ČETO XXIII. — številka 23 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka to Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar N Odgovorni urednik Albin Učakar kranj, sreda, 25. iii. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. m sicer ob sredab in sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Franc Popit v Kranju Kranj, 24. marca — Predsednik CK ZK Slovenije Prane Popit se je popoldne v Kranju z gorenjskim' političnim aktivom pogovarjal o nekaterih aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih. Požarov manj — škoda večja Po občnih zborih gasilskih društev v kranjski občini (bili so januarja in februarja) je bil v soboto popoldne tudi občni zbor občinske gasilske Zveze. Občinska gasilska zveza v Kranju ima 4320 operativnih članov oziroma 5753 gasilskih pripadnikov. Ugotovila so, da večini gasilskih enot na terenu primanjkuje ustrezni voz* ni in strojni park. Malo bolje so opremljene v občini industrijske gasilske enote. Posebej pa so na občnem zboru poudarili, da so do sedaj pri opremljanju gasilskih enot oziroma društev pomagali prebivalci. Tako so enote v zadnjih dveh letih s po-niočjo občanov nabavile 9 novih gasilskih črpalk, letos pa bodo dobila nova motorna vozila tudi gasilska društva v Preddvoru, Cerkljah, v Šenčurju in na Primskovem. Zanimiv pa je podatek, da je bilo lani v kranjski občini 20 požarov manj kot 1968. leta. Pred dvema letoma jih je bilo namreč 78, lani pa 58. Po drugi strani podatki kažejo, da je bila škoda, ki je nastala zaradi požarov večja kot pred dvema letoma. Predstavnik republiške gasilske zveze je na obenem zboru pojasnil, da število požarov v republiki v zadnjih letih narašča, prav tako pa tudi škoda. Pred dobrimi desetimi leti je bil v Sloveniji na tri leta po en večji požar, ki je povzročil okrog 100 milijonov starih dinarjev škode. Lani je bilo že 11 večjih požarov. Samo pri dveh pa je *>ila škoda večja od milijarde starih dinarjev. V Sloveniji je bilo minulo leto že Prek 1200 požarov. Na sobotnem zboru so podelili odlikovanja trem gasilskim delavcem, ki delajo pri občinski zvezi že od ustanovitve. Odlikovanje pa je dobil tudi predsednik gasilskega društva Šenčur, ki je že 23 let predsednik tega društva. A. 2. Mladina na Planici: tudi mi smo za cilje učitelja in revolucionarja Žagarja. — Foto: K. Makuc 1 m. i&ttasitjjin ttresni^alceitt ide] &0B ~~ Je »»Planici Na Planici nad žabnico je bila v soboto, 21. marca, množična proslava v počastitev spomina duhovnemu in organizacijskemu voditelju revolucionarnega gibanja na Gorenjskem narodnemu heroju Stanetu Žagarju in 14 tovarišem, ki so pred 28 leti padli v neenakem boju s sovražnikom. Prireditev, ki je že tradicionalna, je privabila nekaj tisoč udeležencev. Največ je bilo mladine iz srednjih in osnovnih kranjskih šol, planinskih sekcij mladih, pripadnikov JLA kakor tudi svojcev tam padlih borcev ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Kranja in škofje Loke ter žab-nice, kjer ta teden z bogatim programom prireditev proslavljajo svoj krajevni praznik, posvečen prav žrtvam na Planici. Med gosti je bil tudi nekdanji borec in politični delavec tega območja, današnji podpredsednik IS Slovenije Vinko Hafner. Učenci višjih razredov osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča so za to priložnost pripravili lepo izbran program pesmi, zborovskih in solo recitacij, ki so oživele spomin na našo zgodovinsko pot. Ko je predsednik občinskega združenja ZB Kranj Pavle Bajželj pozdravil vse navzoče v imenu prirediteljev, je spregovoril sekretar občinske konference ZK Kranj Franc Rogelj. Orisal je veličino našega osvobodilnega boja, vlogo revolucionarja in organizatorja Staneta Žagarja in današnje naloge mlade generacije pri uresničevanju v revoluciji postavljenih ciljev ter dejal: »Tudi današnji dan Ima svoje barikade, svoje juriše. Morda manj boleče, a zato nič manj pomembne. Odnosi med ljudmi, samoupravljanje, borba za reformo, za razvoj jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti so danes vprašanje, ki terjajo našo zavzetost. Da bi na tolikšnih, vsakdanjih križpotjlh te na- še samonikle poti vedno izbrali pravo pot, je potrebno znanje, prepričanje in pogum.« Okrašena in gostoljubna Planica pa je zatem sprejela in pogostila udeležence prav tako kot včasih partizane Id so tu imeli vso pomoč. K. M. Slovenija čez petnajst let V ponedeljek je bila v Ljubljani seja republiškega izvršnega sveta, na kateri so govorili o dolgoročnem ekonomsko političnem razvoju Slovenije, ki predvideva, da bomo imeli 1985. leta okrog 3000 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. Temelj gospodarskega razvoja bo še vedno Industrija, predvsem predelovalna. Gradivo nadalje predvideva, da bo število prebivalcev Svet gorenjskih občin ustanovljen Kranj, 24. marca — Popoldne so se na pobudo medobčinskega sveia ZK za Gorenjsko v dvorani kranjske občinske skupščine zbrali predsedniki vseh gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. Po večmesečnih rnzpravah je bila to prva seja sveta gorenjskih občin, na kateri so za predsednika sveta izvolili predsednika radovljiške občinske skupščine Stanka Kajdiža. v naši republiki naraslo na 1,930.000. Kmečkega prebivalstva bo za sto tisoč manj in bo znašal delež kmečkega prebivalstva okrog 15 odstotkov. Predlog programa dolgoročnega razvoja republike prav tako predvideva, da bi se priprave za osnovni pouk pričele že pri petih letih starosti. S ponedeljkovo razpravo v izvršnem svetu Je bila končana prva faza izdelave dolgoročnega razvojnega programa Slovenije. Na osnovi te razprave bodo gradivo dopolnili in posredovali republiški skupščini, nakar ga bodo dali v javno razpravo, ki bo trajala do jeseni. Njeni rezultati bodo osnova za nadaljnje študijsko in analitsko dela, -i* JESENICE Pretekli teden, v torek, je bila na Jesenicah seja tovarniškega komiteja Zveze mladine Slovenije, na kateri so govorili o sestavi kultumo-športncga programa v mesecu mladosti. Tako se bodo mladi železarji 25. aprila udeležili pete-roboja v Žalcu, ki ga organizira tamkajšnja tovarna Ferolit. Na predvečer 1. maja pa bodo zakurili kres na Jelenkamnu in sodelovali na osrednji prvomajski proslavi. Odšli bodo tudi na Triglav, in sicer ob priliki odhoda Titove štafete, nekaj ekip pa se bo udeležilo tradicionalnega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane. Računajo tudi, da bodo organizirali kitariado. - jk Na Jesenicah se je pretekli teden končal seminar za mladino iz Železarne, ki so se ga udeležili tudi člani predsedstva občinske mladinske organizacije. Mladim je govoril predsednik jeseniške mladinske organizacije profesor Srečko Krč, in sicer o nastanku religije, njenih oblikah in odnosu človeka do nadnaravnega. -jk V Železarni na Jesenicah je bilo pretekli teden več sej. Sestalo se je sindikalno predsedstvo, razen tega pa še odbor za življenjske pogoje in rekreacijo, odbor za plan in finance, komisija za kršitev delovnih dolžnosti v valjarni Bela in komisija za izumitve in izboljšave v tem obratu. Na Ravnah pa je bila 3. seja centralnega delavskega sveta Združenih slovenskih železarn. -jk KRANJ Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je sklical za jutri ob 11. skupno sejo obeh zborov skupščine občine Kranj, na kateri bodo ocenili dela v zvezi z izdelavo in pregledom statutov delovnih organizacij v občini, govorili o delu skupščine do konca leta, poslušali poročilo o delu upravnih organov skupščine in razpravljali o soglasju, da se Dom šolske mladine v Kranju priključi Vzgojno-varstvenemu zavodu Kranj. Neposredno po tej seji bo 8. seja zbora delovnih skupnosti, na kateri bosta dala odbornika Franc Rihter-šič in Stana Bolčina slovesni izjavi. -jk RADOVLJICA Danes popoldne bo v Radovljici 13. skupna seja obeh zborov skupščine občine, na kateri bodo obravnavali in sklepali o predlogu odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov skupščine za upravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi, nadalje bodo govorili o spremembi odloka o komunalnih taksah, o cenah geodetskim storitvam, o odloku glede urejanja in oddajanja gradbenih zemljišč ter sklepali o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini. V zadnjih dveh točkah dnevnega reda bodo obravnavali poročilo o problematiki storitvene obrti v občini in poslušali informacijo o delu upravnega organa za narodno obrambo. -jk Včeraj se je začel v Mladinskem domu v Bohinju dvodnevni seminar centralnega komiteja ZKS, na katerem obravnavajo aktualna vprašanja ideologije. Jutri pa se bo že začel drug seminar, in sicer se ga