ima vendarle cestna vožnja po- sameznikov. Edini pravi adut jugoslovanske reprezentance je Valter Bonča. ki je celotne priprave podredil prav nastop na SP. toda iz ozadja je po zma- gi na državnem prvenstvu pro- drl Sandi Šmerc, ki je bil pred odhodom v Stuttgart dokaj za- držan; »Prepeljati vseh 183 km in se povsem odrediti taktiki sta edina cilja, toda če se bo ponudila priložnost za odmev- nejšo uvrstitev, jo bom zagra- bil z obema rokama.« Po treh srebrnih kolajnah z jugoslovanskih prvenstev v gorski vožnji, na dirkališču in ekipnem kronometru je bi- lo največ ugibanj, če si res ta- ko vsestranski tekmovalec ali pa so uspehi bolj posledica oz- kega vrha jugoslovanskega vrhunskega kolesarstva? »Sprint me ne navdušuje, še najbolj mi ustrezajo dirke na krožnih progah, ki so valovite in selektivne: takšna je bila na zadnjem državnem prvenstvu v okohci Slovenskih Konjic. Spremstvo lahko vseskozi opazuje razplet dirke in tek- movalce sproti obvešča o spre- membah, na etapnih dirkah pa je informacij manj in takrat najbolj pride do veljave kolek- tivni duh ekipe. Hribov se ne izogibam, a že raje vidim, da vzponi niso predolgi.« Na etapnih dirkah se vzpo- nom na vrhe prek 2 tisoč me- trov ni mogoče izogniti. In po- tem so na vrsti vrtoglavi spu- sti, ki so v kolesarstvu odlo- čilni mejnik med vrhunstvom in povprečnostjo? »Med amaterji ima posebno veljavo vzpon na Grossglock- ner. Na startu je v dolini 20 stopinj Celzija, po 25-kilometr- skem vzponu in preoblačenju v smučarske brezrokavnike pa nas na vrhu pričakata sneg in temperatura okrog ničle. Spust je seveda poglavje zase. Hitrosti dosežejo tudi do 100 kilometrov na uro in na lepih ter suhih cestah je takšno dr- venje na dveh kolesih nepo- zabno doživetje.« Marsikdo od kolesrjev ne pričakuje, da se v zasebnem življenju prevažate s kolesi, češ kolo je kolo in ob vsem so še najmanj pomembni posa- mezni tipi? »Vožnja z gorskim kolesom je prava sprostitev, v določe- nih primerih tudi sestavni del treninga, ki v obdobju aktivne- ga oddiha na nekoliko druga- čen način obdržimo stik s kole- sarstvom. Letno prevozim okoh 17 do 18 tisoč kilometrov, pedala vrtimo nenehno, saj med dirko ni časa za počitek. Pravi oddih pride na vrsto šele oktobra ali novembra, po vad- bi z utežmi pa smo januarja že spet na cestah. Resda najpogo- steje ob morju, toda na vreme se ne oziramo preveč. Dan ali dva se še skrivamo pred pada- vinami in nekoliko spremeni- mo individualne programe de- la, potem pa nam ne preostane nič drugega kot da načrtovano vadbo opravimo tudi v dežju.« ŽELJKO ZULE POGLEDI Ko bo MOK priznal Slovenijo, Piše: Stane Kavčič (Slovenec) Vedno smo poudarjali, da šport in politika ne gresta sku- paj oziroma naj ne hi šla sku- paj, v današnjih razmerah pa pri nas žal to ni več mogoče. Slovenski športniki, trenerji in športni delavci se še vedno uk- varjajo s problemom nastopa- nja na mednarodnih tekmova- njih, svetovnih in evropskih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Pod slovensko zastavo je zaenkrat še nemogoče nasto- pati, razen nekaterih svetlih iz- jem, za jugoslovanske barve pa se večini nastopi upirajo. Priča smo bili neljubim dogodkom v Plavalni zvezi Jugoslavije, ko so slovenske plavalce in tre- nerje suspendirali, atleti so na balkanskem prvenstvu za mla- dince obrnili hrbet jugoslovan- ski zastavi, zato jih nekateri strašijo celo s suspenzom, no- gomemtaši Olimpije ne vedo, v kateri ligi bodo nastopali, in še in še. Kaj to pomeni za razvoj špor- ta in športnike same? Tekmo- vanje je cilj vsakega športnika: brez tega ne ve kakšna je nje- gova forma, rezultat, kot meri- lo uspeha pa je ob nenastopa- nju zaradi dejavnikov kot so motivacija, trema in j rib, praktično neredu'' Tako kot povsod v i tudi razmere v Cehu nate. To športno^ v preteklosti imelo hunskih športnikom danes ta številka ni va. Atleti, rokonietaš, hokejisti, pa koiarW:' nijo in so pomenili J slovenskega športa in?" tovo so le ti v enakem m kot vsi ostali. ^ Športniki in trenerji j. d^o resnosti poJož^g*. MOK ne bo sprejel % pod svoje okrilje, bon^ svetovnih prvenstvih in pijadah nemogoč. Obj torej samo dve možnost je, da se slovenski jp^ odpovejo nastopanju ^j' slovanske barve, icarpai,. gotovo pomenilo kon^ ere za večino šporfnjJto mnoge med njinrti sejen dobro začela. Druga me, pa je, da športniki kljul^ mu prepričanju le nastop Jugoslavijo, stisnejo 2o| počakajo na priznanje Sk je. Upamo lahko le, dak v tem primeru ne boj dolgo in hnleče. \^ Ognjena desnica Iztok Puc - strah In trepet rokometnih vratarjev sveta Iztok Puc, eden najboljših levih zunanjih napadalcev na svetu, ima pri 24 letih za seboj t-e šest prvoligaških sezon, po- ;^em ko se je pri osemnajstih odpravil iz Šoštanja k banja- ^uškemu Borcu. Že prvo sezo- 10 je zaigral v pokalu držav- ah prvakov in v letu 86 na- topil prvič za A reprezentan- o Jugoslavije! Decembra 1987 je s siloviti- mi streli popeljal jugoslovan- -.ko mladinsko reprezentanco do zlate kolajne na SP na Reki skupaj s Tomažem Jeršičem- Pivovarna Laško). 198 cm viso- ki Velenjčan je zbral 98 nasto- pov za državno plansko selek- cijo, osvojil bronasto kolajno na 01 v Seulu 88, 4. mesto na zadnjem SP ČSFR, v sezoni 87/ 88 je bil najboljši strelec Evro- pe in obenem izbran za naj- boljšega igralca Jugoslavije. Lani je z Zagrebom osvojil tež- ko pričakovani naslov klub- skega prvaka države. »Ujeli« smo ga na Rogli, kjer se s klu- bom pripravlja na prihodnjo sezono. Slej ko prej bo tudi sloven- ski rokomet dobil svojo dr- žavno selekcijo... »Dosti nas je igralo po dru- gih republikah. Pravega v po- gleda v njeno moč še nimamo. Ce nas bodo kmalu priznali, bi si lahko priborili nastop na OI leta 1996 v Atlanti. Perspektiva vsekakor obstaja. V začetku se bo pri mladih poznalo pomanj- kanje močnih tekem. Menim, da bi se kmalu preko skupine C uvrstili v B, kjer bi uspešno parirali reprezentancam dru- gega svetovnega razreda.« Koga imaš v mislih za se- lektorja Slovenije? »Ne vem. Kar se mene tiče, bi najraje videl, če bi to bil Mi- ro Požun. Bil je moj trener in ga zelo cenim." Bi za reprezentanco Jugo- slavije še zaigral? »Najbrž ne. Zaradi politične situacije sem odpovedal sode- lovanje na vseh letošnjih akci- jah reprezentance. Šport in po- litika ne gresta skupaj, pa se vseeno nenehno prepletata, kar ni prav. Prišlo je do razpa- da sistema, začenši z organizi- ranostjo RZJ, izbora selektor- ja, trenerjev, igralcev. Nekaj neverjetnega seje zgodilo pred igrami dobre volje lani v Seatt- lu. kamor so odpotovali .smeš- ni' igralci, ki niti v svojih klu- bih niso dosti pomenili. V taki ekipi se nisem hotel osramo- titi.« Kakšna pa je prihodnost tvojega kluba Zagreba, enega izmed najboljših na svetu? »Sedaj je pod vprašajem celo nastopanje v pokalu državnih prvakov. Ne vem, kaj namera- vajo storiti pametnjakoviči v Beogradu, vsakakor pa nam bodo metali polena pod noge. Glede zvezne lige sem pesi- mist, saj igralci za dve točki ne nameravamo tvegati življenj s potovanjem v Srbijo. Vpra- šljiva je tudi hrvaška hga, saj vemo, da so nekatera področja nedostopna. V glavnem glede odločitev še vse miruje. Morda bodo hrvaški in slovenski klu- bi igrali celo z italijanskimi in avstrijskimi.« Že sedaj je jasno, da vam bo primanjkovalo pripravljal- nih tekem. »Klub je prijavljen za doboj- ski turnir, čeprav smo igralci proti. Trener in uprava vztraja- ta pri nastopu, s^j kljub neka- terim odpovedim pride nekaj vrhunskih ekip. Še prej nam bodo Celjani služili za odlične- ga sparing-partnerja. Če bo po- htična zmeda še kar trajala, bo- mo kot potujoči cirkus gosto- vali mesec dni po Španiji, Franciji, Nemčiji... S tem bi nekaj zaslužili, pa tudi zapolni- li vrzel.« Te bo kdo zastopal pri mož- nem prestopu v tuji klub? »Imam svojega menadžerja Filipa Serdarušiča. kar v roko- metu še ni v navadi, je pa zelo koristno, saj se ne ukvarjam s stvarmi, ki bi me odvra^^ile od treninga. Če bi bilo poprno- je, bi takoj odšel v tujino^en- dar me pogodba s klubojn veže še dve leti. Preko mjb^džerja sem letos dobil ijefo ugodne ponudbe iz Španije. V Zagre- bu sem trenutno zelo zadovo- ljen, saj imam boljše pogoje kot večina naših rokometašev v tujini.« Kaj pa vsota za prestop? »Od leta do leta se cene me- njavajo, odvisne so od ponud- be na tržišču. Meni se v tujino ne splača, če bi na leto preje- mal manj kot 150 tisoč DEM. Je že bolje igrati doma za ne bistveno manjše vsote, pa te vsaj ne gledajo pod lupo. Me- nadžer bo imel svoje odstotke pri prestopu v tujino, vendar je to pravico kupil, za rokometne razmere za visoko vsoto.« Spremljali ste kvalifikacije za 1. zvezno ligo v Zagrebu. Celje Pivovarna Laško se je kasneje še okrepila z najbolj- šima igralcema Kolmske Slo- vana A. Levcem in ŠRK Vele- nja Šerbcem. Kakšen bi bil njen domet med jugoslovan- skimi klubi? »Za obstanek se prav gotovo ne bi borila, kajti že lani se je uspešno kosala z nami in Med- veščakom. Z okrepitvama bi se borili za sam vrh. saj so v 1. zvezni ligi le dve ali tri kako- vostne ekipe, ostalo pa ni omembe vredno.« V prejšnji sezoni ste v dveh prijateljskih tekmah s Celja- ni imeli polovičen izkupiček. Kako bo v soboto? »Ja, lani smo najprej izgubi- la, potem pa smo bili celjski publiki dolžni pokazati, da ni- smo leva ekipa, in smo pre- močno zmagali. Pred sreča- njem lahko rečem le, da bo na- peto. Kakovostno ne toliko, saj imamo oboji ,težke noge', zato tudi rezultat ne bo realen.« Že razmišljaš o obdobju po igralski karieri? »Ko sem mislil kupiti po- slovni prostor za lokal ali trgo- vino, me je prehitela vojna zmeda, tako da še čakam. Za trenerski posel se ne bom od- ločil, saj je to sila nehvaležno delo. Danes si dober, jutri ne veljaš nič. Bil bi v upravi klu- ba, pomagal pri stvareh, ki jih dobro poznam.« DEAN ŠUSTER PIZZA PO ŽICI S iconja v avtomobil Minuh konec tedna je bil v Gotovljah spet v znamenju konjeništva. Na dvodne' tekmovanju za pokal Gotovelj 91 seje skoraj 50 tekmovalcev iz osmih slovenskih m hrvaških klubov potegovalo za najmikavnejši nagradi v zgodovini turnirskih konjeij tekmovanj v Sloveniji: avtomobil suzuki maruti in vespo meri. V fmalu mlajših ja^ (letnik 1972 in mlajši) je zmagala Zagrebčanka Andrea Novak s konjem Alpe Jadratii drugi je bil Gorazd Kušer (krumperk, Sunar) in tretja Maja Laufer (Maribor, Afna)^ V velikem fmalu so štirje najboljši menjali konje in vsak finalist je nastopil tudi s ko treh tekmecev. Po pričakovanju je zmagal Matjaž Čuk (Krumperk), kije tako postali avtomobila vrednega 200 tisoč dinarjev, drugi je bil Sandi Smolnikar (krumperk) domačin Aleš Pevec. Četrti finalist Andrej Kučer iz Celja je bil v drugem krogu disK\'« ran zaradi tuje pomoči, nakar je nešportno zapustil, parkur in s seboj odpeljal tudi Leokadio. Na sliki: zmagovalec Avtoskoka Matjaž Čik. GRET.*^^, Foto: EDI 11^' Vsi trije navdušili Prvenstveni start v sloven- ski nogometni ligi so vsi trije klubi s Celjskega uspešno prestali in poleg zanesljivih zmag navdušili tudi s privlač- nimi igrami. Uvodne tekme so seveda razkrile nekaj nez- nank, skrivalnic pa bo konec že v naslednjih kolih, ko naj- težje delo čaka moštvo Ingrad Kladivarja. Celjani so s Primorjem zlah- ka opravili, v začetni enajsteri- ci pa je bilo kar sedem nogo- metašev, ki še niso dopolnili 21 let in z nekaterimi domiselni- mi akcijami so razorožili tudi najbolj trdovratne kritike. Ve- lenjčane sta v derbiju s Slova- nom rešili obe okrepitvi: po- vratnik Cvikl in vratar Magrič. v Rogaški Slatini pa je bil Ste- klar v uvodnih minutah v škri- pcih, toda nadaljevanje je bilo povsem v znamenju domačih. Rezultati 1. kola: Ingrad Kladivar - Primorje 3:1 (2:0); strelci; Pevnik. b. Bevc in Dža- fič; Rudar (V) - Slovan 2:0 (1:0); strelca: Pranjič in S.O- blak; Steklar - Mura 3:1 (2:0); strelci; Brundič, Valek in Ne- skič, Domžale - Izola 0:2, Ko- per - Ljubljana 1:0, Vozila - Maribor 1:1, Potrošnik - Naf- ta 6:4, Svoboda - J. Lama 4:1, Proletarec - Medvode 4:0. Olimpija prosta. V sredo z Olimpijo Ingrad Kladivar bo v Izoli gostoval že v soboto, nogome- taši z Obale pa so z močno zvezno vrsto celo prvi favoriti za naslov. Še težje delo pa čaka Celjane v 3. kolu. ki je na spo- redu v sredo. Na Slalno klet prihaja Olimpija, ki bo pri sod- nikih imela gotovo nekaj po- pusta. ŽZ Bron za Paviinca v Barceloni je bilo evropsko prvenstvo v plavanju za invali- de, kjer so jugoslovanski pla- valci osvojili štiri medalje. Uspešen je bil tudi Celjan Da- niel Pavlinec. kije na 50m pro- sto osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. TV Enotne lige Na razširjeni seji pi^ stva Rokometne zveze* nije so pripravili pre^'^ vega tekmovalnega za sezono 91/92. Uo^ venska super liga b' ^' članska, ženska pa sta vključena tud; zveznih lig Pivova' in Belinka OlimpU" se lahko kasneje i'' zvezno tekmovanj" stvo se bo začelo tembra. Strokovni svet 1^ ske zveze Slovenije.' v republiški ligi kakovostni skupi"'- \^ »zeleni«, bodo Smel' ja (Ljubljančani vključijo v YUBA). Maribor, Triglav. H'' per. Mineral Slovan^-, v drugi, »rdeči- pa ''' lor Medvode. Mavr"^ Elektra, Comel Donat Mg:, Smel' mladi in Podbočje- ^' kola bodo 5. oktobra 22. AVGUST 1991 - STRAN 15 liojstri za sladokusce f^metnlh Jubilejih dve zanimivi tekmi v Celju Idaj že legendarne „e tekme med ŽRK Veležem v tokrat .^■^ reizkušeni dasrani 5 ki je napaftijena ■iot gledalci ognjeni iliino prestala. •'Tj so se z zmago s sed- ■'zadetki razlike tretjič t. v 1. zvezno ligo. Jnio se postave in t- proti Veležu v po- tekmi: Žare Presin- ■'\ljlan Mrovlje, Milan ' 3. Miha Bojovič 2, ^gožič 4, Marjan Gu- *^\lilan Peunik, Bojan 1, Vlado Bojovič 8, ■■j, Anderluh 4, Slavko i* ,n Ernest Marguč. '^boto bo v dvorani Go- Tproslava ob treh jubile- j^tjiajstletnici tretje uvr- ■;v 1. ligo, otvoritvi dvo- jolovec, ki je bila ves glavnem zapisana ro- in 45-letnici igranja rokometa v Celju. Tako kot je že v navadi, bodo jubilej proslavili na igrišču in to karseda spektakularno in kakovostno. V prvi tekmi sporeda, ki bo predvidoma trajala 2x15 minut (ob 18.00), se bosta sestali dve generaciji, ki sta si priborili vstop v 1. hgo v kvalifikaci- jah, tista iz leta 1976 in letoš- nja, ki je maja uspela v Za- grebu. Pivovarna Laško bo proti ekipi Toneta Goršiča, poleg katerega bodo takratni predsednik kluba Nace Krumpak, dr. Miloš Kosano- vič, Janez Ramskugler in Pe- ter Hribernik, nastopila brez letošnjih okrepitev, saj se bodo od celjskega kluba naj- prej poslovili dosednji kape- tan Igor Razgor, Oto Gradiš- nik in Admir Jašarevič. Re- zervi pri Celju 76 sta Darko Zupane in Ivan Kavčič, s^ Miha Bojovič in Dušan Bo- žič nastopa še nista potrdila. Ob 19.00 se bo Celje Pivo- varna Laško pomerila še z državnim in pokalnim pr- vakom Jugoslavije - Zagre- bom. Ta se je za prihodnjo sezono okrepil z bivšim igralcem Pivovarne Laško (medtem Metaloplastika) Tetteyem Bamfrom, v njiho- vih vrstah že drugo sezono igra Velenjčan Iztok Puc, po- tem ko jih je zapustil vratar Stojanovič, pa so v svoje vr- ste povabih Celjana Rolanda Pušnika, ki se je vrnil iz španske Pamplone. Torej tu- di v vrstah Zagreba poleg številnih reprezentantov še nekaj posebno zanimivih imen. Celjani so se v petek pridružih Zagrebčanom na Rogh, kjer so sinoči že odi- grah prvo prijateljsko tekmo. DEAN ŠUSTER Dravinja PORTNI KOLEDAR 0,24. avgusta (sarstvo: iitgart: 58. svetovno pr- f,o - cestna dirka ama- rz nastopom Val terja iain Sandija Šmarca (ob Pet: zola - Ingrad Kladi- , ob 17.00). iiinet: je: ekshibicijska tekma :6-Celje 91 (ob 18.00), iijska tekma Celje Pi- na Laško - Zagreb (ob i\ i)«: pokal Cockta za pi- do 14 let, od 9. ure s'Jiem parku. Nedelja, 25. avgusta Nogomet: Lendava: Nafta-Rudar; Dekani: Jadran Lama - Ste- klar (SNL, ob 17.00); Ruše: Pohoiie - Dravinja; Mari- bor: Železničar - Partizan Hmezad (OČL - vzhod, ob 17.00). Motokros: skedenj pri Slovenskih Konjicah: prvenstvo Slove- nije do 80 cm in medrepubh- ško prvenstvo za pionirje z otvoritvijo športnega do- ma, od 14.30 uri. Odbojka: Celje: 2. turnir Celje 91 v beach volleyu, od 10. ure na mestnem kopahšču. Sreda, 2B, avgusta Nogomet: Celje: Ingrad Kladivar - Ohmpija; Velenje: Rudar (V) - Rudar (T); Rogaika Slatina: Steklar - Primoije (SNL, ob 17.00). Partizan Hmezad Start tUdI v območni nogometni ligi v nedeljo se bo začelo še prvenstvo v območni nogo- metni hgi - vzhod. Celjska regija bo zastopana s povrat- nikom iz repubiške konku- rence Partizanom Hmeza- dom in Dravinjo, ki ji je že dvakrat zapored spodrsnilo v kvahfikacijah za popolni- tev SNL. Konjičani so tudi letos med poglavitnimi favoriti za najvišjo uvrstitev, čeprav ima novi trener Franc Sivko precej težav zaradi določila, da morajo biti v začetni en^j- sterici vsaj trije igralci, ki še niso dopolnih 21 let. Dravi- nja je med pripravami igrala veliko bolj agresivno in na- padalno, enjusterico Partiza- na Hmezada pa so pestile številne poškodbe, seveda pa je tudi vprašanje, če so si Zalčani po lanskem polomu v SNL že opomogh. FOTO: TONE TAVČAR Prijavnica za pohod v Logarsko Organizacijska ekipa za 7. pohod iz Celja do Logarske doline v dolžini 75 km ima polne roke dela. To še pose- bej velja za Sretena Popovi- ča, Franca Smodiša in Vla- da Perčiča, ki si skupaj z ostalimi člani organizacij- skega odbora prizadevajo, da bi bili tudi na letošnjem pohodu vsi udeleženci zado- voljni. Prve prijave že prih£y£uo, danes pa objavljamo še en- krat prijavnico za tiste, ki so spregledah prvo. Pohod bo v soboto, 8. septembra s star- tom ob 0,1. ponoči na Trgu V. kongresa v Celju. Zlasti v spodnjem delu pohoda bo tokrat trasa spremenjena, o tem pa bomo poročah v številki Novega tednika, ki bo izšla tri dni pred poho- dom. Nova trasa bo varnejša pred prometom, tako da se bodo pohodniki lahko bolj posvetih samemu pohodu, kot pa da se varujejo pred avtomobih, ki jih je zlasti ob sobotah na relaciji proti Lo- garski dolini več kot med tednom. Za prijetno novost se je to- krat odločil NT-RC, ki je glavni pokrovitelj, saj bo skrbel za kompletno tiskov- no slu^o tako v Celju kot v Logarski dolini. Ker je pot iz Celja do Lo- garske dohne kar zahtevna, organizator priporoča vsem tistim, ki se bodo udeležih pohoda, da za trening vs^ nekajkrat prehodijo pot iz Zagrada mimo Celjske koče in Svetine do Kalobja in na- zaj v dolžini 34 km. TV ANORAIViA^ *kros '^^o Slovenije ^W vas-do80ccm: 7. .'■,^0 250ccm: 1. Peršoh ;.;ov Konjice) ... 5. Vo- Slander, Ce); ekipno: j.' Kor\iice 20, 3. Slavko 18; pionirji - do K, Tajnikar, 3. Robar yiKor\j); do 80 ccm: 1. v i^Slander) ... 4. Fyavž ^'^^na liga S: RLV-Velenje 12:5, »4ku 2:aiec-Vegrad 0:17, ^;^^Šmapion 11:6. (l^1:Trebehško 14. Ve- .^LV 10, Vegrad 6, ^^^Partizan Žalec 2. ijanje_ Invalide - 50 m prosto: 3. hJ^Ce^je). .___________ Streljanje Prvenstvo Slovenije Celje - MK puška serijske izdelave (60 strelov leže) - ekipno: 2. Kovinar (Štore) 2099, 4. Celje 2090, 6. Slavko Šlander (Šempeter) 2045, 7. Dušan Poženel (Rečica pri La- škem) 2002; posamesniki: 2. Jeram (Ce) 550. Tenis Prvenstvo Slovenije Polflnale končnice ekipne- ga prvenstva: ŠTK Velenje- Domžale 5:4. Prvenstvo Maribora Dobršek, Furlan (oba Zl. Ce), Dovšak, Grosman in Topčič (vsi ŠTK) izpadh v 1. kolu. Beacil vollev spet v Celju v nedeljo OK Vizura in Novi tednik-Radio Celje na igriščih celjskega ba- zena prirejata 2. Beach volley turnir za moške ekipe, ki se bo začel ob 10. uri. Glede na uspeh turnirja pred desetimi dnevi orga- nizatorji pričakujejo zno- va množičen odziv. Na- grade za najboljše so de- narne in praktične. Zma- govalno moštvo bo dobi- lo 5000, drugouvrščeno 3000, tretje 2000 in četrto 1000 dinaijev. Ekipi, ki bosta zasedli 5. in 6. me- sto bosta prejeh praktični nagradi, Prijavnina za ekipo je 500 dinarjev in vključuje tudi vstopnino na kopahšče. Tekme bo- do na večjem igrišču veli- kosti 9x9 metrov. KAMILO LOii£NCX 16. STRAN - 22. AVGUST 1991 V pravljični deželi Gamalana - čudežni parl€ ob Gardsliem Jezeru za veiiiie in majhne Dobrih dvajset kilometrov oddaljen od Verone, v smeri proti Milanu, se v Italiji, od leta 1975, razprostira Garda- land, neke vrste evropski Dis- neyland, ki vsako leto privabi k ogledu okoli dva milijona in pol obiskovalcev vseh staro- sti. Leži v bližini mesta Pesc- hiera ob Gardskem jezeru in obsega štiristotisoč kvadrat- nih metrov površine, od teh Jih je več kot polovica že pre- urejenih v park; raj za otroke, njihovo domišljijo in veselje. V Gardalandu ni prav nič ne- navadno, če na lesenega ko- njička, na vrtiljaku sede po- leg vnuka babica in se prešer- no smeje, ali če zaljubljenca, krepko čez dvajset let, vpijeta in se objemata na vagončkih, ki z veliko hitrostjo brzijo po gorski železnici gor in dol. Nepregledna reka vozil se že mnogo pred deveto uro zjutrsu, ko Gerland odpre vrata obi- skovalcem, zliva na parkirišča, kjer so cene parkirnin zasolje- ne. Avtomobili, pretežno z ita- lijanskimi registracijami, so polni otrok in staršev. Obisko- valci se na parkirišču oblačijo v lahka oblačila in obujejo udobne čevlje, na ramena si oprtajo nahrbtnike, nekateri pa so v Gardaland pripravljeni tovoriti hladilne torbe. Pamet- no, pravzaprav, saj so cene v zabavišču zasoljene, otroške oči in želje pa skoraj nepote- šljive. Za vstopnino je treba odšteti okoli trideset mark, s tem pa si obiskovalec pridobi pravico do obiska vseh zanimivosti, le nekatere je potrebno, kasneje še dodatno plačati. Brezplačne so pretežno vožnje z vrtiljaki, na katerih se lahko vrtite do polnoči, če le imate voljo in čas čakati v dolgih vrstah, ki so pred sleherno zanimivostjo in vrtiljakom. Ob obisku Gardalanda ste lahko v nek^ urah v Afriki, v mestu na Divjem zahodu, se spustite po koloradskem ka- rbonu v kanuju, vstopite v dvo- rec grofa Drakule, si ogledate vragoUje, ki jih ugary^o delfi- ni, vstopite lahko v vesoljsko raketo ali se z neznanim lete- čim krožnikom prepeljete čez reko. V Gardalandu nameravajo do prihodnjega leta urediti del parka tako, da si bodo obi- skovalci lahko ogledali pravo gusarsko bitko. Pri tem si bo- do v Gardalandu pomagali s sodobno tehniko: laserji, ro- boti... V mislih imajo še ne- kaj projektov. Tako namera- vajo urediti nov botanični vrt, pa postaviti srednjeveško mesto in še kaj. Park se torej še vedno širi. Gardaland je pravljičen tudi zaradi čudovitih rož in zelenic ter dreves, ki se razprostira o tam, obenem pa osebje izjem- no skrbi za čistočo. Nikjer na- mreč ne boste videh niti sledu o umazaniji, za kar skrbijo či- stilci, ki jih je povsod v parku veliko. Za normalno obratova- nje Gardalanda namreč skrbi okoU tisoč. zaBoslenih..