bodo udeležili sodelavci glasil delovnih organizacij, v nedeljo pa bodo končali s seminarjem aktivisti, ki delajo v zvezi mladine na področju idejno-vzgojne dejavnosti. Prav tako je prav, da omenimo, da je bil pretekli teden v Mladinskem domu seminar za sodelavce srednješolskih glasil v Sloveniji, ki se ga je udeležilo 40 mladih ustvarjalcev iz 30 slovenskih srednješolskih glasil. - jk Kakšna občinska priznanja? Občinska skupščina v ško-fji Loki je imenovala predsednika komisije za gospodarstvo. Ta organ bo vodil direktor LTH Franc Brani-selj. Pri občinski upravi delujeta sedaj dva sodnika za prekrške. Ker je potrebno enega izmed njiju pooblastiti za vodenje in organiziranje dela, so odborniki na zadnji seji zaupali to dolžnost Aleš Mariji. Vodja organa za kaznovanje prekrškov mora tudi skrbeti .za pravočasno reševanje predloženih zadev. Predloga odloka o podeljevanju priznanj občine Sko-fja Loka odborniki niso sprejeli. Zaradi nejasnosti o stopnjevanju pomembnosti posameznih vrst priznanj bo predlog še enkrat obravnaval svet za splošne in notranje zadeve. Predsednik Zdravko Krvi-na je predlagal, da bi občina škofja Loka podeljevala zlato, srebrno in bronasto plaketo. A- Igličar Mladina na svojem Mladinski aktiv terena Vodovodni stolp v Kranju, ki se je začel v zadnjem času zelo uveljavljati s svojo dejavnostjo, bo v- aprilu odprl svoje na novo opremljene prostore v stavbi novega vrtca. Za opremo so dobili pomoč iz delovne skupnosti Sava, iz krajevne skupnosti, precej pa so zbrali sami. Med lastnimi dohodki imajo največ iz deleža, ki so ga prejeli od SZDL tega terena, za katero so .letos pobirali članarino. To je bila ena izmed uspešnih oblik sodelovanja, ki je mladim pomagala do svojih prostorov. K- M. Obletnica kmečkega upora Štiristoletnioo hrvaško-slovenskega upora, ki bo februarja 1973, nameravajo proslaviti v Vidmu ob Sčavnici z otvoritvijo osnovne šole, ki se bo imenovala po Matiji Gubcu. Proslava bo ob 1. maju, saj zimski čas (upor se je namreč končal februarja 1573) za takšne prireditve ni primeren. Pri pripravah na proslavo naj bi sodelovali vsi živeči člani Društev kmečkih fantov in deklet, člani akademskega agrarnega kluba Njiva in srednješolskega agrarnega kluba Brazda. Literarni krožek videm-ske osnovne šole bo pripravil posebno brošuro o proslavi 400 letnice kmeč- kega upora. Opozoril bo tudi na akcijo tedanje vaške mladine, ki je tod pred vojno zgradila kul-turno-prosvetni dom Matije Gubca. Vsi, ki so bili navzoči ob otvoritvi doma 30. julija 1939, si želijo, da bi bila proslava leta 1973 še veličastnejša. Menijo, da bi bilo koristno izdati tudi publikacijo, ki bi prikazala napredno kmečko mladinsko gibanje. Organizatorji vabijo k sodelovanju čimširši krog nekdanjih članov že omenjenih organizacij. Vse informacije, pa so na voljo pri podpredsedniku skupščine Gornja Radgona tovarišu Vladimirju Kreftu. Udeležimo se proslave v Daehau! Ob 25-lctnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Daehau bo tu velika mednarodna proslava. Da bi bila omogočena udeležba čimširšemu krogu bivših internirancev, njih svojcev in tudi ostalih, ki bi želeli potovati na to slovesnost, organizira občinski odbor ZZB NOV Jesenice potovanje po izredno nizki ceni — 300 din na osebo. Program potovanja bo naslednji: 2.5.1970 — ob 6. uri odhod z avtobusom mercedes izpred železniške postaje na Jesenicah. Vožnja prek Kranjske gore. Korenskega sedla, Beljaka, Spittala, prek prelaza Katschberg in Salzburga do Miinchna z nekaj krajšimi postanki. Prihod v Miinchen pod večer. Prenočišče v hotelu. 3.5.1970 —ob 8. uri zajtrk. Po zajtrku odhod v taborišče Daehau, kjer udeleženci prisostvujejo svečanostim. Ob 14. uri povratek in kosilo v hotelu. Po kosilu prosto do večerje ob 20. uri. Prenočišče. 4.5.1970 — ob 8. uri zajtrk, nato prosto do 13. ure. Ob 13. uri odhod iz Miinchna in povratek na Jesenice v večernih urah po isti poti. Prijave In vplačila sprejema občinski odbor ZZB NOV Jesenice, C. Maršala Tita 86 in Ivan Celesnik, Ilirska 9 b, Jesenice do 15.4.1970. V ceni 300 din je vračunan prevoz in gostinske storitve navedene v programu, za kar se obvezuje PP Ljubljana Transport, poslovna enota Jesenice. Vsak udeleženec potovanja mora imeti svoj potni list. Devizna sredstva za lastno uporabo vzame vsak sam na svoj potni list. Izkoristite izredno priložnost za udeležbo na tej veliki svečanosti in obiščite kraj, kjer je trpelo in umiralo na tisoče naših rodoljubov. Zveza združenj borcev NOV občine Jesenice iiiimumimiiiininniiiuimiiMmmiiiiiiM Polno skrbi spremlja ljudi v življenju — zakaj ne bi ddl teh skrbi prepustfli Gorenjski kreditni banki že s tem, da pri njej odprete devizni račun in nanj nakažete devizne prihranke Devizni račun pri Gorenjski kreditni banki na Bledu — Jesenicah — v Kranju — Radovljici — Tržiču omogoča lastnikom dodaten dohodek — nezgodno zavarovanje — nagradno žrebanje dilllMUHIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllillililliUtUII..........Illllllllltlllllllllllllllllll.......llllllllllllllllllllllltltilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUHtlJ iiiiiiiiiiiuiiJJUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi" imate pri naši banki hranilno vlogo, vezano vlogo ali devizni račun v znesku lOOO din KB LJUBLJANA Ste nezgodno zavarovani pri zavarovalnici »SAVA« KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA Zaostreni pogofi poslovanja Ena pomembnih nalog letošnjega leta je nedvomno razrešitev dolžniško-upniških razmerij oziroma odpravljanje vzrokov nelikvidnosti. Preoptimistično bi bilo pričakovati, da se bodo te stvari uredile takoj, realnejše je upanje, da se bodo ta razmerja ob dosledni in okrepljeni finančni disciplini le postopoma odmotavala. Eno pa je povsem gotovo! Brez težav ne bo šlo. Prve izkušnje uveljavljanja sprememb in dopolnitev zakonov, katerih namen je čimpreje zajeziti in po možnosti odpraviti nelikvidnost v našem gospodarstvu, že potrjujejo prejšnjo ugotovitev. Gorenjsko gospodarstvo je ios-nem faktorju), da s pravilnikom nekaj ni v redu. Da mora imeti pomanjkljivosti, sicer bi morala noja prizadevnost priti do veljave. R,es je, so vsi vprek silili vame. Pritoži se, moraš uspeti, saj vsak lahko vidi, kako garaš. Počakal sem še nekaj mesecev v upanju, da se bo le obrnilo na bolje. Kolegi so me vedno bolj pomilovalno gledali, ko sem jim vedno znova na njihova vprašanja odgovarjal, da je še vse po starem. Končno sem se le skorajžil. šel sem k šefu. Kot na povelje so se vsi moji kolegi zbrali okrog naju. Obrazi so jim kar žareli od pričakovanja, kako se bo stvar iztekla. Čeprav so lahko kmalu uvideli, da razgovor s šefom ne poteka v mojo korist, ni bilo slišati od njih niti besedice, kaj šele prote- sta, čeprav so mi prej tako vneto prigovarjali, naj kaj ukrenem. Ko sem se vračal skupno z njimi na svoje delovno mesto, so imeli polno pripomb na šefove besede. Češ, najlažje je reči, da imaš prav, da cenim tvojo prizadevnost, da pa idealnega pravilnika, ki bi vsem ustregel, ni nikjer itd. Za njihove opazke se nisem dosti menil. V meni se j9 ta čas pojavila misel, kako dokončno opraviti s tem njihovim hlinjenjem. Danes, ko sem dobil plačo, sem na hitro pripisal na izplačilni listek višji odstotek stimulacije, kot so ga oni dobili. Nisem se mogel načuditi, koliko dolgih obrazov je bilo med njimi, ko sem jim pokazal in pripovedoval, kako sem dr segel, da se je tehtnica končno dvignila enkrat tudi meni v prid. Obsojali so vse od kraja. Kakšna krivica, kakšna nesramnost so skoraj kričali. Na besede, da so ves čas menili, da se mi godi krivica, da so pomilovati moj primer, se še zmenili niso. Ob moji navidezni sreči je pri njih zavladala tolikšna zavist, da sem*se naenkrat počutil kot tujec med njimi. Čeprav so takšni, mi jih je bilo žal. Zato sem jim mojo potegavščino lepo razložil. Pa nikar ne misli, da sem jezen nanje. Samo malo so me razočarali,« je še rekel moj sopotnik, ko je stopal iz avtobusa. N. T. vezete hranilno vlogo ali devizni račun pri naši banki nad eno leto, ste vključeni v naša redna nagradna žrebanja — vsakih 2000 din prinaša po eno žrebno številko KB LJUBLJANA 1500 NAGRAD V LETU '70 KREDITNA BANKA M HRANILNICA LJUBLJANA Minuli petek, 20. marca, popoldan je podjetje Lesna industrija Kranj v hotelu Grad Hrib v Preddvoru priredilo slovesnost, na kateri so devetnajstim zaslužnim delavcem In uslužbencem z dvajset- ali večletnim delovnim stažem podarili dragocene ročne ure doxa. Nagrajeni so biLi: Jože Ekar, Vinko Galičič, Franc Delavec, Franc Koželj, Alojz Regberder, Feliks Robnik, Rudi Sajovic, Francka