^ .__ V afriško džunglo Sprehod po parku se prične med vrtiljaki, ki se vrtoglavo, in visoko nad glavami obisko- valcev vrtijo in norijo, v zraku se razlegajo kriki in smeh, v bližini vhoda pa stoji dvorec grofa Drakule, iz katerega obi- skovalci ne prikorakajo, tem- več se pridričajo po okroglem koridorju. Starejši nasmejani, otroci pa - kakor kateri. V daljavi nenadoma zaslišite zamolklo bobnanje tam-ta- mov, oči pa uzrejo kohbe, krite s slamo. Na eni izmed streh je slonova glava, nad vhodom vsake kohbe pa afriška maska. Čedna črnka prodna spomin- ke iz Afrike po zasoljenih ce- nah. Bobni še kar zamolklo zvenijo in vabijo obiskovalce v džunglo. Reka turistov mirno stoji v vrsti za vožnjo s čolnom iz trstičja po ozki in zaviti rečici. Po več čolnov je pritrjenih skupaj, poganja jih močan tok, na približno deset minutni vožnji pa radovedneže pozdra- vijo vse n^razhčnejše afriške živali. Gre za izjemno dobre ponaredke, ki spušč^o glaso- ve, tudi Tarzein na lijani se za- guga mimo, afriška plemena začudeno gledego turiste, na koncu pa jih iz votline, izza ovinka, z mogočnim golča- njem pozdravi ogromen King Kong, ki nevarno bliska z očmi po vsiljivežih in z roko sega proti njim. Wanted dear or alive Le nekaj metrov proč od džungelske Afrike obiskovalce preseneti pravo mesto iz do- brega, starega. Divjega zahoda, natančno takšno, kot smo jih v^eni iz filmov, v katerih se je proslavil John Wayne. Že ob vstopu v mesto so razpisane tiralice za tem in onim ir, komu zahoče, si jo ]^ zase izdelati tudi sam. Ko pogled splava na t« enega izmed kavbojskih nov, se vate zasrepi p pravcatega Indijanca, s | nico, puško in pripad^ oblačili. Človek se poni pogledu na šerifa, ki z j na prsih, ostrogami na stih škornjih, in z nt ukrivljenimi v črko O, ko možaka, ki veliko jezdiš bi, ter rokami, trideset metrov oddaljenimi od paradira po mestu in se no ustavi v konjušnici v tesnih stajah stoji nei hjev. Z indij ancem lahko mestu na pravem, za D hod značilnem vozu, nai fotografski posnetek, nec vas bo zgrabil za' vprašal kakšne smrti umreti, kavboj, ki sedi pa bo nonšalantno žve< Vrtiljaki da te kap! Vrtoglava gorska železnica, na katero vstop otrokom ni priporočljiv, pa simpatična gosenica, ki počasi leze po tirnicah, pa kavne skodelice ki se noro vrtijo, vse to je Gardaland. King Kong v GardaJaj Akrobatski show Marokancev na trgu kot i2 P'^ ob^ovalce, ._____________________________ Ne, to ni Mehika, to je Gardaland! 22. AVGUST 1991 - STRAN 17 ^iskovalcev. špageti we- ^pod čela, piost v vaš :irda z levim jeio nasmeh- leSe niste bili i Dolini kraljev. ; aredek imajo ■ ;:e boste vsto- ■ (ste, medtem, ' m drseli po priča pravim ikovalci in do- ' liimi očmi se srkofagi, mo- frmel nad va- I dodo odvijale I mi bodo škle- > 1 Nato boste . laserski svet- T; bo prekril in jotutili kot da 1 imce pa bodo i like oriental- ske vonjave. Ko Doste zapustili tekoči trak, se boste znašh v tr- govini, v kateri lahko kupite orientalska kadila, spominke in še k^. Tudi arabske palače, takš- ne, kakršne nam pričcirc^o pravljice iz Tisoč in ene noči, se dvigajo v Gardalandu, sredi bazarja pa večkrat dnevno pri- pravi akrobatski show skupina Marokancev, ki skačejo skozi goreče obroče. Spretni trgovci vam na bazarju nudijo prepro- ge, pisane rute, tunike pisanih barv, izvezene telovnike, na- kit... Tudi okrepčali se boste lahko v aklimatizirani arabski restavraciji. Pozabiti ne smem ne vožryo s kanuji po koloradskem ka- njonu in brziccih, kjer turisti pridejo na cilj premočeni tciko, kot se za rafting spodobi. Sko- r^ vse, kar se lahko porodi v človeški domišljiji zabavne- ga in vrtoglavega, je moč nsuti v Gardalandu. V Gardelandu pripravijo vsako leto tudi več kulturnih prireditev. Med drugim tek- movanje za nagrado medna- rodnega otroškega cirkusa. Predstavijo se artisti, mlajši od enajst let, iz okoli tridese- tih držav, prireditev pa vsako leto prenaša RAI. Glasbeni talenti iz vsega sveta pa se vsako leto zberejo v Garda- landu na mednarodnem tek- movanju za, Mozartovo na- grado. In če se povprečnemu Slo- vencu stori milo, ko zavistno gleda prešerno nasmejcine ita- lijanske otroke, ki uživajo v Gardalandu, medtem ko slo- venski nimcgo na voljo niti pri- bližno česa takšnega, se prav- ljica, ob pogledu na denarnice in ekonomsko računico pov- prečnega Slovenca razbUni. Gardaland, ki je kar okoli šeststo kilometrov oddaljen od Celja, in kup denarcev, ki bi jih bilo potrebno vzeti zraven, na- mreč onemogoči o, da bi se lahko množica slovenskih otrok zabavala tam. Žal. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC )h ^ "^'''desetmeterska Eva dovoli obiska- "^efl poljuden, in otrokom razumljiv ^^^ga telesa. Neposlikana koža - kakšen dolgčas Ws9, kar ste želeli veiletl o tetoviranju Tetoviranje - izraz izvira iz samoanske besede tatau, kar pomeni udariti. Belci upo- rabljajo vbodno tetoviranje, pri katerem barvne snovi vbadajo v kožo. Namen teto- viranja? Okrasitev telesa z risbami, postavljanje ali že- lja po tem, da bi bili drugač- ni. Toda, v kakšen užitek je človeku, da trpi bolečine, ker bi rad spremenil svoje telo? Zakaj ljudje spominkov ne nosijo po žepih, zakaj si jih vtiskajo v kožo? Kaj menijo o tem strokovnjaki, kaj lju- dje, ki govorijo iz izkušenj? In, ali veste, da se tetovirajo že slovenski osnovnošolci? Tetoviranje zdravju ne škodi Dr. Jožica Pekarovič, zdrav- nica na oddelku za plastično kirurgijo bolnišnice Celje, pra- vi, da tetoviranje zdravju ne škodi. »Psihiatri se konkretno s tetoviranimi ljudmi ne uk- varjajo. Morda s kakšnim pri- merom naključno, drugače ne,« je povedala Vera Petrišič, psihiatrinja, ki pa se o tem ni bila pripravljena pogoveirjati. Dr. Jožica Pekarovič pa o teto- viranju pravi: »z medicinskega vidika ni s tetoviranjem nobenih težav. Edina težava so psihični, no- tranji problemi tetovirancev. Ljudje, ki so nad tetoviranjem najprej navdušeni, si potem premislijo. So obdobja, ko lju- dje, ki bi si radi odstranili teto- važo, kar navahjo na naš odde- lek, včasih pa po več mesecev ni nikogeir. To je odvisno pred- vsem od trenutne pohtične si- tuacije. Pred približno dvajse- timi leti so nas kar napadah bivši nemški vojaki, ki so si med vojno dah vtetovirati znak »SS«. Večinoma so si ga odstranili kmalu po vojni, ta- ko da sedaj tega ni več. Sedaj si ljudje odstranjujejo kratice JLA. zakco se tetovircgo pred- vsem moški? To počenjajo predvsem v vojski, kjer so lju- dje, ki imajo potreben pribor. Pa v skupinah prijateljev. Ženske se bolj malo tetovirajo. Ponavadi le srčki ah ime fan- ta... Moški pa, moški imajo dostikrat vtetovirane tudi pra- ve umetniške slike. Postopek odstranjevanja tetovaže? Le-ta je kirurški. Kožo odrežemo in zašijemo neposredno ah pa jo vzamemo z drugega dela tele- sa in prišijemo na mesto, kjer smo odstranih tetovažo. Teto- vir^o se predvsem moški do petindv^setega leta.« Tetoviranje je ialiko. smrtno nevarno v Celju živi človek, imenuje- mo ga Tonček, ki je včasih do- sti tetoviral. Sam ni tetoviran, pravi, da mu to ni všeč. »Recimo, da sem se tetovira- ti učil v vojski. Tetovira se lah- ko s strojčkom ah pa z iglami. Mi smo tetovirali z iglami. To se počenja takole: potrebuješ tuš in iglo. Najprej shko nari- šeš na roko, potem pa nama- kaš iglo v tuš in zabadaš. Tako se tetovira. Sam sem najpogo- steje tetoviral ženske, orle, pa kakšne filmske in ročk zvez- de...« je povedal. »Pogosto sem tudi risal na kožo, saj lepo rišem. Sam pa se nisem nikoh tetoviral, s^j bi mi slej ko prej postalo žal.« Med ljudmi prevladuje pre- pričar\je, da so ljudje, ki se te- tovirajo, večinoma bivši za- porniki, kriminalci. Tonček o tem pravi: »Tudi sam sem bil zaprt in vem, kako je to. Ljudje so sa- mi, dolgčas jim je... Pa si vte- tovirajo razne spomine... Pravzaprav je to že tradicija: tisti, ki je zaprt, mora biti tudi tetoviran. Vendar pa lahko pri tem nastopijo težave. Z mano v vojski je bil fant, ki je bil potetoviran po celem telesu. Koža se mu je zagnojila in je umrl. Samo zaradi tetovaže.« To gre verjetno pripisati temu, da pri tetoviranju ni pazil na sterilnost uporabljene igle. Ljudje so običajno tetovira- ni po rokah. Najde pa se tudi kdo, ki si žeh tetoviranja na drugih delih telesa. Tonček pripoveduje: »Poznal sem fan- ta, ki je umrl, potetoviran po spolovilu.« Na vprašanje, kaj je imel vtetovirano tam, je v zadregi odgovoril: »Hm. Ja, no... Čisto na koncu spolovila je imel vtetovirano ženino ime...« nietuijček na zadnjici Na »lovu za tetoviranci« sem ugotovila, da se tetovirani lju- dje zbirajo po zakotnih ka- varnah. Stojim pred Biljard klubom v Žalcu. Ob glasovih, ki priha- jajo izza zaprtih vrat, me obha- jajo dvomi. Haj vstopim? Dol- golasec, ki je prišel iz lokala in s pahco za biljard pričel udar- jati okoh mene, dejanje pa podkrepil z vzklikom »Hare krišna!«, mi ni bil ravno v spodbudo... Vseeno sem se odločila. Sedla sem za šank in prvemu potetoviranemu človeku, s ka- terim sem načrtovala pogovor, plačala pivo. Razgovoril se je... »Ja, jaz sem pa po riti tetovi- ran! Poglej!« si je z zgovorno kretnjo odpel hlače. Z njegove zadnje plati me je pozdravil prelep barven metuljček... Kdo te je pa tako lepo pote- toviral, sem ga vprašala. »Miš', de sm nor, de ti bom to povedu? Sej je zdej tko u arestu. Pa moj kolega je tud potetoviran. Tko lepo. Dej, še njega neki upraši!« »Kolega« ni bil v rožicah kot prejšnji sogovornik. Potrpež- ljivo mi je razložil, kaj pomeni- jo slike na njegovem telesu. Peace, zdravniški simbol, orel, ime, srček... Do tu je šlo kras- no. Potem pa: »To pa je tisto, kar je do sedaj človeku pov- zročilo največ hudega.« Nisem dobro videla. »In kaj je to?« sem vprašala. »Ženska.« Kučan na prsi, Pučnik na zadnjico Ko sem po celjskih ulicah naključno izbrane sogovorni- ke spraševala, kaj menijo o te- toviranju, sem naletela tudi na neko celjsko srednješolko, 17- letnico, ki je povedala: »Meni so tetovirani moški zelo všeč. Če po pravici povem, tudi jaz sem že iskala studio za tetovi- ranje, hotela sem se tetovirati. Pa mi starši ne dovolijo. Tako sedaj komaj čakam, da bom stara osemn^st let, da se bom lahko dala tetovirati. Tetovira- la bi se predvsem po hrbtu. Zelo se zanimam tudi za pohti- ko, zato bi zelo rada, da bi se mi kateri od politikov podpi- sal na moje telo. Pa tudi nov slovenski grb bi rada imela vtetoviran. To bi želela imeti za spomin do konca življenja. Gospoda Kučana bi prosila, če bi se mi lahko podpisal na mo- je prsi, seveda pa bi za to pro- sila tudi gospoda Pučnika in lahko bi se mi podpisal na zad- njico.« Več celjskih srednješolcev je povedalo, da jim tetoviranje ni všeč, redki se s tem strinja- jo. Eden se je razgovoril: »Ni- sem potetoviran samo po roki, temveč tiidi po riti. Tam imam vtetovirane ženske. Nage žen- ske. To so mi vtetovirali prija- telji. Spomin. Ko jih vidim, pozabim na to, kako zafukan je ta svet... Ko grem na potre- bo, jih gledam. V kopalnici imamo ogledalo, tam se pogle- dam in pozabim... Pretresljiva izpoved 13-letne deklice Srečala sem jo v zakotnem lokalu nekje okoli Celja. V nje- no dobro ne bom napisala, kje, imenovala pa jo bom kar Tanja. Tanja obiskuje sedmi razred osnovne šole. Preden sva se začeli pogovarjati, je šla naži- cat cigareto. Tanja sije vtisnila znamenje na poseben način. »To sem si vtisnila pred tre- mi meseci. S prijateljicami smo špricale šolo, pa smo se- dele na stopnicah nekega blo- ka. Dolgčas nam je bilo, prija- teljice so govorile, da sem bo- ječka, pa sem vzela britvico in si v roko vrezala črko »Ž«. Po- tem sem jo okoh še ožgala s ci- gareto. To je prva črka imena mojega fanta, s katerim pa sva se pred nekaj meseci skregala. Ni mi žal, da sem to storila, saj tudi mojim prijateljicam ni. Morda mi kdaj bo, tega sedaj še ne vem. Če mi bo postalo žal, si bom pač dala odstraniti. To se da narediti s plastično operacijo. Ampak mislim, da mi ne bo nikoh žal, da sem si tole vtetovirala. Vseeno tega ne bom več počela. To je grdo videti, takole, na roki. Pravza- prav sem si tudi tale »Ž« vtis- nila samo zato, ker imajo vse starejše prijateljice vtetovira- no prvo črko imena svojega fanta. Dokler si nisem tudi jaz tega vtisnila, so mi govorile »tamala«. Sedaj me ne zafrka- vajo več. Zato mi ni žal. Po drugi strani pa, to je dovolj, in tudi zato, ker boh, se tetovirala ne bom več. Doma za to ne vedo, pravzaprav živim sama z mamo, očka je odšel... Če bi mama izvedela, bi bilo tako kot tedaj, ko je izvedela, da kadim. Pretepla me je, jaz pa sem odšla od doma. Vendar pa sem bila takrat še manjša in sem hodila samo po našem mestu. Če bi se to zgodilo da- nes, bi zares odšla. Na morje, v Trst. Ne vem... Sedaj, pole- ti, ko nosim m^ice s kratkimi rokavi, si okoh roke zavežem ruto, pa znaka nihče ne vidi. Pravzaprav bi se mi lahko zag- nojil, pa se ne bo. Če se mi bo to vseeno zgodilo, bom pač šla v bolnišnico. Tako kot zadnjič, ko sem pokadila preveč trave, potem pa sem se še nafiksala s heroinom. Teden dni sem bi- la v bolnišnici. A sem prežive- la! Tudi to bi,« je povedala Tarxja. NINA-MARUŠKA SEDLAR »Nekoč ljubila sem vojaka 18. STRAN - 22. AVGUST 1991 PISMA BRAi. PREJELI SMO Pismo ceijsicim posiancem Od časa do časa kupim celjski Novi tednik, ker me še kljub več kot tridesetletni odsotnosti iz Celja - kot nek- danjo Celjanko - zanimajo tamkajšnje novice in razvoj lepega, starega mesta ob Sa- vinji. V 25. številki z dne 26. juni- ja tega leta, pa sem zasledila zapis novinarke I.Stamejčič o »Preimenovanju osnovnih šol«. Ogorčenja nad nezasli- šanim predlogom nekaterih poslancev, ne morem opisati z dovolj krepkimi izrazi. Ra- zumem, da so nekatere spre- membe naslovov posamez- nih šol morda (?) na mestu, spomnila pa vas bom vsaj na dve, ki nosita ime celjskih kulturnikov in šolnikov. Starejši občani Celja se go- tovo spominjajo učitelja in mecena Frana Krajnca, ki je poklonil zemljišče, da so Po- lule lahko dobile šolo, kamor so poslej hodili otroci vse od Celjske koče, Zagrada, Pe- čovnika, Tremerij, Košnice in še od kod. Šola je dobila ime po svojem darovalcu. Gospodu županu mesta- Celja pa najbrž tudi še ni či- sto izpadlo iz spomina ime pred nekaj leti umrlega od- ličnega pedagoga, mladin- skega pesnika in pisatelja Frana Roša. Njegovo ime bi prav gotovo s ponosom še nadalje nosila šola v Novi va- si. In še na nekoga bi opozo- rila gospode poslance, ko si tako razbijajo glave, kako bi čim več občanovega, težko prisluženega denarja zmetali skozi okno oh. izbiri novih imen za svoje šole. Če še ne veste ali pa ste morda poza- bili, leta 1922 je umrl trgovec Anton Kolenc. Dobršen del svoje zapuščine je namenil za šolanje celjskih dijakov in tistih iz okoliških šol - na univerzi. Prepričana sem, da marsikateri od njih še živi... Če pa malo pobrskate po zadnjih šezdesetih, sedem- desetih letih celjske zgodovi- ne, boste našli n^brž še kaj več. Se vam ne zdi vredno in pošteno, da tudi po njem imenujete katero od šol?! Na koncu bi svetovala ma- lo manj politiziranja okoli šol, že itak je doslej storjena nepopravljiva škoda tej ge- neraciji, pa več strokovnosti in znanja v šole! Saj želimo imeti zdrav in neobremenjen naraščaj! ? Želim in pričakujem odgo- vor oziroma reakcijo na moje pisanje. TATJANA PEVEC, Layerje- va 6, 61000 Ljubljana Na Vaše odprto pismo v Novem tedniku, Celje, po- šiljam na Vašo željo nasled- nji odgovor: Vaše razburjanje nad »ne- zashšanim predlogom neka- terih poslancev« naše občin- ske skupščine je povsem odveč. Ob pazljivem čitanju član- ka bi lahko opazili, da so se ravno poslanci naše skupšči- ne zavzeU za to, da se za obe šoli, to je OŠ Frana Krajnca na Polulah in OŠ Frana Roša v Novi vasi ne upošteva kri- terij krajevne pripadnosti ampak se naj zadrži doseda- nje ime glede na obe Celja- nom dobro znani osebnosti in njihovo kulturno poslan- stvo. Vaše odprto pismo je svoj benevolenten namen vsebin- sko zgrešila. Po svojem tonu pa je neprimerno. Celjskim poslancem lahko česani povsem zaupno. Svojo zre- lost in razsodnost delovanja v demokratičnih razmerah so že dokazali. ANTON ROJEČ, predsednik SO Celje Živaii zdelule vročina Zadnji vojni dogodki v Sloveniji so mnogim last- nikom živali odvrnili skrb za njihovo počutje. Računali smo, da je huda vročina že mimo, vendar kot kaže zlepa ne bo ponehala. Četudi so misli lastnikov živali usmer- jene v druge skrbi, bi zlasti rada spomnila gospodarje psov čuvajev, ki so dneve in dneve izpostavljeni vročemu soncu, morda celo na pre- kratkih verigah in brez sen- ce. Lahko samo z žalostjo ugotovimo, koliko ti nemi stvori trpijo, ko ne pridejo do kaplje pitne vode. Zato bi prosila vse gospodarje, ki jim psi čuvaji varujejo njiho- vo premoženje, da psom nu- dijo vsaj najosnovnejše: PIT- NO VODO IN SENCO (po- leg hrane). Priporočam tudi, da bi pticam na vrtovih in zavetnih krajih nastavljali sem in tja plitve posode s čisto vodo, saj tudi te per- nate živali težko prenašajo vročino pri -1-30 in še več sto- pinjah. Hkrati bi prosila vse, ki mi še niso vrnili podpisnih pol proti bikoborbam, ki se v ve- likem obsegu pripravljajo za leto 1992. v Španiji (01ympi- ada, EXPO 92), da te pole čimpreje vrnejo na moj na- slov. Kdor želi, mu lahko po- šljem še nove pole za 20 pod- pisov. Pa še to: nekatere turi- stične agencije s svojimi re- klamnimi letaki oz. progra- mi vabijo turiste na ogled bi- koborb v Španiji. Prosim vse, da takim turističnim agencijam pošiljajo svoje proteste, meni pa sporočijo njih naslove. Zahvaljujem se vsakomur, ki je na kateri koli način pri- pravljen trpeči živali poma- gati in jo reševati pred trplje- njem. LEA EVA MULLER, Titova cesta 23, Ljubljana Pogumno naprei Sem vaš zvesti bralec. Naj- prej bi se rad zahvalil za red- no pošiljanje vašega časopi- sa, ki ga teden za tednom z veseljem in z velikim zani- manjem pričakujemo. Težko nam je pri srcu, ko beremo zgodbe, ki jih v va- šem časopisu piše vojna. Hu- da preizkušnja je pred krat- kim zajela Slovenijo. Na ple- biscitu so Slovenci glasovali za samostojno Slovenijo, ni- so pa glasovali za prelivanje krvi. O vseh vojnih grozotah v Sloveniji ste, nam zdom- cem v tujini, po zaslugi vaših reporterjev izčrpno poročali. Za vso nesebično delo se vsem zahvaljujemo. Prizade- ti smo, ko beremo o tej gene- ralski kliki, ki govori o miru, demokraciji, hkrati pa pov- zroča krvavo nasilje nad svo- bodoljubnim slovenskim na- rodom. JA krši miroljubno sožitje in sodelovanje za pri- hodnost demokratične in miroljubne Evrope. JA je za- grešila zločinsko agresijo, si- lila je mlade fante, da so tve- gali svoja življenja v tem voj- nem metežu »generalske blaznosti«. Vojna je trda stvar. Spra- šujemo se, zakaj vse to? Za- kaj ni mogoče v odkritem in poštenem dialogu preprečiti nasilja, zakaj toliko žrtev, trpljenja, škode ter pomanj- kanja, ki ga najbolj občutijo otroci. Bog ne daj, da bi se ponovilo, kar ste pri vas do- živeli v tako hudih časih. Kljub temu vam vsi v tujini želimo, da nikakor ne obupa- te. Pogumno in ponosno sto- pajte naprej. Čaka vas zah- tevno delo ob gradnji vaše skupne slovenske hiše, ki bo trd oreh. Naj vam Bog v teža- vah, ki vas še čakajo, podari uspeha in mirnih let. Vaš zvesti in hvaležni bralec RUDI STEPISCHNIK, Dortmund Iščem pravico Sem vdova, stara 62 let, upokojenka, stanujem v družbenem stanovanju- garsonjeri. Poročila sem lo- čenca (ne po njegovi, temveč po ženini krivdi). Mož je ob ločitvi vse imetje pustil ženi z dvema mladoletnima otro- koma. Vseskozi je plačeval alimente v času njunega šo- lanja, torej tudi v času naji- nega zakona. Otroka ga nista nikoU priznala, čeravno je iskal stik z njima. Tako je bilo tudi ob moževem grobu slovo skromno, s tem, da sta mi dala vedeti, »da sta sedaj tu«. Ko sva se z možem poroči- la, je mož prišel s »kovč- kom«, star 52 let. Prav takrat je tudi naredil šoferski izpit. Problem je v tem, da je njegov sin sodnik, tako da so mi zaprta vsa vrata do pra- vične razsodbe. Imetje, ki mi ga je zapustil, je skromno opremljeno stanovanje, po- trebno popravila, montažna garaža in avto. Škoda, star 11 let (to dvoje sva kupila v za- konu). Garaža je bila sodno ocenjena na 43.425 din, avto pa na 12.664 din, vezane bančne vloge je bilo za 9000 din, moževa zadnja pokojni- na, ki pa ni bila izplačana, je znašala 5100 din. Na pogrebnem 2a, sem plačala 24.000 sodišču trdijo, da dediči ^' dolžni prispevati za p^}^^ ne stroške, ker bom pop**^ na v istem grobu. Na sem to izjavo podpisaig^'^^ pa sem izvedela, da vse V''^ pcu le ni skladno s p3 sem se pritožila. Sodnic^ prejšnji sklep ovrgla, pq*J* vem sklepu je bilo od v 40.000 din zapuščine ort?