Tičar, Anica Saje, Milena Orehovec, Jože Toporiš, Albin Regberger, Mihela Regberger, Marjan Bučar, ui upokojenci Pavla Arh, Vinko Toporiš, Alojz Boc, Anton Strniša ter Rudi Tičar. (ig) — Foto: F. Perdan Organizirana pomoč delovnim invalidom v Tržiču V Tržiču je bil ustanovljen j pododbor medobčinskega društva delovnih invalidov si- I cer že v septembru lani, vendar pa je bila dejavnost od- i bora minimalna predvsem zato, ker niso imeli svojih prostorov. Pred kratkim pa so dobili na razpolago oziroma v souporabo del prostorov občinske organizacije ZB v Tržiču. Upajo, da bo sedaj delo steklo. S podobnimi problemi se ubadajo tudi ostali pododbori društva na Gorenjskem. Med sedanjimi nalogami društva delovnih invalidov, ki vključuje poleg delovnih tudi vse ostale telesne invalide, je ustanovitev aktivov v delovnih organizacijah. To nalogo so prevzeli izvršni odbori sindikatov, ki naj bi do konca aprila sklicali sestanke delovnih aktivov po delovnih organizacijah, na katerih bi izvolili tudi odbore. Ti odbori naj bi neposredno skrbeli za svoje člane v delovnih organizacijah. Pododbor društva delovnih invalidov v Tržiču prav sedaj, tako kot tudi drugi pod- Na drugi redni seji komiteja občinske konference ZK v Tržiču so obravnavali osnutek programa dela občinske konference, dani komiteja so program s posameznimi pripombami dopolnili, tako da predstavlja osnutek programa osnovne naloge in probleme, s katerimi naj bi se ukvarjalo članstvo pri bodočem delu. Na seji pa so poudarili, da pa bi bilo za bodoče delo v okviru programa ZK ter konkretnih stališčih prve republiške konference ZKS, potrebno zaostriti partijsko odgovornost. Le tako bi tržiški komunisti lah- odbori na Gorenjskem, sestavlja sezname vseh Invalidov. Težava je v tem, da taki seznami ne obstajajo, zato je treba invalide o ustanovitvi društva obveščati prek javnih informativnih sredstev ali pa celo posamezno. Društvo bo predvsem skušalo članom pomagati z nasveti, napotki pri uveljavljanju njihovih pravic, ki so jim priznane, razen tega pa jim bo v stiski priskočilo na pomoč tudi z denarjem. Pododbor društva delovnih invalidov občine Tržič bo začel delati v novih prostorih prvič v četrtek, 26. marca, od 16. do 18. ure. V tem času lahko člani dobe vse informacije. L. M. ko uspešno uresničili sprejete obveznosti. Poudarili so, da je dolžnost vsakega komunista, posebno pa še na odgovornejših mestih, da se dosledno trudi za nadaljnji razvoj samoupravnega sistema pri nas, ne nazadnje tudi tako, da se trudi za dvig izobrazbenega nivoja občanov. Le na tej osnovi bo možno kar najširše vključevanje delovnih ljudi v samoupravljanje. Na seji komiteja so razpravljali tudi o izključitvah predvsem tistih članov, ki ne plačujejo članarine. Ponovna ustanovitev počitniške zveze Prejšnji teden je bil na Jesenicah sestanek predstavnikov jeseniških osnovnih in srednjih šol, na katerem so se pogovarjali o ponovni ustanovitvi oziroma obnovitvi počitniške zveze v jeseniški občini. Počitniška zveza je bila pred dobrimi petimi leti med najbolj množičnimi organizacijami v občini, saj je takrat štela okoli 400 članov. Nekaj let je predvsem po zaslugi nekaterih prizadevnih posameznikov odlično delovala. Svoje predstavnike in odbore pa je imela le po posameznih šolah, železarska in druga delavska mladina jeseniške občine se vanjo še ni vključevala. Sele pozneje je nekoliko razširila svojo dejavnost tudi med delavsko mladino in jo uspela vključiti v svoje vrste. Toda zaradi pomanjkanja vodstvenega kadra in njegovega nenehnega menjavanja, saj so mnogi zapuščali šole in nadaljevali šolanje v Ljubljani, je delo počitniške zveze pred leti popolnoma zamrlo. Na nedavnem sestanku, ki ga je vodil dolgoletni predsednik, profesor jeseniške gimnazije tovariš Vengust, so z zadovoljstvom ugotovili, da so pravzaprav učenci in dijaki šol dali pobudo za ta ustanovni sestanek. Predstavniki tehnične šole, poklicne šole, gimnazije in drugi so menili, da zaradi takega zanimanja obstajajo realne možnosti za obnovitev organizacije. Mladina/ ki je sama želela ponovno delovanje počitniške zveze, bo ustanavljala po šolah posamezne družine, v katere se bodo vključevali učenci in dijaki. Udeleženci sestanka so menili, da je tokrat treba pritegniti k sodelovanju tudi delavsko mladino, saj so tudi njeni predstavniki dejali, da v Železarni in posameznih večjih podjetjih z vključevanjem novih članov ne bo težav. V manjših podjetjih in tam, kjer za ustanovitev družine ne bi bilo dovolj interesentov, pa bi izvolili referenta za mladinski turizem. Sklenili so tudi, da mora novoizvoljeni oclbor ie do začetka letošnje sezone pripraviti program in organizirati sestanek, na katerem bi sodelovalo kar največ predstavnikov krajevnih, šolskih in drugih odborov počitniške zveze. Ta sestanek naj bi bil po premoru štirih let tudi prvi občni zbor počitniške zveze na Jesenicah. D. Sedej TRŽIČ - Odbor za proslavo 650-letnice obstoja Tržiča bo predlagal občinski skupščini, naj ob tej priložnosti izda plaketo mesta Tržič. Priznanje bi podelili najprizadevnejšim občanom, ki imajo zasluge za razvoj mesta tako na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Plaketa, ki bi jo letos podelili prvič, bi postala vsakoletno priznanje prizadevnim občanom mesta Tržič. L. M. V Križah je bil konec prejšnjega tedna sestanek krajevne organizacije SZDL. Govorili so o delu krajevne organizacije v zadnji mandatni dobi, izvolili pa so tudi nov odbor krajevne organizacije ter člane občinske konference SZDL. Na sestanku so tudi razpravljali o pripravah za gradnjo nove šole v Križah. L. M. Na desetem jubilejnem sejmu novosti Centra za sodobno oblačenje v Beogradu so najboljšim proizvajalcem trikotažne konfekcije in obutve podelili po tri diplome. Prvo nagrado posebne strokovne žirije je dobila tržiška tovarna Peko za kolekcijo ženskih čevljev. Nagrado je dobil tudi moški čevelj goljat, za katerega je tovarna Peko dobila zlato košuto na beograjskem sejmu modo 1969. M. K. Na 11. zasedanju delavskega sveta tovarne Peko «v Tržiču so potrdili zaključni račun za leto 1969. Lani so v tovarni izdelali nekaj manj kot 2 milijona parov čevljev ali 18 odstotkov več kot leto prej. Vrednost izvoza na zahodno tržišče je bila večja kar /a 133 odstotkov, dohodek podjetja pa je bil večji za dobrih 22 odstotkov. Na seji delavskega sveta so se zavzeli za ostre ukrepe proti naraščanju cen materiala za izdelavo obutve. Delavski svet je potrdil predlog statuta, ki je prilagojen spremembam 15. ustavnega in 13. republiškega amandmaja. Med novostmi v novem tovarniškem statutu je tudi, da se vodje sektorjev preimenujejo v direktorje sektorjev. Delavski svet je tudi potrdil povečanje zneska za občinske komunalne investicije od 13 na 17 milijonov starih din. M. K. V petek se bo v Tržiču začel dvodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij ZK in stalnih aktivov. Na seminarju bodo obravnavali več zanimivih tem: uresničevanje resolucije prve republiške konference ZKS, program dela občinske konference ZK Tržič, o SZDL danes ter metode političnega dela. Med predavatelji na seminarju bodo tudi Milan Kučan, Član sekretariata CK ZKS, Miro Gošnik, član 10 republiške konference SZDL ter drugi. L. M. Treba je zaostriti odgovornost članstva ZK Turistični razvoj Kamnika Razsežnosti želja za razcvet turizma v kamniški občini Kamnik potrebuje hotel višje kategorije in široko mrežo rekreacijskih objektov — Velika planina — velika nada za razcvet turizma — Modernizirati ceste, razviti kmečki turizem, pokazati gostom turistične zanimivosti — so naloge, ki terjajo napore vseh »Kamnik je prikupno letovišče s slikovitim starim mestnim j Jedrom Mesto leži 379 m nad morjem in šteje okrog 6.500 Prebivalcev. Kakor ogromne kulise se dvigajo nad njim apne-niške Kamniške Alpe z vrhovi do 2558 m (Grintavec). Zaradi zdravega podnebja ga radi obiskujejo turisti, Že leta 1876 so tukaj uredili klimatsko zdravilišče. Zanimivi kulturni spomeniki naravne lepote v okolici privabljajo številne izletnike. Mesto je izhodišče za letne in zimske izlete v gore. Okoliški gozdovi in polja so bogati divjadi, zato jih radi obiskujejo •ovci. Kamnik ima slavno preteklost, že v 13. stoletju je Imel Oiestne pravice. V mestu in okolici je bilo več gradov...« Tako se v turističnem prospektu gostu predstavlja Kamnik. Nedvomno so slikovita panorama Kamnika, romantičnih gorskih vasic, privlačnih planin in bogastvo prirodnih in kulturnih znamenitosti tiste posebnosti, ki ust-VarJajo možnosti za še večji razmah turizma. Sodobni turizem je donosna gospodarska dejavnost, ki pa v svojem razvoju terja znatna finančna sredstva, temeljite študije in napore vseh družbeno političnih organizacij in občanov. Se mar lahko kmečki turizem razvija brez sodelovanja in volje kmečkih gospodarjev in pod-Pore družbe? Pred kratkim so se v Kamniku sestali predstavniki turističnega društva, gostinci, ljubljanskega urbanističnega zavoda, Ljubljana-Tratsporta, Komunalnega podjetja, Počitniške skupnosti Velika planina in občine. Razpravljali so o turističnem razvoju občine Kamnik in turističnega centra Velika planina. Izhodišča za zasnovo bodoče politike na Področju turizma je treba krpati iz naslednjih ugotovitev: DOMAČE KRČME — SODOBNI HOTELI Za kamniško okolico je Značilen izletniški turizem, ki Posega skoraj v sleherno vas jn ustvarja potrebo po še oolj razširjeni mreži gostinskih obratov. V kamniški občini jc 21 -gostinskih obratov družbenega sektorja (vključno s planinskimi domovi) in 47 zasebnih gostišč. Skupno je v gostinskih obratih 3964 sedežev, °d tega 2246 v zasebnem sektor} u gostinstva. V zadnjih P^tih letih so se sedežne zmogljivosti povečale za 30 odstotkov. Lani je bilo v zasebnih gostiščih zaposleno 37 Oelavccv, v družbenem sektorju pa 105. Primerjava zaposlenih delavcev s številom gostišč kaže, da je v gostinstvu zaposlenih premalo lju-0|; Razen tega je doslej v gostinstvu zaposleno precej nekvalificiranih ali samo priučenih oseb, kar precej vpli-^a na nivo kulturne postrež- V gostinstvu promet narašča letno od 10 do 16 odstotkov; delno kot posledica višjih cen, precej pa tudi zaradi povečanja obsega njihovih storitev. Turistom je na voljo 255 sob z 838 ležišči. Lani je v gostiščih in planinskih domovih prenočevalo 16.060 domačih in 1343 tujih gostov, ki so imeli skupno 38.857 prenočitev. Poprečna doba bivanja domačih turistov znaša 2,2 dneva tujih gostov pa 2,4 dneva. Pereče je vprašanje prenočitvenih zmogljivosti v Kamniku, kjer je gostom na voljo le malo sob. V planinki je 19 sob z 41 ležišči, v zasebnih gostiščih pa še 16 sob s 35 ležišči. Problem bo rešen, ko bodo v Kamniku zgradili hotel višje kategorije s 60 do 80 ležišči. Skljenjeno je, da bo idejni načrt novega hotela financirala občina iz proračuna. Hotel naj bi zgradili v centru mesta ob Bistrici blizu gasilskega doma. V bodočnosti je predvidena povezava hotela s sedežnico na Stari grad. V Kamniku se zavedajo, da sodobni turizem zahteva več kot poteljo, hrano in pijačo. Rekreacijski objekti naj bi služili tako domačim kot tujim gostom. Letos bodo pri gostišču Marjanca zgradili prvo avtomatizirano kegljišče. Naslednje .leto se bodo lotili gradnje mini golfa. V bližnji bodočnosti nameravajo zgraditi zimski plavalni bazen in druga športna igrišča. V Kamniku naj bi uredili centralni stadion za vse športne dejavnosti. Na področju Tuhinjske doline naj bi zgradili motel. Naročili bodo raziskovalna dela na področju Vasena, da bi ugotovili, kako je s termalno vodo na tem področju. VELIKA PLANINA — VELIKE ŽELJE Veliko planino letno obišče 84.000 turistov. Ljubljan, ski urbanistični zavod ima nalogo, da izdela urbanistični načrt turističnega razvoja Alpskega turističnega centra Velika planina. Potrebna bo natančna preučitev komunalne opremljenosti, posebno glede oskrbe z vodo in elek- triko. Na Veliki planini ni izvirov pitne vode. Planšar-stvo na Veliki planini mora biti zaščiteno. Urbanistični načrt bo moral zajeti lokacije za industrijsko gradnjo vikend hišic (ki bodo morale biti zgrajene v planinskem slogu), nove žičnice, sprehajalne poti in nove gostinske objekte v ospredju vsega pa se kaže potreba za novim restavracijskim objektom, ker v sedanjih za vse goste na Veliki planini ni prostora. Nove žičnice bi omogočile dostop na Veliko planino iz doline črne. Planinski dom v Kamniški Bistrici je potrebno razširiti, ker je sedanji skoraj celo leto zaseden. MODERNIZACIJA CEST Za hitrejši razvoj turizma so posebnega pomena moderne ceste. Cesta v Tuhinjsko dolino jc v gradnji in bo končana 1972. leta. Ko bodo končana dela na tuhinjski cesti, bo moč graditi cesto v Kamniško Bistrico. Modernizirati bo treba cesto Strnho-vica—Črnivec, Duplica— Volčji potok in dokončati odcep od Košišča do Kamniške Bistrice. Kamnik je posejan s pri-rodnimi lepotami in kulturnimi zanimivostmi. Vprašanje pa jc, koliko smo kulturne zanimivosti približali turistu, kako deluje turistična propaganda. Nujnq bomo morali omogočiti, da zasebni gostinci dobijo večje kredite, da bi lahko "preuredili gostišča. Za malo denarja je malo muzike, pravi pregovor. Sodobni gostinski obrati ne morejo poslovati brez ustreznih gostinskih delavcev s potrebno kvalifikacijo. Ne gre zanemariti, da ima kamniška občina velike možnosti za razvoj kmečkega turizma, posebno na področju Tuhinjske doline, doline črne, Gozda, Kališ, področje Bistričice, Pavlovč in Tunjic. Vseh možnosti in vseh želja ni mogoče našteti v tem kratkem sestavku. Naj končam, da turiste ne privlačijo samo prirodne lepote, moderni hoteli, velika igrišča, ljudje in vsakdanji utrip življenja tega ali onega mesta, široke ceste, temveč tudi te ali one vasi: gostoljubnost, smisel za lepoto, čistočo mesta in vasi, prijazno kramljanje s turistom, ki nas popra-ša za nasvet ipd. Popotnik se rad vrača v kraje, kjer je srečal dobre ljudi, kjer je občutil domače okolje. . J. Vldlc Turistično društvo Naklo korak naprej Pred kratkim jc bil v Naklem občni zbor turističnega društva, ki sta se ga razen predstavnikov ostalih društev z Gorenjske in krajevnih družbenopolitičnih organizacij udeležila tudi predsednik Gorenjske turistične zveze Jaka Eržen ter tajnik Pavle Lužan. Na zboru so ugotovili, da je bil v društvu storjen korak naprej, saj so bili poslovni uspehi lani za 38 odstotkov višji kot leto prej. Društvu je uspelo poravnati vse terjatve, ostale pa so obveznosti do občinske skupščine, nastale ob gradnji paviljona turističnega društva. Lani so zabeležili 4774 prenočitev tujih gostov, ki bi jih bilo lahko še več, če bi bile društvu bolj naklonjene hotelske recepcijske službe in če bi imeli v kraju več opozorilnih tabel. Ob pomoči tovariša Doli-narja je naklsko turistično društvo skupaj z agencijo Globtour prirejalo vse leto piknike, na katere so povabili goste iz Nizozemske in Anglije. Včasih se jih je na takšnih piknikih zbralo tudi 150. Vsakokrat so jih pričakali s folklorno skupino in jim ob domačih vižah postregli s krofi in medico. Pester folklorni program se je vedno končal s »povštertancom«, ob katerem so se gostje sprostili in razvedrili. Vsaki skupini turistov so razdelili prospekte Gorenjske in Kranja z okolico. Nekaj tisoč takšnih prospektov so razdelili tudi v pisarni turističnega društva. Izredno posrečen je tudi al* bum s posnetki Nakla, njegovih hiš in zasebnih turističnih sob, popestren s posebnim žigom kraja. Društvo je organiziralo tudi nekaj predavanj o domačem in tujem turizmu, poskrbeli pa so tudi za lepši videz kra* ja. Društvu je uspelo, da je brez dotacij, z lastnimi sredstvi, uspešno zaključilo proteklo sezono. Pred novim vodstvom društva pa so gotovo še velike naloge. Najpomembnejša je razširitev turistične dejavnosti v kraju, nadalje pa sodelovanje z osta-limi društvi in pridobivajo novih, predvsem mladih članov. Turistični delavci v Naklem želijo tesnejšega sodelovanja z močnejšimi turističnimi partnerji v družbenem sektorju, saj so vaška društva posebno dobrodošla takrat, kadar so družbeni turistični objekti zasičeni. S tem pa slednjim nočejo odvzemaLi tu-ristov, ampak jim pomagati iz zagate. Za Naklo pa jc in bo še vedno najvažnejši tranzitni turizem. G. K. Bled — prireditev bo dovolj Okvirni program letošnjih pomembnejših prireditev med turistično sezono na Bledu kaže, da gostom in drugim obiskovalcem našega turističnega središča ne bo dolgčas. 1. maja bo tradicionalna veslaška regata, isti mesec pa tudi enotedenski festival jugoslovanske televizije. Regata bo tudi 20. in 21. junija. Julija bo dvodnevni jahalni turnir, grajska srednjeveška pojedina v prostorih gradu in velik ognjemet z gradu. Razen tega bo 12. julija veslaški boj šesterice, in sicer Koroške, Dunaja, Trsta, Benetk, Slovenije in Istre, potem zabavna turistična in folklorna prireditev »Pesem poletja« ter veliki mednarodni plesni tur/iir. V okviru Gorenjskega sejma bo avgusta v Festivalni dvorani modna revija ter tradicionalno izbiranje MISS Bleda. 