^ 17.000 za pogrebne stj- ostalo, torej 23 tisočakov^ naj bi si delili na tri S tem se nisem strinjaj po pritožbi dobila odgovr"" da mi v zameno za pogreh"'' stroške ne morejo priti oc' niti stanovanje, ker mora zahtevati sodišče. Zatem' sodišče brez mojega prJsJ* ka razdelilo denar na 3 s čimer se ne strinjam. ^ Možev sin zahteva garajr ki je ne morem dati. sem pokopala s pomotr svojih otrok, medtem konje govi niso prispevali ničesar Postopek se vleče že vef i^.. leto dni, plačevala sem advt kata v Žalcu. Sem upokojer ska s skromno pokojnino ij si takšnih stroškov ne m^ rem več privoščiti. ANA PRITEKEU Izjava za Javnost Na drugem sestanku od bora za ureditev križišča G& tovlje-Žalec je bila posredo vana v javnost zahteva, da« omenjeno križišče zaradi ve likega števila smrtnih žrte in materialne škode v koli kor ne bo opravljena semafo rizacija, demonstrativno a pre z dnem 16. 8. 1991 za ne določen čas. V minulem času je na nj slov krsgevne skupnosti pr šel s strani SO Žalec dopi; ki jamči, da se bo v n^kia; šem možnem času pričelo i: vajanje projekta semaforiz; ^gallAjRALCEV - BOlVIAN 22. AVGUST 1991 - STRAN 19 na gotoveljskem križiš- c^^g]dadu s tem je bil na em sestanku odbora (9. ^%ql) sprejet sklep, da se S ^ ^jeno zaprtje magistral- ceste Celje-Ljubljana ••^ loži do nadaljnjega, t.j. do 19^^- ^" projektu se- 3', j-izacije bodo s svojimi diog* sodelovali vsi kr^a- celotni odbor, 'v Kolikor se semaforizaci- tem dvomesečnem odlo- '^ne t>J pridela izvegati, se f -lagistralna cesta zaprla ^ 10 1991 ob 13.00 uri. ODBOR ,i UREDITEV KRIŽIŠČA ;'Lednik MARKO f DOLAR gdgovor Pevcu predsednik SKZ-LS. g. ;evec je kot odbornik in kot -edsednik DPZ občinske ;'^,pščine. dne 24. 7. 1991 na- '^^-,1 name - kot na poslan- IjZBORA OBČIN republi- :"avcev, Vikis iz Švedske, j, |je z vseh vetroY iz Novega [l^, Obzorje iz Železnikov, j gorski fantje iz Pirana, As J-erkelj. Bratje Bencina iz Cola pri Idriji, Slovensko gori- ški kvintet iz Maribora, Gori- ški fantje iz Nove Gorice, Vrt- nica iz Nove Gorice, Zvezde iz Opčin, Slovensko goriški kvin- tet iz Vidma pri Ščavčnici, Be- lokrar\jci iz Črnomlja in Alpski pozdrav z Jesenic. Ob festivalu bodo izdah tudi brošuro s podatki o vseh na- stopajočih ansamblih ter orga- nizatorju, društvu Sedej. Prav tako se bodo po svojih močeh vključili v pomoč Sloveniji pri odpravi škode, ki je nastala v vojni. Za letošnji festival so tudi povsem spremenih stro- kovni žiriji. Tako komisijo za glasbo sestavljajo Miha Dov- žan, Franc Lačen, Ivan Sivec, Janez Beličič, Nevo Radovič, Igo Radivič, Matej Sedej in Va- lentin Humar. Komisijo za be- sedila pa sestavljajo Franko Žerjal, Alenka Saksida in Franka Padovan. Za najboljši ansambel na festivalu Stever- jan 91 je pripravljena nagrada dva milyona lir. T. VRABL Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. I DON T WANNA CRY - MARIAH CAREY (4) 2. BLUE HOTEL - GHRIS ISAAK (3) 3. THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART (5) 4. THE SHOOP SHOOP SONG - CHER (6) 5. RUSH RUSH - PAULA ABDUL (9) 6. JEALOUSV - PET SHOP BOYS (9) 7. IT AINT OVER TIL ITS OVER - LENNV KRAVITZ (4) 8. MIRACLE - WHITNEY HOUSTON (8) 9. STEP BACK IN THE TIME - KYLIE MINOGUE (9) 10. HIGHVVIRE - ROLIN STONES (1) DomaČe zabavne melodije: 1. BAMBINA - FRENK IN ZMAJI (2) 2. SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (4) 3. MORSKI POZDRAV - DON MENTONY BAND (7) 4. NEKO NOČ - POP DESIGN (5) 5. ZAPRI OČI - ŠANK ROČK (7) 6. KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (2) 7. OBJEMI ME - CHATEAU (9) 8. SI SI SIMONA - TOMAŽ DOMICELJ IN PRIJATEUI (6) 9. KAKO JE TO LEPO - PANDA (2) 10. SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI (1) Narodnozabavne melodije: 1. NAŠA MLADOST - STOPAR (4) 2. REKA ŽIVUENJA - FANTJE TREH DOLIN 5 3. LEPO JE S TEBOJ - VESNA 8 4. ZA UUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV 6 5. SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ 3 6. ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK 2 7. SPET SI Z NAMI - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (7) 8. LEPA SO JUTRA - VERDERBER (9) 9. SPET SEM DOMA - ANDRE BLUMAUER (6) 10. MORJE VALOVI - RŽ (10 Predlogi za lestvico tujih melodij: THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEY GYPSY VVOMAN (LA DE DEE) - CHRISTAL VVATERS Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: v GOZDU ZA VASICO - PLUT BO ŽE BOLJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: NE POZABI ME - CALIFORNIA RECE, RECI - BIG BEN Nagrajenca: Darko Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur Suzana Globovnik, Ul. Frankolovskih žrtev 34, Celje 24. STRAN - 22. AVGUST 1991 Dve britanski Nemogoča premierka Predzadnjo nedeljo v juni- ju so v tukajšnjem tedniku Observer objavili štiri leta star intervju s sedanjo fran- cosko ministrsko predsedni- co Edith Cresson, ki je dvig- nil nepričakovano veliko prahu. Francoska premierka je britanski moški svet uda- PISMO IZ LONDONA Piše Mojca Belak rila naravnost pod pas z izja- vo, da je kar vsak četrti Bri- tanec homoseksualec, vsi Otočani pa se premalo zani- majo za nežni spol. Medtem ko se je tukajšnji homosek- sualni svet potihoma veselil nenadejane okrepitve svojih vrst, so novinarji na obeh straneh Rokavskega preliva zagnali vik in krik. V odme- vih na sporni intervju so se - po mnenju Observerjenega pariškega dopisnika - name- sto spolnih navad britanskih gospodov razkrile predvsem francoska nevroza in mahi- nacije tamkajšnje politike, ki med drugim boleha za mote- čim in kroničnim pomanjka- njem humorja. Madamme Cresson je namreč sprva za- nikala, da bi kdajkoli izjavila kaj podobnega, potem je za- devo pojasnila celo po fran- coskem državnem radiu in obtožila novinarje pri Obser- verju, češ da ne vedo, kaj je »le fair play«. V Independentu so po jezi- kavi Francozinji udarili na mnenj ski strani in ugotovili, da so jo Anglosaksonci še razmeroma poceni odnesh. Madamme Cresson seje svo- je čase menda neprijazno iz- razila tudi o Japoncih. Kot navajajo, jih je označila kot »majhne rumene možičke, ki vse noči prebedijo in premi- šljajo, kako bi nas prevarali.« S tem je verjetno hotela po- vedati, da Japonci izdelujejo boljše avtomobile kot Fran- cozi, komentirajo v Indepen- dentu. Toda Angleži po nje- nem mnenju bolehajo za drugačno boleznijo: premalo očitno hrepenijo po ljube- zenskih dogodivščinah s Francozinjami. Očitki gospe Cressonove pa so zbodh tudi bralce ta- bloidnega in resnega tiska. Neki Guairdianov naročnik ugotavlja, da so nekatere predstavnice nežnejšega spola užaljene, če jih moški preveč očitno pogledajo, druge pa so očitno prizadete, če krepkejši spol brezbrižno odkoraka mimo njih. Da bi se izognili zmedi, bralec predlaga uvedbo barvnih priponk. Tiste, ki bi vas ob- dolžile poskusa posilstva, če jih samo pogledate, bi na pri- mer nosile rdeče priponke, zelena barva bi bila lahko re- zervirana za vse, ki so prepri- čane, da je moški homosek- sualec, če jih ne pogleda z za- dostno mero odobravanja (v to skupino nedvomno sodi tudi madamme Cresson, do- daja užaljeni bralec), kakšno prijaznejšo barvo, na primer svetlo modro, pa bi namenili ženskam, ki nimajo nič proti moškim pogledom - če se gospodom pač zdi vredno pogledati dvakrat. Kdo je pobeiii Beethovna? v času kislih kumaric, ki je pred jugoslovansko krizo grozil Britaniji, so v neki no- voustanovljeni reviji, name- njeni zlasti priseljencem s Karibov, zapisali, da je bil Ludwig van Beethoven, ned- vomno največji svetovni skladatelj, v resnici temno- polt. Avtor poglobljenega razmišljanja v reviji Pride Šabaz Lamumba med dru- gim poudarja, da je bil Beet- hoven izredno lasat, poleg številnih dokazov za več kot očitne sledi drugačne rase pa navaja tudi izjavo skladate- ljeve intimne prijateljice Frau Fischer, ki ga je baje opisala kot majhnega, čoka- tega, širokoplečega možaka z okroglim, potlačenim no- som in temno poltjo. Gospod Lamumba se v svojem član- ku oprijema še enega jasne- ga dokaza, da Beethoven ni bil belec - po njegovem mnenju je bil tako samoza- vesten kakor je dandanes sa- mo še Mohammed Ali in je zato tudi uspel, te vrline pa so bledokožcem baje nedo- segljive. Radovedna britan- ska javnost se bo lahko v na- slednjih številkah revije Pri- de poučila še o drugih zna- nih junakih, katerih kožo je rasistična zgodovina baje ne- sramno prebelila. Prihodnjič bo na tapeti Haydn. Britanci so pač Britanci in če jih je izjava francoske mi- nistrske predsednice o nji- hovih intimnih zadevah morda res nekoliko vrgla iz tira, jih je ideja o temnopol- tem Beethovnu predvsem navdušila in razvedrila. Na eni izmed tukajšnjih radij- skih postaj (Jazz FM) so filo- zofu Lamumbi takoj vrnili udarec in modro ugotovili, da je bil Louis Armstrong belec - in sicer Francoz, kar naj bi dokazovalo že samo ime. Mafijo spodjedajo Seveda jo, hvala bogu in juž- nim bratom, ki niso vedno to, za kar jih imamo. Za k^j jih imamo, se pa itak ve. Za brate že ne več. Sploh pa ne po zadnji »bratovski« vojni, ko so nas prav nebratovsko na- padli in smo jim mi še manj bratovsko odgovorili in od ta- krat nema više ljubavi in je med nami tako kot v tisti pe- smi, ki sta pravzaprav dve: Čao, amore mio in Vrati mi moje krpice. No, in pri tej »bratovski*: voj- ni se začenja tale zgodbica, ki je čisto resnična: zgodbica o sadju in zelenjavi, o cenah in zeleni ma^ji, zgodbica o »črn- cih«, ki jo spodjedajo, hvala bogu, zgodbica o južnih bratih, ki niso vedno to, za kar jih imamo. Pa začnimo. Ko so v času vojne in po njej cene sadja in zelenjave v trgo- vinah, kioskih in na trgu zrasle kot gobe po dežju, seje zelena mafija izgovarjala, češ, ceste so blokirane, železnica zminira- na, prevozi so nevarni, cene pa da so v izrednih razmerah pov- sem normalne. »Hja, sem si mislil,« za /uih že, s^i ne kupujejo pri sebi. Kaj si pa o tem mislijo upokojenci, brezposelni, socialni podpiran- ci, tisti na čakanju? In vsi mi žalujoči ostali, ki se s svojimi plačami vsak dan bolj približu- jemo magični realsocialistični meji -100 mark - ah, banda izkoriščevalska!