6. septembra pa se bo začelo v Lescah X. jubilejno svetovno prvenstvo v padalstvu. Trajalo bo do 21. septembra. Konec istega meseca se bo začel mednarodni bridge turnir parov, od 6. oktobra do 10. oktobra pa bo na Bledu svetovni kongres barmanov. Od junija do septembra bo v Zdraviliškem parku 6 promenadnih koncertov in 10 nočnih promenadnlh koncertov v narodnih nošah. Razen naštetih glavnih prireditev bo na Bledu med turistično sezono prek 50 različnih folklornih, športnih, zabavnih in drugih prireditev. -jk Kmetijski in živinorejski sejem v Veroni Letošnji 23. kmetijski ln živinorejski sejem v Veroni od 15. do 25. marca je privabil številne obiskovalce in poslovne ljudi ne samo iz Italije, ampak tudi iz drugih držav. Med obiskovalci jih je bilo že prve dni mnogo iz Jugoslavije. V paviljonu številka 23 je razstavljala skupaj s Penijem, Argentino, Poljsko in drugimi državami tudi Jugoslavija. Zastopali so jo Zmaj b Zemuna (z dvema površno Izdelanima kultivatorjema), Tomos s črpalkami in Jugo slavia Product, ki je razstavljal suhe slive, jabolka, grozdje, krompir, paradižnik, koruzo, papriko, korenje, čebulo, alvo, ratluk in konzerve — skratka vse, kar iz Italije v zadnjem času uvažamo, ali pa ne bo vzbudilo zanimanja italijanskih kupcev( npr. neokusno embaliran ratluk). O mesu in mesnih izdelkih, ži-viiuVmlečnih izdelkih ali večjih Strojih ni sledu. Vse razstavljeno blago po izboru je dajalo vtis, da pridelujemo samo tisto, kar raste v južnih predelih Jugoslavije in da sploh ne prodajamo večjih količin mesa in mesnih izdelkov v Italijo, posebno iz Slovenije. Razen Tomosa sploh ■i zastopano nobeno sloven- sko izvozno ali kakršnokoli drugo podjetje. Ko sem stal ob jugoslovanskih pridelkih in poslušal kritiko primorskih kmetov iz okolice Trsta, me je postalo sram. 2e zaradi teh in njihove nacionalne zavesti, bi morala vsaj Slovenija pokazati več in bolj prikupno. Posamezna večja podjetja zahodnih držav (ki niso kmetijske) — npr.: Ford, Alfa-Laval, OM, Fiat itd — so na sejmu zasedla desetkrat do dvajsetkrat več prostora kot Jugoslavija, ki jo štejejo še vedno za pretežno agrarno državo. Zopet zamujena priložnost, kakršnih je bilo že nešteto v zvezi z velesejmi. Zelo prikupen primer paviljona, po katerem bi se lahko zgledovali, je bil holandski. Zelo uspešno so prikazali vse — od Keukenhofa in cvetja, prek perutnine, do plemenske živine, sirov in čokolade. Cvetoče hlacinte, razne čebulice in čokolado so uspešno tudi prodajali številnim obiskovalcem. (Le kdo bi se v našem paviljonu ukvarjal s tem?!). Lahko bi zaključil po domače — »Urca zamujena, ne vrne se nobena« — taka šola pa lahko tudi veliko stane. J. Krek Kmetijski nasveti Prednost gnojevke Tako rekoč vsak kmetijec, ki je kdaj obiskal Švico, ve povedati veliko hvale o uporabi tekočega gnoja, ki je v tej deželi pripomogel do izrednega napredka živinoreje. Slovenija tudi sega v alpsko območje in ima podobne razmere, zato se bo uporaba tekočega gnoja gotovo sčasoma razširila tudi pri nas, zlasti v hribovskih krajih, kjer primanjkuje stelje in kjer je želeno, da bi pridelovanje žit še bolj zmanjšali. O Tekoči gnoj, gnojevka, je zmes živalskega blata in seči, ki nastane tako, da na kratkih stojiščih blati žival v poseben kanal pod rešetko, ne da bi ji nastiljall. Take hleve poznamo že tudi pri nas in lastniki so prav zadovoljni z njimi. Gnojenje z gnojevko zahteva torej drugačno ureditev hleva, drugačen prevoz (zelo je primeren »razvoz« gnojevke po ceveh), pa tudi drugačno rabo travinja. , Prednost gnojevke je v tem, da ima bolj ugodno razmerje hranilnih snovi: dušika, fosforja in kalija, kot ga imata gnoj ali gnojnica vsak zase. V gnojevki je tudi kombinacija hitro in počasi delujočega dušika, ki omogoča enakomernejšo preskrbo rastline s tem hranilom. Nemajhna prednost je tudi ta, da lahko z gnojevko gnojimo takoj, ko je jama polna, ker ni treba čakati na zorenje. To omogoča, da je lahko jama manjša in s tem tudi manjši stroški gradnje. Z gnojevko je koristno gnojiti celo pozimi, ko je še sneg na poljih in travnikih. £ če gnojimo travnai svet, moramo vedeti, da Je treba enakomerno pognojiti vse površine, ki hranijo živali v hlevu. Pretirano gnojenje bližnjih travnikov lahko povzroči poškodbe rastlin, pa tudi plevel se preveč razrašča, kot je značilno za odcedne poti ob naših neurejenih hlevih. Povedati velja, da intenzivno gnojenje z gnojevko zahteva tudi intenzivno rabo travnatega sveta, za kar je najboljša čredinska paša, pri kateri se menjata kravji gobec in kosa. £ Gnojevke pa ne uporabljamo samo za travnike in pašnike, temveč tudi za njive, če je delo mehanizirano, je gnojenje z gnojevko cenejše, ob tem pa odpade drago pridobivanje stelje, zbiranje in prevoz slame s polja. Ob žetvi kombajn zreže slamo in jo pusti na njivi, nanjo pa navozimo gnojevke in podorjemo. VICA"? Železo in anemija pujskov železo Je sestavni del hemoglobina — krvnega barvila, mioglobina (mišični hemoglobin) in nekaterih važnih encimov. Hemoglobin Je v rdečih krvnih telescih in ko le-ta prehajajo skozi pljučne kapilare, veže kisik, moč te vezave pa je odvisna od Eeleza. Pomanjkanje železa moti normalno izgradnjo hemoglobina in rdečih krvničk, kar se kaže v slabokrvnosti — anemiji. Bolezen je zelo pogosta pri pujskih, kar je tudi razumljivo, saj v mleku svinj skoraj n{ železa. Zaprti sistem reje pujskov pa je drugi razlog, ki vodi pogosto v anemijo teh živali. Novorojeni organizem ima sicer določeno rezervo železa, vendar pa jo nagla rast pujskov hitro Izčrpa. Pri intenzivni reji tudi dodajanje železovih pripravkov v hrano ne more povsem odkloniti znamenj anemije pri pujskih, pač pa je v tem primeru organizmu potrebna udarna doza železa v obliki injekcije. V ta namen je bilo preizkušenih precej preparatov, vendar pa imajo nekateri to neugodno lastnost, da zapuščajo še dva do tri mesece rjaste sledove v mišici, na mestu, kjer so bili vbrizgani. Po večletnih preizkusih se je izkazal kot zelo primeren preparat Mvofer (R) 100, ki se izvrstno resorblra in ne zapušča sledov. Mvofer (R) 100 je priporočljivo vbrizgavati pujskom tretji dan po porodu, 2 ml (= 200 mg železa) v mišico. Pri intenzivno rastočih živalih, če se morda pokažejo znamenja anemije (pri belih prašičih lahko opazna bledost kože, ki je najbolj očitna na uh-Ijih in rilcu), je dobro postopek ponoviti v tretjem tednu po rojstvu. Z injekcijami železa se doseže tudi pospešena, rast, kar ugodno vpliva na ekonomičnost reje prašičev. Pri manj intenzivni reji odklanja anemijo pujskov tudi železo v hrani, ki se resorbira v sprednjem delu tankega črevesa. Vsekakor pa v nobenem boksu s pujski ne sme manjkati prsti, če že ne uporabljamo mineralne mešanice z železom. Misliti je treba tudi na izpust živali v tekališča. Zanimivo je, da ima divji prašič v primerjavi z domačim bistveno višjo vrednost hemoglobina in s tem boljšo prenosno zmogljivost kisika, ter anemija zanj ni kočljivo vprašanje. dr. Bavdek S. Les in železo ■Je žc tako, da nas bo leto "70 obdarilo z vrsto razstav, £b katerih bomo hote ali nehote vedno znova iskali tisti *e tolikokrat iskani naziv, ki naJ bj[ zadel v jedro likovne tvornosti tistih prizadevnih ^moukov, slikarjev in kiparjev, za katere smo prav zacl-"ji čas našli posrečen in vse dopolnjujoč izraz: samorast-nik. Sicer ga niso našli kritiki, nadeli so si ga sami in moramo jim priznati, zadeli so pravo, kajti s tem imenom se nikakor ne opredeljujejo slogovno in stilno, kar nas je pri prejšnjih nazivih tudi vedno motilo. Literarni klub v Kranju prireja danes zvečer ob 17. uri pogovorni večer s pisateljem Rudijem Šeligom, nagrajencem Prešernovega sklada za roman Triptih Agate Schvvarzkobler. Pogovor bo v viteški dvorani Mestnega muzeja in ga bo vodil pisatelj in publicist Dimitrij Rupel. Najuspešnejša šola »y prvem polletju tekočega ^skega leta je kolektiv osnovne šole Simon Jenko v Kranju imel najboljše učne UsPehe med vsemi sorodnimi ^vodi te občine. S pozitivnimi uspehi je izdelalo v ce-loti 82,3 odstotka učencev ozi-^"la 90,2 odstotka učencev n»žjih in 73,5 odstotka učen- cev višjih razredov. To jc pohvalno za ta šolski kolektiv zlasti ob ugotovitvi, da stiska in zastarela ureditev prostorov, zasilni kabinetni pouk in druge težave ne dajejo ugodnih možnosti učenja tako kot jc na nekaterih novih šolah. K. M. Pred gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini Kvalitetnejši pouk Po vojni je bilo v kranjski občini zgrajenih 11 osnov-olh sol, katerih vrednost predstavlja 31,651 milijona dinarjev. To so precejšnji napori za vzgojo in izobraževanje. Saj če odštejemo nekatere stoletne šole v občini, potem se v teh šolah že sedaj šola precej mladih. Uresničitev predloženega programa o gradnji 15 šolskih oziroma vzgojno-varstvenih objektov pa bi pomenila ogromen razvojni korak na tem področju. Pri tem namreč ne gre zgolj za povečanje šolskih prostorov in razširitev mreže vzgojnega varstva, marveč tudi za kvalitetnejši pouk, za kvalitetnejšo vzgojo. Spomnimo se samo, da bi sredstva za gradnjo teh objektov zbrana Po prvi in tretji varianti (za katero bi se pač odločili) omogočila tudi opremo in tehnične izboljšave za vse šole. Ali z drugimi besedami: vse šole v občini bi bile Po končani gradnji tehnično ln kabinetsko sodobno opremljene. In če k temu dodamo vrsto novih vzgojnih kadrov, ki bi jih potrebovali po dograditvi vseh objektov, potem lahko ugotovimo, da bi bila ob boljših prostorskih ln materialnih pogojih (gtede opremljenosti šol *n vrtcev) tudi pouk in vzgoja kvalitetnejša. To pa bi omogočilo, da bi bili tudi učni uspehi v osnovnih šolah boljši. Kaj pa šole druge stopnje? To vprašanje se je ponekod v dosedanjih razpravah že pojavilo. Znano je namreč, da tudi prostori nekaterih srednjih šol v občini niso najboljši in da so tudi na tem področju potrebe precejšnje. Predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir pravi, da se bo tudi tega vprašanja treba v Prihodnje lotiti. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da srednje oziroma šole druge stopnje niso zgolj Vprašanje ali problem občine. Tu bo potrebno sodelovanje tudi nekaterih republiških ustanov ln delovnih organizacij. A. žalar Poleg Petra Jovanoviča, ki ga obiskovalci kranjskih galerij prav dobro poznajo, imamo tokrat priložnost spoznati delo dveh štajerskih samo-rastnikov kiparjev, kar je redkejša priložnost, saj je znano, da je slikarjev veliko več. Janko Dolenc, ki razstavlja v Galeriji Prešernove hiše in Alojz Jerčič, ki razstavlja v kletnih p.,)storih galerije, to sta kiparja samorast-nika, ki vsak na svoj način in v drugačnem gradivu izpovedujeta svoj likovni nazor s skupnim imenovalcem: izpoved o človeku. Dolenc preliva svojo izpoved v leseno figurah ko, ki je daleč stran od ljudskih elementov, zlasti od debelušnih in zaobljenih deklin, daleč stran pa jc tudi od čudovito nežnih, urejenih in arhitektonsko elegantnih plastik. Dolenc je zatesal s svojo sekiro in dletom nekje vmes, morda prav tam, kjer je lahko pokazal neko ranjeno, z bolečino obdarjeno bitje z imenom človek. Topa in kar zagrizena bolečina veje iz teh človeških postav, ki so obdelane, prav lahko bi rekli, z neko lirično obsekanost jo. V tem je podoben Jarmu iz Kočevja in mikavno je dejstvo, da tako samorastnik kot šolan kipar dedujeta rodovno nasledstvo od očetov podobarjev, ki sta tesala v svojih delavnicah Ie-j sene Kristuse, pa jim morda prav zaradi obrtniškega načina dela ni in ni hotela preliti obraze topa bolečina, ampak jc vedno ostala le groteskna spačenost. Potomcem pa sc dogaja ravno obratno in Dolenc lahko še tako obrača svoje dleto, obrazi njegovih figur ostajajo potopljeni v topo bolečino z izrazom, ki je soroden plastikam na cerkvenih portalih velikih katedral. Ne bi mogli trditi, da je Jerčičevo delo povsem drugačno, toda tvarina, ki jo uporablja jc predvsem druga. Tbpljeno železo, solze, ki nastajajo pri varjenju njegovih železnih plastik, dajejo videz mehkobe. Pa še nekaj ločuje Jerčiča in Dolenca: Jerčič upodablja delo, človeka pri delu na povsem opisni način. Pripoveduje nam o tem delu kot delavec o svojem delu in o delu drugih. Zato tudi njegovi likovni izdelki niso izpovedni, ampak pripovedni, dihajo okolje, ki je avtorju /nano in morda je prav zaradi tega, ker misli in veruje, da je vse tako, kakor jc, tudi bliže naivnemu pristopu do obravnavane snovi in njenemu podajanju. Je pa ena stvar, ki druži oba razstavljalca, da sta svobodna, brez likovnih predsodkov in prav ta svoboda je neiztrgljivi del njune prirodne ljubezni do ustvarjanja. Dolenc — jo izpoveduje in Jerčič pripoveduje, prvi v lesu in drugi v železu. A. Pavlovec Diletantstvo in gledališče Spominjam se, da sem doslej že nekajkrat pisal o gledališkem amaterizmu. Spominjam se misli, ki sem jih zapisal pred leti. Skromnost obsega teh sestavkov mi ne omogoča, da bi izpisal še vse tisto, kar sodi k temu samosvojemu področju gledališke dejavnosti. Do kod sega amaterizem in kje se pričenja profesionalna gledališka dejavnost? Dvomim, da bi bilo moč postaviti trdno mejo, Postavimo si nasproti gledališki predstavi; v profesionalnem gledališču in v amaterskem gledališču. Kakšen razloček ju razmejuje. Nikakršen! Tako prva, kot tudi druga predstava se dogajata v sodelovanju Z gledalci. In med temi ni nikakršnih razlik. Produkt, gledališka predstava, pn se lahko razlikuje. Nemara gledajo gledalci raje predstavo poklicnega gledališča kot predstavo amaterskega gledališča. Res pa je tudi, da se dogaja obratno. Da imajo amaterske gledališke predstave včasih večji obisk gleddlcev. Ta podatek ni nepotreben! Nasprotno, kadar se amaterskemu gledališču ansamblu zgodi kaj takšnega, je vreden vsega razmisleka in pozornosti. Težko je izreči besedo diletantstvo. Mislim pa, da je možno zaobseči s to besedo predvsem neznanje, nezmožnost, preprosto naivnost, poenostavljeno izpoved-nost in ljubiteljsko preproščino. In če zapišemo diletantstvo v zvezi Z gledališkim amaterizmom, potlej mislim predvsem, da se predstava, ki se dogaja na diletantskem nivoju, ne vključuje v proces gledališča. Pa naj gre za Aristotelov ali kak drugačen model gledališča. Gledališkega amaterizma, kot nekakšne družbene zabave amaterskega gledališkega ansambla ne zavračam. Tudi ljubiteljstva ne zanikam. Nasprotno! Zavedati se je treba, da je ta imel svojčas močno na-rodnobuditeljsko moč. Kakor hitro pa preide produkt takega gledališkega ansambla mejo dilelantstva, veljajo za takšen produkt kriteriji, ki sodijo k zavednemu gledališkemu oblikovanju. Torej amaterskih in poklicnih gledaliških predstav ni. Gledališče je eno samo. Diletantstvo, zabava, Ijubi-teljstvo pa ni gledališče in je zunaj njegovega celostnega komunikativnega območja. Pričujoči zapis sem sklenil zapisati predvsem zaradi tega, ker je pretekli teden zapis o »Dvojčkih« v Prešernovem gledališču, naletel na vrsto različnih, nasprotujočih si in ogorčenih mnenj. B. šprajc Pevci na Javorniku V nedeljo, 22. marca, zvečer je bil v dvorani delavskega doma Julke in Albina Pi-bernik na Javorniku prvi celovečerni koncert pevskega zbora z Jesenic, ki ga vodi profesor Milke Skobcrne. Program je obsegal 22 pesmi, ki so jih izmenično zape- li ženski, moški in mešani zbor. Dobro obiskani koncert je bil obenem spomin na dolgoletnega pevovodjo in glasbenega učitelja Poldeta Mcjača, ki je umrl pred dvema letoma. jk Francoska TV snema na Bledu Ekipa francoske televizije snema na Jesenicah in okolici Bleda televizijski serijski film v barvah Moj sin. Scenarij sta po resničnem dogodku napisala M. Andrigux in F. Martin. Glavni vlogi očeta in sina igrata Henrv in Martin Serre, ki sta to rudi v resnici. Film pripoveduje o očetu, ki išče svojega sina. Zgodba se dogaja v Franciji, Italiji, Nem- čiji in pri nas. Film skuša biti avtentičen, zato bodo tudi tisti del zgodbe, ki sc je pred petimi leti dogajala v Sloveniji, pri nas tudi posneli. Televizijska snemalna ekipa, ki se bo pri nas mudila približno teden dni, zatrjuje, da je presenečena nad gostoljubnostjo in vsestransko pome* čjo, ki jo je deležna pri sne. manju. M. Kunšlč Semafori za slepe V španskem mestu Allicantu so uvedli posebne semafore, ki pomagajo slepim. Na križiščih so namreč poleg semafor-skih svetil namestili tudi zvočnike. Ko se prižge zelena luč, se obenem zasliši tudi melodija, ki jo je lahko spoznati. Podobne semafore za slepe nameravajo uvesti tudi v nekaterih drugih španskih mestih. Demografska kronika Demografski letopis združenih narodov kaže, da se je v letih 1958—1969 skoraj v vseh državah zmanjšalo število ločitev. Izjeme v tem so le Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in nekatere države vzhodne Evrope. V letih 1963—1968 se je število prebivalcev našega planeta povečalo vsak dan za 180.000. Julija 1968 je na zemlji živelo 3 milijarde 483 milijonov ljudi, od tega polovica v Aziji. Kitajska je imela tega leta 730 milijonov ljudi, vsako leto pa se število Kitajcev poveča za 1,4 odstotka. Število prebivalstva na svetu pa se vsako leto poveča za 1,9 odstotka. Demografi napovedujejo, da bo leta 2000 to naraščanje prebivalstva še hitrejše. Največje mesto na svetu je še vedno Tokio, ki ima 8,960.000 prebivalcev, sledijo New York, Sanghaj in Moskva. Petina hrane propade Zaradi slabega skladiščenja propade na svetu 15 do 20 odstotkov hrane. O tem je zbirala podatke organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, številke so tako velike, da bodo o tem problemu razpravljali