« Potem sem šel zadnjič čez trg in sem si malo ogledal te njihove normalne cene: stročji fižol je bil po 40-60 dinarjev, paradižnik po 30-40, paprika po 50-70, banane po 50, groz- dje po 100, marelice po 70, sh- ve po 50, orehova jedrca po sa- mo 200, jurčki pa po - spet sa- mo - 400 dinarjev. Normalno, da nič bolj. Ker sem očitno malo abnor- malen, sem kupil tisto, kar se mi je zdelo po trditvah gospo- dov (pre)prodajalCev nenor- malno poceni: kilo krompirja po 15 din in lubenico, kije teh- tala 5 kil in je zato stala 150 din. Prepričan, da sem napravil dobro kupčijo, sem jo mahnil proti domu. A glej ga, vrabca, nekaj sto metrov pred »mojo hišo domačo«, kije čisto nava- den državni blok, sem ob cesti zagledal kup lubenic, napis 15 din, zdelan tovornjak in dva ti- pa, ki sta po videzu bila južna, po govorici Srba, po zgaranih rokah pa očitno kmečka člove- ka. Bila sta vsa prepotena in neprespana, za njima je najbrž bila že dolga in naporna pot. Lepo sta me pozdravila in mi povedala, da sta lubenice pri- peljala iz Vojvodine, iz okolice Rume, da gre za njun pridelek, daje strašna kriza za pare in da sta se zato ne glede na nevar- nost podala na pot. In da sta zdaj pač tu in da upata, da bo- sta svoj bostanj hitro prodala. Moram priznati, da sta se mi zasmilila, pa sem kupil še dve lubenici, res lepi in zreli, in sem za obe plačal, pomislite, samo 100 din. Vrgel sem ju v avto in sem povprašal tiste- ga, ki se mi je zdel starejši, če' je pri njih mirno. Kar malce naveličano je odvrnil, da je pri njih čisto lepo mirno, da nemir ustvarjajo samo glupi poUtiča- ri i besposlena banda, daje pol stvari itak izmišljenih in samo plod propagande enih in dru- gih, na koncu pa je še jezno dodal, da bi bilo treba vse poli- tike postreliti, da bi pošten na- rod spet lahko zadihal. Potem je še rekel, da se bo- sta s komšijo v nedeljo vrnila domov, da bosta naložila pa- priko in jo - ako bude Bog dao - pritovorila že v torek v Celje. Rekel je, da bo po 25 din in je obljubil, da bo zdrava in lepa, prodajala pa da jo bosta »tu negdejer su na črno«. Naj povem, da me lubenici »na črno« nista pravnic motili, bili sta res zreli in sladki in naslednji dan smo šh še po dve. Naj otroci jedo, dokler so »na črno« in po taki ceni! Potem je prišla še paprika »na črno« pa krompir ~ tegs pripeljal neki Hrvat iz Afedi. murja, prodajal pa ga je 8 din - pa upam, da bo tudj grozdje in vse ostalo, karmon biti za eno dolgo in vseobsežno zimo. Kar koli pripeljejo, mene ne bo motilo. Zakaj bi me le? Plače padajo in cene morajo tudi, a ne? Celo zidarji bodotc nekoč morali spoznati, čeprav še kar računajo v markah in s« gredo gospode. Hvala bogu, da so se pojavil taki »črnci« in da bodo zmešali štrene zeleni mafiji in jo spo- djedli pri najobčutljivejšem členu tega nesramnega siste- ma - pri proizvajalcu, pri kme- tu, kije doslej mnogo bolj ga- ral za mafijo kot za sebe. Zeleno mafijo spodjedajo in to me veseli in tako je tudi prav. Prav pa bi bilo, če bi ne- kaj takih »črncev« začelo spo- djedati še zidarsko mafijo. In vse druge mafije, kijih na Bal- kanu in tudi v Sloveniji nika- kor ni malo. Spodjedati prav pri koreninah, pri tem ubo- gem, fenomenalnem dinarju, ki ga nihče več ne mara in ki ga vendarle - dokler ni boljše- ga - vsi ljubimo. Pri dinarju, ki je vsak din manj vreden in ga je vsak dan težje zaslužiti. LJUBO BOSTANJ KOZERIJA Bollice Politika nima pro- stora - za srčno kul- turo Bolj kot »cvetenje morja^ je problema- tično - »teroristično cvetenje« obale Ne pomaga več nali- vati čistega vina - so politiki v »ideolo- škem deliriju« Da bi dosegli preki- nitev ognja, je trebi nekaterim - »podku- riti« Večina gleda saino na tisto plat medaU^ - kjer piše kapital Tisti, ki so skoi[ stranska vrata pri^'' v politiko - so zapf^' vrata demokraciji Očitno se zdaj sa^o tuhta, v katerem f mu tiči - »ideološk*^' oporečen« zajec Tisti, ki smo jim Pj^j molili prst, nas želijo - oviti okoli lega prsta Namesto tržne^^^ gospodarstva, jc ^ več - »tržnega« canja orožja Siogan za današnjo rabo Hrvati in Srbi vseh dežel, pomirite se! Ukaz za današnjo rabo Mladina, marš v šole! Že nas starih je preveč na cesti. Ugotovitev za današnjo rabo Nor je, kdor kaj dela. Kdor manj dela, manj izgub pridela. Črnogleda napoved za (jugo)siovensko rabo Kuj železo, Janez, Stipe, kujta, dokler je še vroče, a vedi ta, ko bo iz njega kaj in ho že hladno, ho itak vse - armadno. Praznoverje v ljudskem zobozdravstvu Piše: dr. Franc Štolfa Jezus je črva zagovoril, ker je nadlegoval služabnika božjega.) Izrek vsebuje magične črke, osta- nek »magičnega alfabeta«, ki je buril v preprostih ljudeh mistično predstavo in vero- vanje v moč zagovora. V ne- katerih primerih so črke le okrajšava svetopisemskih besed. Tudi »Dečanski vrač- benik« pozna molitev, slično zagovoru iz Stične. V naših zagovorih se upo- rabljajo sredstva, ki so po ve- rovanju pomagala v izganja- nju demonov. Tako so poz- nani zagovori črvov s po- močjo soli, ki so jo smatrali za sveto. Sol vzdržuje življe- nje, deluje proti čarovnijam, je sredstvo za izganjanje hu- diča. Novorojenčku so pola- gali pod jezik zrno soli - za dobro zdravje, tudi pri krstu se uporablja. Tudi čudežna moč kamenja je bila cenjena. Ker pa so bili diamanti, safir- ji, biseri, akvamarini in dru- go dragoceno kamenje pre- dragi, si je ljudstvo izmislilo umetno narejene kamne »sv. Pavla« imenovane, ki so lastnika varovali pred bolez- nimi, strupom in strahom. Nosili so jih kot AMULE- TE, ki demone odvračajo in varujejo pred nesrečo. Akva- marin pomaga pri boleznih ust in zob, obešen okoli vra- tu ali kako drugače, malahit so obesili otroku okoli vratu za lažje izraščanje zob, ki pa je deloval že, če si ga pridržal nad bolečim zobom. Krizolit seje polagal pod jezik, enako serpentin. Znano je bilo de- lovanje delov določenih ko- reninic, srninih oči, zob umr- lih, ki so varovali, nošeni kot amuleti pred zobobolom in izpadanjem zob, vzeti mrliču med 24. in 1. uro. (V Nemčiji so s pomočjo ankete ugoto- viU, da 1.200.000 državljanov še danes veruje v demone in nadnaravne sile. Talismani v avtomobilih in podobno.) Pomembno mesto v ljud- skem zobozdravstvu pripada skrivnostnim besedam in številkam. Kot s črkami, se je z njimi lahko vzbudilo so- vraštvo, ljubezen. S simpate- tičnimi sredstvi so se varova- li pred zobno bolečino. Valvazor je v svoji »SLA- VI...« zapisal besede, ki za- nesljivo pomagajo pri zobo- bolu. Ponoviti jih moraš tri krat v zaporedju: galbas, gal- bat, galba. Čislana so bila števila tri in mnogokratnik tega števila, pa še pet, se- dem, deset. Liha števila so moška števila, nedeljiva, za razliko od ženskih, parnih. V rimskem koledarju so me- seci šteli 29 ali 31 dni. Tri je sveto število, tako sveta Tro- jica, trije meseci letnega ča- sa. Petje veljala kot popolna številka. Pet prstov roke, pet čutil, pet klasičnih planetov, pet talentov, pet stebrov bož- jih. Pet varuje pred zlom. Se- dem pomeni srečo. Sedem dni geneze, sedmo nebo kot mesto blaženosti (Talmud), sedem suhih krav. Devet je mnogokratnik trojke, deset pa zaokroža celoto, kajti predstava o številih dolgo ni segla preko desetih prstov roke. V praznoverju se pojavlja, posebno še pri lajšanju zob- nih bolečin desna stran, močnejša, ki ima prednost pred levo, šibkejšo. Z desno se blagoslavlja. Gospod je postavil dobre na svojo des- no, zvonenje v ušesu itd. S čaranjem so se ukvarjali celo papeži (Silvester II., Ivan XIX., Benedikt IX., Gregor VIL, Aleksander VI). Čarovnice so preganjali Gre- gor IX., Inocenc VIII., Gre- gor XIV. Paracelzus je v 16. st. veroval v hudiča in čarov- nice, enako naš Valvazor. ■^EPBILO 22. AVGUST 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 22. AVGUST 1991 BIOENERGETIK ODGOVARJA Marjan Knez Težave z odvajanjem stara sem 25 let in imam težave z odvajanjem, v spod- njem delu trebuha večkrat občutim bolečine. Zelo sem razdražljiva, slabe volje. Ali mi lahko pomagate? Marina Odg.: Zanimivo bi si bilo ogledati vaš jedilnik, kljub temu da ga ne poznam, pa vam priporočam da: uživate več stročnic in žitaric, saj ta sprošča prebavni trakt, z njo pa v telo vnašaš dovolj vital- ni energij in snovi. Gotovo je res, da težave, ki jih imate, vphvajo tudi na vaš živčni sistem, ker slabijo vaš že ta- ko slab energetski potencial. Pokličite me! Bolečine v očesu Občasno me boli glava. Kadar se razjezim me zbada okoh desnega očesa. Nosim očala, vendar mi ne koristijo mnogo. Občasno sem omo- tična in odsotna. Spim dokaj dobro. P. R. Odg.: Najprej vam svetujem, da preverite ah ne ležite z glavo obrnjeni proti vzho- du, najmanj za meter odma- knite vso električno napelja- vo od vzglavja, prekrijte s kr- po ogledala, obrnite v zid bu- dilko. Poizkusite si masirati, nežno, veke, v smeri urinega kazalca masirajte akupresur- ne točke na zunanji strani obrvi po nekaj minut vsak dan ter ob nosnicah na zuna- nji strani nosu. Pokličite me, da se dogovoriva za obisk. Žolčni Icamni Stara sem 27 let in sem dvakrat rodila. Po drugem porodu imam pogoste žolčne napade. Več kamnov imam, so ugotovili na ultrazvoku, sedaj pa bi rada vedela ah je mogoče, da bi se mi stanje popravilo^ brez operacije. Štefka iz Lesičnega Odg.: Upam, da so kamni takšni, da bodo šli skozi žol- čevod, sicer pa vam priporo- čam, da pijete po pol decih- tra naravnega jabolčnega ki- sa dnevno, takšnega ki ga pripravite doma. Kis lahko razredčite z vodo. Pokličite me, da se dogovoriva za na- daljno terapijo. Bioenergetiku Marjanu Knezu lahko zastavite vprašanja pisno, na naš na- slov (NT&RC, Celje, Trg V. kongresa 3 a, za bioenerge- tika), vprašanju pa obvez- no priložite kupon »bio- energetik odgovarja«. Mar- jan Knez vam bo odgovoril v svoji rubriki v Novem tedniku. PASJI KOTIČEK Izbira in nakup psa Preden se odločimo za na- kup mladega psička, se mo- ramo pozanimati pri lastni- ku za posebnosti pasme, po- brskamo po priročnikih. Psa moramo izbrati takšnega, da se bo lahko vključil v naše življenjsko okolje... Razum- ljivo je, da bo v majhnem sta- novanju z velikim psom tež- ko, da bo starejši človek ali otrok težko obvladoval veli- kega, močnega psa, da bo za- četnik imel težave s posebno napadalnimi in svojeglavimi pasmami (terierji), ter da izrazito lovski psi niso za ne- lovske roke. Na to je potreb- no pomisliti že pred naku- pom. Odločiti seje treba tudi za spol. Lastniki samcev imajo ponavadi večje težave s podrejanjem le-teh in tudi več opravka s pasjimi boji. Psice se gospodarju laže po- drejajo, boji so redkejši. Preden psa kupimo, je skoraj potrebno, da ga vidi- mo, ko je star tri do štiri ted- ne, ogledamo si razmere v katerih pes živi in se pogo- vorimo z lastnikom. Če je le mogoče, se s psom še igra- mo, tako ga najbolje spozna- mo. Če vidimo mladiče prvič šele na dan oddaje, imamo manj časa za odločanje. Če je le mogoče, vzamemo s seboj kakšno izkušeno osebo. Zelo pomembno je. da ne kupimo bolne živali. Če so mladički neživahni, če jim iz nosu ali oči teče izcedek, če je dlaka nasršena in brez le- ska, če se gibljejo počasi in okorno, če imajo napote tre- buhe, če imajo drisko, so verjetno bolni. Če opazimo takšna znamenja, je bolje, da se za nakup takšnega psa no odločimo. Vsakega mladiča posebej vzamemo iz legla, ga odnese- mo na samo, da nas nihče ne moti. Mladiča postavimo na tla in se od njega oddaljimo. Počepnemo, zaploskamo z rokami, ga pokličemo - skušamo ga privabiti. Tisti, ki takoj priteče in se nam do- brika, je lažje podredljiv. Pot domov Najbolj udoben je prevoz z avtom. Pri tem lahko drži- mo psa v naročju. Če cvili, ga potolažimo. Mladič naj vsaj tri ure pred odhodom ne do- bi hrane. Mladičkov naj ne bi pošiljali z vlaki ali z letah, ker lahko doživijo šok. Navajanje na ovratnico, vrvico in nagobčniic Navajanje na ovratnico po- navadi ni težavno. Prva ovratnica za kužka naj bo iz mehkega usnja, ustrezne ve- likosti in ne preozka. Ovrani- co psičku nadanemo že prve dni v novem domu, pred Hra- njenjem, pred sprehodom, med igro. Če se je hoče zne- biti, ga zamotimo z igro. ni- koli pa mu ob takšni prilož- nosti ovratnice ne snamemo. Ko se navadi na ovratnico, ga pripnemo na vrvico in pu- stimo, da nas vodi on. Nava- diti ga moramo, da vedno hodi ob gospodarjevi levi no- gi. Nikoli ne dovolimo, da bi pes vrvico grizel! Tudi na na- gobčnik ga navadimo že zgo- daj. Nagobčnik mora biti do- volj velik, da pes lahko od- pre usta, da lahko diha, če je vroče. ZDRAVILNE RASTLINE Zvezdica Navadna zvezdica (Stellaria media L.) je plevel, ki je osvojil svet od Grenlandije do Patagonije in Nove Zelandije. Spada v družino klinčnic, ki jo sestavlja pribhžno 80 rodov z nekaj več kot 2000 vrstami. Večji del klinčnic izvira iz sredozemskih predelov, vendar jih najdemo tudi v zmerno toplih pokrajinah severne poloble. Nekaj rodov uspeva tudi južno od ekvatorja ali visoko v tropskih gorah. Večina teh rasthn ljubi suhe, sončnate kraje - prerije, svetle gozdove itd. Dru- žino delimo na tri podskupine in sicer glede na obliko časnih listov. Tudi zvezdic je zelo veliko in ta rod ima približno 100 predstavnikov. Uspevajo povsod po svetu, njihovi cve- tovi pa so v splošnem podobni drobnim belim zvezdi- cam, pri čemer so venčni listi globoko preklani. Imajo nasprotne hste, pogosto so nameščeni na nabreklih kolencih, ki jih pokrivajo z nožnicami svojih pecljev. Navadna zvezdica se loči od ostalih predstavnikov po eni sami vrsti drobnih belkastih laskov vzdolž sicer golega stebelca. Močno razrasla stebla navadne zvez- dice so slabotna in zvečine polegla in se razprostirajo po večjih površinah. Listi imajo na spodnjem delu rastline daljše, zgoraj krajše peclje in so sočno zeleni. Drobni cvetovi so zbrani v rahlih češuljah. Imajo snežno bele, spredaj globoko zrezane cvetne liste in rdečkasto škrlatne prašnike. Ljudsko ime za navadno zvezdico je kurja črevca. Ptiči radi obirajo seme na vrhu mladih poganjkov, kar gojitelji ptičev dobro vedo. Drobne bele cvetove naj- demo vse leto. Seme hitro zori, se iztrese in skoraj takoj klije. Zato se razvije v eni sami vegetacijski dobi kar 3 do 4 generacije. Navadno zvezdico nabiramo konec spomladi in v začetku poletja in sicer celo cvetočo rastlino. Vse- buje sluzi, sladkorje, organske kisline, njihove rudnin- ske soli ter precej saponinov. Saponini redčijo sluz pri trdovratnem kašljanju ter pospešujejo odvajanje vode iz telesa. Pomagajo tudi pri zdravljenju raznih kožnih sprememb in revmatičnih težav. Tudi ljudsko zdravil- stvo uporablja navadno zvezdico za zdravljenje pre- hladnih obolenj, zastoj vode v telesu in za zdravljenje ran, ki se težko zacelijo. V ta namen ponekod uporab- ljajo svež sok, ki ga dobijo tako, da večjo količino svežih listkov in stebelc stisnejo. Za čaj vzamemo žlico posušenega in zdrobljenega zelišča ter poparimo s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo, da se nekoliko ohladi. Zasladimo z medom in popijemo do štiri skodelice na dan pri raznih pre- hladnih obolenjih. Lahko pa si pripravimo čajno meša- nico iz enakih delov zvezdice, lipe, poprove mete, bez- govega cvetja in slezovih korenin. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA CELJE, Pot na Lavo 22 Razpisuje Izobraževanje ob delu za naslednje usmeritve in programe: I. STROJNIŠTVO 1. skrajšani program: obdelava kovin in upravljanje strojev. Izobraževanje traja eno leto. Pogoj: nedokončana osnovna šola. 2. srednji program IV. stopnje (poklic): oblikovalec kovin, monter in upravljalec enegetskih naprav, vzdrževanje strojev. Izobraževanje traja dve leti. Pogoj: dokončana osnovna šola in zaposlitev v stroki. 3. srednji program V. stopnje: strojni tehnik. Izobra- ževanje traja dve leti. Pogoj: poklic kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj. 4. srednji program (IZS) V. stopnje: specialist- zlatar. Izobraževanje traja 54 tednov. Pogoj: poklic zlatarske stroke in pet let delovnih izkušenj v poklicu. II. ELEKTROTEHNIKA 1. srednji program V. stopnje: a) elektrotehnik energetik b) elektrotehnik elektronik Izobraževanje pod a) in b) traja dve leti. Pogoj: poklic iz elektrotehniške usmeritve in eno leto delovnih izkušenj. III. KEMIJSKA DEJAVNOST 1. skrajšani program: pripravljalec kemikalij in upravljalec kemijskih naprav. Izobraževanje traja eno leto. Pogoj: nedokončana osnovna šola. 2. srednji program IV. stopne (poklic): kemijski pro- cesničar. Izobraževanje traja dve leti. Pogoj: dokončana osnovna šola. 3. srednji program V. stopnje: kemijski tehnik. Izobraževanje traja dve leti. Pogoj: poklic v kemijski stroki in eno leto delovnih izkušenj. IV. GRADNJA 1. srednji program V. stopnje: delovodja v gradbe- ništvu. Izobraževanje traja eno leto in pol. Pogoj: poklic iz gradbene stroke in pet let delovnih Izkušenj, od tega dve leti vodenja skupine. 2. srednji program V. stopnje: gradbeni tehnik. Izobraževanje traja dve leti. Pogoj: poklic iz gradbene stroke in eno leto delovnih izkušenj. iViODNI KLEPE! VLASTA CAH'ŽEROVNil Nagrajenki meseca julija Nino Koch, Gotovlje 36, Ža- lec in Vero Kamenik, Ljub- ljanska 33, Celje vabimo, ngj se oglasita v tajništvo našega uredništva Novi tehnik - Ra- dio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje, kjer ju pričakujeta unikatni pulover in svileni šal iz delavnice Vlaste Cah- Žerovnik. Za današnji Modni klepet pa je Vlasta Cah-Žerovnik pripravila tri nasvete, kakš- no obleko izbrati za konec poletnih in začetek jesen- skih dni. Prav obleka je na- mreč tisti del ženske garde- robe, ki ga težko pogrešamo. Letošnja moda oblek je veli- kodušna in široka, žensi prepušča odločitve o I ^ in dolžinah, pa tudi nS?' alov in barv ne predn • preveč strogo. Sami iS' prelistate nekaj modnihr in izberete sebi naiDriL^' nejši model. Prihodnjo soboto, sj gusta, se bomo na valoJ. Radia Celje spet pogovJ o modi. Vlasta Cah-Zerov]?^ pripravlja za konec avguJ obširnejšo predstavitev j senske mode, vas pa f krat vabimo, da s svojih vprašanji in predlogi soobT kujete naš Modni klepet Trije obrazi poietne obielce Prav navadili smo se že vroče poleten mode, ki oboi ležernost, no, služba in vsakdanji opravki v mestu pav. darle zahtevajo decentnost, pa naj nam je to prav, ali ne Pa mi povejte, če je kaj bolj praktičnega, lepega in moc nega za naš delovni vsakdan, kot je kraljica ženske mode - obleka? Že lani se je obleka skozi velika vrata vrnila v svet m<.- letos pa je tako množično preplavila modno sceno, da resnično zasluži kar svoje poglavje. Obleka, kot simbol krhke in romantične ženskosti, i letos kar nekaj različnih obrazov. Pa si poglejmo tri najl značilne: 1. Obleka v stilu nadaljevanja slavne linije »New lo< poznih štiridesetih let, ki jo je lansiral še bolj slavni krd Christian Dior. Model je X-linije, dolg in frfotajoč, povda mu daje širok ovratnik in izrez od ramena do ramena; 2. Tale »A«-linija obleke pa sledi modi petdesetih \^ trapezasta je, brez všitkov se svobodno ovija okrog tel^ Rezi so minimalni, če pa že obstajajo, so vidni nekje P prsmi - tako dobi kroj videz nosečniške obleke. DoW^^ lahko čisto po vašem okusu - mini ah dolga do gležnjev 3. Tretja modna linija se navezuje na modo zadnjih le^ sledi liniji telesa in nam je vsem že dokaj domača. Ce in* rial ni strech, kar pa je čista slučajnost, so všitki prav str in tukaj že lahko govorimo o tisti »uhti« modi: Bo izbire dovolj? Ce kateri od skiciranih modelov ni po vašem okusu, pa ga malce prikrojite - moda vam vel« dušno dovoljuje tudi to! ^ ^tfglJSKI SPORED 22. AVGUST 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 22. AVGUST 1991 TELEVIZIJSKI sen,,. 22. AVGUST 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 22. AVGUST 1991 KHALI OGLASI - INFORga ^^1 OGLASI - INFORMACIJE 22. AVGUST 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 22. AVGUST 1991 NOČNE CVETKE • Klic na pomoč, to- rek, 13. avgusta zvečer. V Hochkrautovi ulici v Celju se je Ivan Ž. zna- šal nad svojo ženo in nad hčerko ter jima s tem gr- do zagrenil poletni večer. Močno razgretega, so- vražno razpoloženega Ivana so poheisti kmalu umirili, ker pa mora biti kazen tudi vzgojna, bo šel družinski poglavar k sod- niku za prekrške. • Minuli četrtek pono- či so se stanovalci v hiši na Milčinskega ulici po- čutili ogrožene. Nek mo- žakar je robantil po stop- nišču, tolkel po vratih" enega od stanovanj, ter ognjevito mahal z nožem. Da bi se njegove grožnje ne uresničile, je bilo treba poklicati policijsko po- stajo in narediti mir v hi- ši. To se je tudi zgodilo, ko so možje postave prije- li Jurija I., mu vzeli nož in ga odstranili s prizorišča. Tudi Jurček se bo srečal s sodnikom za prekrške. • Ko je bila v četrtek ponoči gostilna Ob Savi- nji že davno zaprta, jo je pričela oblegati neznana trojka. To plazenje in ple- zanje skozi gostilniško okno je opazil nek občan in nemudoma zavrtel šte- vilko 92. Tatinske srake je policijska ekipa našla v mestnem parku. Sicer pa so se policisti srečali z že starimi znanci: Ro- bertom C, Friderikom L. in Natašo L., ki so se mo- rali posloviti od ukradene pijače in cigaret. Dobili bodo tudi napotnice za obisk sodnika. • V petkovi popoldan- ski pripeki sta se dva kerlca tepla na celjski že- lezniški postaji. V kateri rundi je bil kdo boljši, ni znano, se pa ve, da so boks-match prekinili po- licisti in oba borca disk- valificirali. Rdeči karton sta dobila Dževat A. iz Žalca in Zaim A. iz Vran- skega, z njim pa bosta stopila pred sodnika za prekrške. M. A. Celjski madež na Portoroško noč Portoroška noč najde sko- raj vsako leto tudi mesto na straneh »kronike« v naših časnikih. Tudi letos je tako. žal pa je med akterji razgra- jaškega spopada, ki se je končal s smrtjo, skupina Celjanov, ki so jo policisti že prijeli. Za posledicami rane v pre- delu prsnega koša je v sobo- to dopoldne v bolnišnici v Izoli umrl 17-letni Sebast- jan Štuklek iz Kopra. Pov- zročitve hude telesne po- škodbe s smrtnim izidom je osumljen enaindvajsetletni Bojan H. iz Celja. Do tragičnega dogodka je prišlo v soboto okoli enih zjutraj, ko se je skupina ko- prskih fantov spopadla s skupino nekoliko starejših Celjanov. Koprska skupina je hotela poravnati račune s Celjani, ki so pred tem pre- tepli enega od Koprčanov in mu razbijali avto. Vnel se je srdit nočni pretep, v katerem so oboji metali in razbijali stole ter pivske kozarce, ki so leteli tudi na nedolžne mi- moidoče udeležence Porto- roške noči. Celjani so se po spopadu razbežali na vse strani, dva Koprčana pa sta stekla za kasnejšim storil- cem najtežjega kaznivega dejanja. Eden je Celjana do- hitel pred vhodom v portoro- ško tržnico Kaštel in ga s pa- lico udaril po glavi, tako da je le-ta padel po tleh. Prisko- čili so občani in fanta zgrabi- li. Medtem je prihitel Sebast- jan Štuklek in hotel pobira- jočega se Celjana zgrabiti, te- daj pa se je ta obrnil in mu zasadil samosprožilni nož v predel prsi ter zbežal. V nedeljo zvečer so kopr- ski kriminalisti, s pomočjo poreških kriminalistov in policije, prijeli vse osumlje- ne udeležence sobotnega pretepa v Portorožu, med njimi tudi Celjana Bojana H., ki je osumljen povzročitve hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Poleg njega so prijeli še 25- letnega Muho,A., I9-letnega Aleksandra Š., 20-letnega Borisa P. in 20-letnega Ro- berta P., vse Celjane, ki so sodelovali v pretepu. Kopr- skemu javnemu tožilcu so jih ovadili zaradi nasilniške- ga obnašanja, zaradi kazni- vega dejanja ogrožanja z ne- varnim orodjem pri prepiru in v pretepu in zaradi škode, ki je nastala med pretepom v portoroški pivnici. Zoper vse osumljene je odrejen pri- por, preiskava pa se nada- ljuje. M. AGREŽ Nekaj napotkov za varovanje ddma Vlomi in kraje se odvijajo kot po tekočem trak, prav nič ne kaže, da bi se ta val v bližnji prihoda ustavil. Današnji vlomilci se na svoj posel dobro sn^^' najo, nemalokdaj pa jim z našim lahkomiselnim obna^^ njem omogočimo, da se do plena razmeroma lahko celo brez vsakega truda dokopljejo in nas oškodujei Da bi bilo jeze in škode čim manj, je Republiški sekr''* riat za notranje zadeve zbral nekaj napotkov za varov^ doma: "^J^ Zavarujte vaša vhodna vrata v stanovanje ali \^.. z namestitvijo najmanj dveh modernih ključavn^*^ različnh konstrukcij in z varovalno verižico. Zaradi ohvJL je ključavnice treba zamenjati po približno sedmih letih Navzven štrleči deli cilindričnih ključavnic predsta, Ijajo velik izziv za vlomilca. Zavarujmo jih z varnostniJ^ rozetami ali, še bolje, s širokim varnostnim okovjem. Tudi najboljše ključavnice ne pomagajo, če z njimi vra. ne zaklepamo. Nobeno dodatno varovanje ne pomaga t ključe skrivamo pod predpražniki, na vratnih podbojih »T drugih mestih v bližini vrat. Vlomilci v stanovanja natnre' dobro poznajo mesta, kamor odlagamo ključe. Na našo krajšo ah daljšo odsotnost od doma prav Ifnn opozarjajo polni pisemski nabiralniki, spuščeni roloji L vseh oknih, dvignjeni predpražniki ali celo listek z napi som »smo na dopustu«. Dober sosed bo med vašo odsot' nostjo popazil na vaše stanovanje in odstranil znamenja ki govorijo, da vas ni doma. Pritlična, nadsvetlobna, kletna okna in garažna vrata morajo biti zaprta ali zapahnjena z notranje strani. V oko. lici hiše ne puščajmo lestev. Postelje in omare s perilom niso primerna mesta za shranjevanje vaših prihrankov. Vlomilci predobro poz. najo vsa ta skrivališča. Med daljšo odsotnostjo sodi tudi vaš nakit v posebno blagajno ah na kakšno drugo varno mesto. Neznanci, ki ponavadi sprašujejo o hišnih stanovalcih ah obrtnikih, bi lahko bih vlomilci, ki preverjajo, če je stanovanje prazno. Zapomnite si njihov izgled, obleko, poskušajte prebrati registrsko številko vozila, ki ga upo^ rahljajo. PROMETNE NEZGODE Trčenje v Mestinju Na magistralni cesti v kraju Mestinje je prišlo minuli pe- tek zvečer do nezgode, v kate- ri je bila ena oseba hudo teles- no poškodovana. Aleš Gobec (24) iz Ponikve je vozil osebni avto iz smeri Pod- plata proti Šmarju. Ko je pri- peljal v Mestinje. mu je, izpred stanovanjske hiše Mestinje 13 a, nenadoma pripeljal na cesto voznik kolesa z motorjem. 20- letni Karel Boršič iz Nimnega. V trčenju je bil hudo poškodo- van voznik kolesa z motorjem. V smrt na kolesu Nezgoda, ki je terjala člove- ško življenje, se je pripetila v soboto, 17. avgusta ob 03.10 uri na magistralni cesti v Ve- lenju. Iz smeri Velenja proti Slo- venj Gradcu je vozil osebni av- to Leopold Krevzel (22) iz Mi- slinje. V blagem levem ovinku, v bližini Vegradovega doma, je dohitel neznanega kolesarja, ki je vozil v isto smer. S prednjim desnim delom vozila je trčil v zadnji del kolesa in kolesarja zbil jpo vozišču. Doslej neznani voznik kolesa je na kraju nez- gode poškodbam podlegel. Neprevidnost male kolesarke v četrtek, 15. avgusta po- poldne je prišlo do nezgode na lokalni cesti v Vrbju, v kateri je bil hudo telesno poškodo- van otrok. Po lokalni cesti iz smeri Roj proti Vrbnem je v spremstvu staršev vozila kolo osemletna J. K. iz Žalca. V križišču je za- vila v levo, na cesto, kjer je prepovedan promet za vsa vo- zila. To cesto je prevozila, nato pa zavila na lokalno cesto proti Žalcu. V tistem trenutku je iz smeri Vrbja proti Žalcu pripe- ljala voznica osebnega avto- mobila Darinka Dolanec (24) iz Vrbja. Ta je sicer močno zavr- la, a je kljub temu s prednjim desnim delom avtomobila trči- la v bok kolesa. Otrok je padel po vozišču in pri tem utrpel hude poškodbe. S tovornjakom v kanal v kraju Belo se je minulo nedeljo popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, ma- terialna škoda pa znaša okoli 130 tisoč dinarjev. Andrej Štraus (30) iz Šmarja je vozil tovorni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Me- stinja proti Šmarju. V kraju Belo je zapeljal s ceste in trčil v poldrugi meter globok vodni kanal, kjer je vozilo obtičalo. V nezgodi se je voznik hudo telesno poškodoval. Nesrečno zavijanje v nedeljo, malo pred 20. uro, se je pripetila nezgoda na regionalni cesti v kraju Sod- na vas, v kateri se je ena ose- ba hudo telesno poškodovala, materialna škoda pa znaša približno 100 tisoč dinarjev. Voznik kolesa z motorjem, 16-letni B.M. iz Svete Eme je vozil po regionalni cesti iz smeri Mestinja proti Podčetrt- ku. Ko je pripeljal v Sodno vas, je pričel polkrožno obračati. V tem trenutku je za njim pri- peljal voznik osebnega avto- mobila Bogdan Trupej (25) iz Laškega, ki je voznika kolesa z motorjem pričel prehitevati. Kljub temu, da je voznik Tru- pej zaviral, je s prednjim de- lom avtomobila trčil v voznika kolesa z motorjem in ga zbil po vozišču. S hudimi telesnimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico v Celje. Dvojna nesreča kolesarja Na magistralni cesti v na* lju Šentvid pri Grobelnemse je v ponedeljek, 19. avgusta ob 05.40 uri, pripetila ne««- da, v kateri je bila ena osek« hudo telesno poškodovana. V kr^u Šentvid pri GrobJ nem je kolesar Martin Or» (54) iz Spodnje Ponkvice zape- ljal izpred mehanične delavni- ce na prednostno cesto inzaiii v levo proti Šmaiju. V tem tre- nutku je iz smeri Šentjurja peljal voznik osebnega avt* mobila Franc Gobec (23)» Gornje vasi, kije zadel ja v zadnji del kolesa in gazi" po vozišču, kjer je obležal žečega na cesti je nato z nim kolesom prevozil vo^'' osebnega avtomobila ^ Dobrave (41), ki je pripes, smeri Šmarja. Nameraval f^j^, obvoziti, a mu to ni uspeU' do poškodovanega koK so prepeljah v celjsko t)^ nico. wM MINI KRIMIČI Vlomil v pisarno v ponedeljek, 12. avgusta dopoldne, je neznanec vlomil v pisarno obrtnika Mirsada K. v Stanetovi ulici v Celju. V no- tranjost je prišel tako, da je po železnem nosilcu splezi na balkon, razbil steklo na vratih in nato odprl zapah. Iz predala pisalne mize je ukradel 3500 dinarjev, sproti pa je pobral še štiri steklenice whiskyja. Specialist za golte Neznanec je v noči od 12. na 13. avgust vlamljal v osebne avtomobile VW-golf ki so bih parkirani na Prežihovi in na Partizanski ulici v Celju in v Kasazah. Vlomilec je z nez- nanim predmetom nasilno od- piral vrata in v vseh treh pri- merih odnesel radiokasetofo- ne, iz enega od golfov pa je ukradel tudi zvočnike. Vlomil In šel Neznanec je v noČi na 14. av- gust hotel vstopiti v notraryost skladišča prodcoalne elektro- tehne v Cankarjevi uhci v Ve- lenju. Na vratih je odtrgal va- rovalno desko in nato odrinil zapiralo ključavnice ter tako prišel v notranjost skladišča. Kaže, da ga prav nobena stvar ni zamikala, zato je odšel praz- nih rok. Vlom brez velike muje Minuh petek je neznanec vlomil v nedogrcoeno stano- vanjsko hišo, last Andreja V. iz Vranskega. V notranjost je pri- šel tako, da je odstranil priprto kletno okno in imel potem prost vstop v vse prostore. Oskrbel seje z raznim električ- nim in drugim delovnim oro- djem, lastnika pa je oškodoval za okoli 17 tisočakov. Piitoia, devize in očala v torek, 13. avgusta, v času med 10. in 20. uro je neznanec vlomil v stanovnajsko hišo, last Pavla J. iz Prožinske vasi. V hišo je prišel skozi kurilnico, med »obhodom« prostorov pa je pobral plinsko pištolo z ne- k^ naboji, večjo vsoto dinar- jev in deviz, nekaj zlatnine, sproti pa je pobral še sončna očala. Lastnika je s tem oško- doval za okoh 130 tisoč di- naijev. Z lahkoto do avtomobila Nekdo je minulo soboto do- poldne zagledal na parkirišču pred Namo v Velergu avtomo- bil znamke VW 1200 J, z regi- strsko številko CE 769-27, kije last Slavka K. iz Velenja. Ker je bilo vozilo nezaklenjeno, je zlahka sedel za volan in se od- peljal. V avtu je lastnik namreč pustil tudi kotaktni ključ. Brž- čas se je zanašal na to, da stari avtomobili tatove ne zanim^o. Zdaj je ob avto, ki je, kljub spoštljivi starosti, še vedno vreden okoli 40 tisoč dinarjev. iskal in našel devize v času od 5. do 18. avgusta je neznanec vlomil v stanovanje v bloku Na zelenici 13 v Celju. Na še nepojasnjen način je od- klenil cilindrično ključavnico, po stanovanju vse razmetal in odšel z nekaj markami in ši- lingi. Našel, kar je iskal v nedeljo, 18. avgusta, v času med 12.30 in 21.30 uro je nez- nanec vlomil v stanovanjsko hišo v Arji vasi 9. Na silo je odprl okno v pritličju in se pri- plazil v notranjost. Odpiral je predvsem omare in predcde, kjer je našel nekcO malega go- tovine, dve ženski ročni uri, zlat ženski prstan ter nek^ otroškega nakita. Vse skupaj je vredno približno 10 tisoč di- narjev. TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pf^^. ■ nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri v veljavi nad 200 let. Kaznovanje tistih, ki odpeljejo zakonsko ženo a'' devico Tistega, ki z nepoštenimi nameni odpelje zakons* ženo ali devico proti volji zakonskega moža ali starši ^ lahko zakonski mož ali starši krvno tožijo, ne S^^'^^!L to ali se je žena ali devica strinjala z ovadbo. Ston^^ ncO bo kaznovan po postavi naših prednikov in rimskem pravu, vsled česar je treba iskati nasvet. Kazen za posilstvo . jj Če kdo vzame neoporečni zakonski ženi, vdoVi ^ devici s silo in proti njeni volji njeno deviško ali sko čast, naj se usmrti z mečem. , Če je silovana oseba sama ubranila ali se kako o'^^ gače otresla nasilneža, n^ se le-ta kaznuje z ozirom okoliščine dejanja in oseb po predhodnem iska^^ nasveta. ^