na svetovnem kongresu o prehrani, ki bo junija v Haagu. Na dnevnem redu kongresa bodo tudi sredstva proti mrčesu in umetna gnojila. Po'mnenju strokovnjakov moramo ta sredstva za boljši pridelek v kmetijstvu uporabljati, čeprav rušijo ravnotežje v naravi. Uporabljati jih je treba že zaradi lakote na svetu. Delovna sposobnost starejših Na veliki ameriški pošti so preizkušali večje število sodelavcev in so prišli do zanimivih ugotovitev. Starejši ljudje imajo veliko manj nezgod pri delu kot mlajši, so bolj zanesljivi, potrebujejo manj uvajanja v delo in kontrole pri delu. Razen tega je njihovo delo bolj natančno, znajo bolje presojati, redkeje menjajo delovna mesta, so bolj strpni v medsebojnih odnosih. Učijo se sicer drugače, vendar prav tako uspešno kot mladi in si tudi več zapomnijo. Pri pisarniškem delu njihova storilnost do 60. leta starosti nič ali skoraj nič ne upade, do 65. leta pa le neznatno. Most čez Bospor Pred dnevi se je na azijski strani Bospora pri Carigradu začela gradnja mostu čez to morsko ožino. Most, ki bo povezoval Evropo in Azijo, bo dolg 1560 metrov in bo najdaljši viseči most v Evropi. Gradnja bo veljala okoli 32 milijonov dolarjev. Most bo velikega pomena za izredno naraščajoči mednarodni turistični promet. KRVOSES Ko sem to odklonila, je zahteval, naj se podpišem na hrbtno stran, da bi lahko izključila podtaknitev drugih odtisov.« Hamilton Burger se je spet začel muzati: »In kaj sem nato še storil?« — »Nato ste se podpisali še vi ln zapisali poleg še datum.« »Prosim, visoko sodišče,« je dejal Hamilton Burger, »da deklarira te odtise kot dokazni material za državno tožilstvo!« »Trenutek!« je dejal Mason. »Vaša milost, po mojem mnenju imam sedaj pravico z izpraševanjem priče preiz> kusiti, če je dokazni material pravi!« - »Prosim, prosim,« je dejal Hamilton Burger. »če želite, zaradi mene, lahko začnete z navzkrižnim spraševanjem!« »Predlog gospoda branilca je sprejet,« je dejal sodnik Strouse. »Gospodična Griffin, pravite, da ste popolnoma gotovo identificirali omenjene prstne odtise sinoči?« »Da.« »V moji pisarni?« »Da.« »Ste bili tačas precej razburjeni?« »No, da — res je, da sem bila nekoliko razburjena, vendar to ni bilo tako hudo, da bi ne bila zmožna primerjati prstnih odtisov.« »Ste preskusili vse štiri prstne odtise?« »Da!« »In vsi štirje izhajajo od Mrs. Bedfordove?« »Da.« Bedford je potegnil Masona za rokav. »Slišite, Mr. Mason,« je zašepetal, ne smete je...« Mason se je otresel kllen-tove roke. »Molčite vendar!« Vstal je in se približal prostoru za priče. »Kolikor vem, ste se Informirali tudi glede klasifikacije prstnih odtisov, kajne?« »Da.« »Torej veste, kako se to stori.« »Da, to mi je natanko znano!« »Dal vam bom rad povečevalno steklo, s katerim si, prosim, oglejte nekaj prstnih odtisov!« Iz žepa je potegnil močno povečevalno steklo in se obrnil na asistenta protokola. »Prosim, Izberite nekaj prstnih odtisov, ki so bili deklarirani kot dokazni material! Toda mene ne zanimajo prstni odtisi obtoženca, ki so bili najdeni v vozu in motelu. Nasprotno! Imel bi rad nekaj tistih odtisov, ki so bili sicer tudi najdeni v vozu in motelu, katerih Izvor pa še ni do kraja ugotovljen.« »Dobro!« je dejal astlstent protokola ln Izročil Masonu nekaj kartonov. »Prosim, pazite sedaj na dokazilo 28 gospoda državnega tožilca,« je dejal Mason Elzi Griffin. »To je eden izmed prstnih odtisov, ki so bili najdeni na kraju umora. Pozivam vas, oglejte si ta prstni odtis in preskusite ga, ali je identičen z enim izmed tistih, ki ste jih izročili vi na kartončkih št. 14, 16, 9 ali 12?« Elza Griffin je preiskavala odtis s povečevalnim steklom in zmajala z glavo. »Ne, enakost je Izključena! TI odtisi izhajajo izključno od Mrs. Bedfordove. Tisti odtisi pa, ki so bili deklarirani kot dokazni material, izhajajo od neke Še neznane osebe.« »Toda, ali ne mislite, da bi bilo mogoče, da bi bila ta še neugotovljena oseba vendar-* Mrs. Bedfordova.« »Ne, to je bila plavolaska. Sama sem jo videla.« »Toda, saj ne veste za gotovo, če je ta plavolaska zapustila prstne odtise?« »Ne, zagotovo tega ne vem.« »Potem si, prosim, oglejte ta odtis prav natančno!« Mason ji je ponudil prstni odtis, ki ga je Elza Griffin površno pogledala s povečevalnim steklom. »Zdaj pa pazite na dokazilo 34 gospoda tožilca in primerjajte, prosim, oba odtisa med seboj.« Elza Griffin je spet za trenutek pogledala skozi povečevalno steklo in dejala nato: »Ne, ta dva odtisa nista podobna drug drugemu.« »Torej nista?« »Ne, nista! Saj vam pravim, Mr. Mason, da so to odtisi Mrs. Bedfordove in to veste vi prav tako dobro kot jaz.« Zdelo seje, da je Mason za hip osupnil. »Ogledoval je dokazne odtise, nato si^ je ogledal Še kartončke, kf jih je imela Elza Griffin v rok). »Morda bi mi pojasnili,« je dejal končno, »kako ukrepate pri preiskovanju prstnih odtisov? Vzemimo na primer tegale tu na kartončku 16. Če se ne motim, ste ga posneli na spodnji strani steklenega gumba pri vratih, kajne?« »Da.« »Kaj je torej najvažnejša značilnost tega odtisa?« »Koničasto potekajoč lok.« »Ah, koničasto potekajoč lok torej? Ali bi mi tudi pokazali, prosim, kje poteka ta lok ... Ah, hvala lepa! In tale prstni odtis tu, ki nosi signaturo, dokazni material tožilstva št. 37 — ali nima tudi on prav tako koničasto potekajočega loka?« Pogledala je na odtis in rekla potem: »Da.« če si ogledamo sedaj tale prstni odtis št. 16, o katerem izjavljate, da ste ga posneli z gumba pri vratih ln štejemo od koničastega loka do naslednje razvejanosti.. je to ... trenutek ... ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem linij.« »Da, res je,« je dejala Elza Griffin. »Zdaj pa štejmo pri doka-zilnem predmetu 37 ... tja, poglejte ... do razvejanosti je natanko toliko linij in ta razvejanost poteka na isti način, ali je tako?« »Dovolite mi, da pogledam!« Preiskovala je odtis s povečevalnim steklom. »No, da ... to bi bila ena enakovredna značilnost. Toda za dokaz identičnosti je potrebno več takih značilnosti.« »Res je, prav imate! Pri samo eni enaki značilnosti bi lahko rekli, da je to samo slučaj.« »Nikar se ne varajte, Mr. Mason! Gre namreč res za slučajnost,« je dejala ledeno. »Torej, prav! Oglejmo si vendar še enkrat natančno prstni odtis 16! Posneli ste ga z vratnega gumba. Ali naj' dete tu še kako izrazito značilnost?« »Da, tu je zavoj na deseti liniji.« »Trenutek ... na deseti liniji... ah, da,« je dejal Mason. »Zdaj pa bomo pogledali na dokazilnem predmetu 37, če ni tudi tam enakega za* voja!« »To je nepotrebno! Tard takega zavoja prav gotovo ni!« »Le počasi! Le počasi! Le nikar ne bodite prenagli, Miss Griffin! Zaslišani ste tu kot nekak strokovnjak. Prosim vas, bodite tako dobri ln potrudite se ter natanko poglejte! Preštejte linije in .. .!« Elza Griffin se je nestrpno sklonila nad povečevalnim steklom. »No! Ste morda našli še kako nadaljno podobnost?« »Mislim ... mislim ..., da sem! ^lekdo je umel manipulirati s temi prstnimi odtisi!" »Trenutek, prosim!« je vzkliknil Hamilton Burger. »Vaša milost, to je izredno tehtna ugotovitev priče!« »Kdo pa naj bi manipuliral s temi prstnimi odtisi?" je vprašal Mason. »Odtisi, na katere se priča sklicuje v svojem pričevanju, so bili v njenih rokah. Izjavila je, da so bili v njeni posesti že vso noč in poudarila, da jih ni dala iz rok, ker se je bala« da ne bi morda kdo manlpu* liral z njimi. Dalje je vsak kartonček podpisala s svojim imenom. Gospod tožilec je k temu podpisal šc svoje ime in dodal datum. Povrhu tega so kartončki oštevilčeni. Oni drugi kartončki pa so doka-zilni material, ki jih je tožilstvo predložilo sodišču. Pravkar sem naprosil gospoda asistenta protokola, da mi jih je dal v roke. Opremljeni so s sodnljsklm znamenjem za akte in s signaturo* ki jih označuje kot dokazilm material.« »To je čisto vseeno!« ie grmel Hamilton Burger. »TO je posredi nekaka goljufij8" Priča je to opazila in jaz tudi!« J »Mr. Burger,« je pojasm-sodnik Strouse, »vzdržlte «e' prosim tu v sodni dvorani *a" klh obtožb, dokler ni zanj* potrdila. Zamenjava odti»o* Je bila očividno nemogoč*« Miss Griffin, ali ne bi hoteli...« Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Tako je govoril Aldo Oberdorfer in postal v socialističnem gibanju mrtvo kolo . .. Taki so ljudje, ki so zadnje čase zaskrbljeni zaradi splošnega položaja, ki jim uhaja iz rok. Zato pa so kobariški socialisti toliko bolj zadovoljni, a predvsem Stefi, ki ji je akcija uspela, obenem pa jo je doletela čast, da so jo sodrugi izvolili za svoje zastopnico na strankinem zboru, ki bo 21. septembra v Trstu. To je za štefi velika čast, pa tudi novo delo in dolžnosti. Celo Jakob, v štefankinih očeh vse premlačen v gibanju, kakor bi kot bivši vojak v rdeči boljševiški vojski moral biti, je nanjo ponosen. »Vražje sposobna ženska si. Ko bi imele ženske volilno pravico in bila lahko voljena, da te ljudje izvolili za župana na prvih občinskih volitvah, če sploh še bodo kdaj za Slovence,« ji pravi rnalo pred Štefankinim odhodom na socialistični zbor v Trst. »Le norčuj se,« ne jemlje Stefi resno bratovih besed. »Ne norčujem se Občudujem te. Toliko hvale kakor o tebi, pri nas Še ni bilo slišati o kakem navadnem človeku. Posebno v Štivčevi vasi, ka- kot o kaki čndodelki, »Bolje bi bilo, ko bi govorili o potrebi solidarnosti med delavci in kmeti. Ta solidarnost je rešila vas, ne pa jaz,« hoče Štefi ostati skromna. »Toda pobudo za to solidarnost si dala ti.« »Ne samo jaz. Tudi Ferdo in drugi. Potem Srebrnič, italijanski sodrugi,« našteva Štefi celo vrsto ljudi, ki so se b:li zavzeli za pomoč oropani slovenski vasi pod Krnom. »Vseeno! Ti si se prva spomnila. Le kako ti je Prišlo na misel?« »Kako naj vem? Samo od sebe,« je Štefi že zdavnaj potlačila v podzavest neprijetno misel, da si je to delo naprtila samo zato, da bi bila čim manj doma in čimbolj varna pred Slavko-vimi vprašanji o Francu. Sicer pa od tedaj, ko je dobrodelno pobudo sprožila v vsedeželno nabiranje prispevkov, ni mislila ne nase, ne na Slavka, ne na moža, o katerem še vedno ne ve in noče vedeti ali je živ ali mrtev, in celo na Frica ne,' saj \ vsem tem času ni niti enkrat segla po njegovih pismih in pesmih, po edini utehi,, ki jo je kot ženska še imela, niti ni hrepenela po njegovih novih pismih kakor prejšnje mesece, ko se je čutila sama in marsikdaj tako nesrečna, da bi najraje pustila vse skupaj in se odpeljala naravnost v še vedno nemirno Nemčijo, v Berlin, k njemu, ki je tako potrpežljivo čakal in ki še vedno čaka. da mu bo pisala, da je sama, da se mož ni vrnil, ker je ali padel ali v ujetništvu umrl, izginil brez sledu, in da je zdaj svobodna in prosta, da lahko postane njegova, samo njegova, njegova za vselej. Taka je bita še pred tedni. Te tedne pa je drugačna. Izgublja se v koristnem delu za splošen človeški blagor in pri tem delu ni prostora za samoto in žalost. To bi Štefi rada povedala bratu Jakobu in vsem. A molči. Ne samo zato, ker jo je sram, da bi pred ljudmi razkrivala svoja skrita čustva, marveč predvsem zato, ker se ji mudi v Kobarid na zadnji predzborovski sestanek. Tudi Jakob jo spremlja, čeprav meni, da je predzborovski sestanek nepotreben. »Sodrugi se ne protivijo združitvi z italijanskimi socialisti,« ji govori med potjo. »Stvari so ljudem jasne. Edina stranka, ki priznava Slovence in jim ne odreka pravice do samodoločbe in svobodnega življenja, je socialistična stranka. Vse druge italijanske stranke pa o kaki slovenski pravici do združitve svojega naroda nočejo slišati ničesar. Zanje Slovencev v naših krajih sploh ni, kakor po njihovem ni Nemcev na Južnem Tirolskem, saj jih noče priznati niti De Gaspari, bivši tridentinski poslanec v dunajskem parlamentu in eden izmed glavnih voditeljev pred nedavnim ustanovljene italijanske krščanske ljudske stranke.« »Ja, Partito populare. Pipijevci, kakor pravijo pristašem italijanske klerikalne stranke, so slovenske klerikalce zelo razočarali. Ne zmenijo se za zahteve goriškega škofa Sedeja, da bi v imenu krščanske pravičnosti zavzeli do nas Slovencev vsaj tako stališče, kakor so ga brezbožni socialisti . . .« O tem se štefi in Jakob pogovarjata med potjo. Ko pa prideta v Kobarid in stopita med so-druge, so ti videti razburjeni. »Sta slišala? Že vesta?« jo razburjeno vprašuje Ferdo. »Kaj?« Štefi ne razume Ferdove razburjenosti. »D'Annunzio je s svojimi pajdaši zasedel Reko!« »Reko!« poudarjajo kakor v zboru sodrugi, ki so se zgrnili okrog Ferda in štefi. »Pesnik ropa in tatvine,« se spomni štefi Slav-kovih besed, ki so pravzaprav Cankarjeve. »To je roparski vdor! To je piratstvo!« vzklika eden izmed kobariških učiteljev, ki se je zadnje čase pridružil socialistom kljub temu, da mu je župnik zagrozil z p.en^stitvijo v kako hribovsko vas. Piše se Jerman, prav tako kakor .prekocuški' učitelj iz Cankarjevih .Hlapcev', le da je kobariški učitelj Jerman resnična oseba in bo drama, ki jo bo doživel podobno kakor Cankarjev Jerman, resnična. »To je rop!« Res, D'Annunzio ni samo pesnik ropa in tatvine, marveč je v resnici ropar, pravi ropar. »Zatrjuje, da ga z Reke ne bo nihče pregnal živega«, pripoveduje učitelj, ki je prinesel to novico. »Ne razburjajmo se zaradi tega!« pravi štefi. »Raje poskrbimo, da postanemo sila, ki bo obračunala z vsemi gosposkimi roparji na svetu.« »Tako je!« povzame Ferdo. »Tako je!« za Ferdom vzkliknejo drugi in nenadoma je oholi in ekstravagantni D'Annunzio samo še droben pajek med velikimi roparji, ki ropajo in zasužnjujejo človeštvo in ki jih bo treba odpraviti, da se bo lahko svet preoblikoval iz nasilnega in krivičnega sveta v svet ljudske svobode in pravice ... Sv. Lenart pod Krvavcem (5) Velik pes jim je zastavil pot K običajem lahko štejemo tudi obvezne pretepe fantov. V največ primerih gre za pretepe fantov dveh ali več vasi med seboj. To so bile včasih prave borbe s koli, cepci in podobnim orodjem. Zgodilo se je da je kdo koga tudi ubil ali pa ga je Pohabil za vse življenje. V zvezi s tem naj povem, da je mojega očeta, ko je bil še fant, in druge njegove vrstnike obvarovala pred hudim pretepom prikazen. Šli so v Bistrišco, kjer so jih čakali fantje s koli, cepci, niotikami in podobnim. Pozneje so zvedeli, da je bilo pnih z Bistrišce mnogo več *n za mojega očeta z vrstniki bi se tisti pretep takrat gotovo slabo končal. Nekakšna previdnost pa jim je poslala nasproti psa, velikega in črnega, ki jim je zastavil pot ln jih ni pustil naprej. Renčal je in kazal zobe, da so fe ga zbali. Ko so fantje počakali, je tudi pes počakal iji se usedel prednje na pot. potlej so se zaradi psa obrnili proti domu (bil je le Pr'vid!), naslednjega dne pa so zvedeli, koliko fantov jih Je čakalo tam doli in s kakšnim hladnim orožjem. . Pri ženitovanjskih običajih Je bila vloga fantov zelo pomembna. Preden jih bom opisal, naj povem, da včasih skoraj ni bilo drugačne poroke kot fant s kmetije in dekle s kmetije, fant iz bajte in dekle prav tako, čeprav je seveda jasno, da mladim to velikokrat ni bilo všeč. Ce je sin ugovarjal, da tista, ki naj bi jo vzel za ženo, ni lepa, je oče rekel: »Z njeno lepoto ne boš ne grunta gor držal ne davkov plačeval!« Moja stara mati se niso hoteli poročiti. Ko so svatje z ženinom prišli ponje, so se skrili v kot, a so jih njena mati kmalu našli, jim dali dve za uho — vse naprej pa se je odvijalo tako, kot so starši že vnaprej »zrežirali«. In še to naj povem, da fantje niso hodili k dekletom v hišo vse dotlej, dokler ni za^noroko resno kazalo. Do tedaj so se morali zadovoljiti z vasovanjem pod oknom, s srečanji na plesih na f odih ipd., če sta se seveda ženin in nevesta prej sploh že pobliže poznala. Da so ljudje zvedeli, katera dva se nameravata poročiti, ju je župnik oklical v nedeljo pri maši med ostalimi oklici. Zraven je pristavil: če je komu znan kak zakonski zadržek, ga prosimo, da ga naznani. Oklici s prižnice so bili trikrat, tri nedelje zapored. Drugo nedeljo po vrsti, ko so bili oklici, so prišli fantje k ženinu po prežo. Navadno so ga počakali kje ob poti, da so vedeli, kdaj bo šel k nevesti, ali pa so se vsedli v kakšno hišo, iz katere so imeli dober razgled. Ko so potem prišli k ženinu, je eden od fantov prebral pismo, v katerem so zapisali, koliko je dekle vredno, koliko so trpeli, da so jo prihranili zanj, da je najlepša rožica v tej deželi ipd. Ženin je nato po nekajkratnem znižanju cene zanjo — pri ceni so odbili zadnje ničle, izračunavali so odstotke ipd. — moral plačati fantom kar precejšnjo vsoto. Pred 80 leti so dajali zanje v današnji vrednosti okrog 50.000 S-din. Ta običaj je pri nas še danes v veljavi. Fantje za dekle še vedno dobijo približno toliko, zadnjič, ko sc je neko dekle poročilo, pa so dobili celo 60.000 S-din. Dekleta in fantje so odšli potem skupaj v kakšno hišo, kjer so imeli več prostora, in priredili ples. Dobili so godca in bilo je kar veselo, še posebno zato, ker so imeli denar za pijačo. Takšno rajanje pa je bilo dovoljeno samo podnevi. Začeli so npr. ob enih popoldne, ko pa se je zvečerilo, so morala dekleta domov, da se ne bi greh delal. Ce kateri od ženinov ni hotel plačati preže, so mu fantje zagodli, ko je šel z nevesto od poroke. Na poti so zažgali stare cunje, da je daleč okoli pošteno smrdelo in sramotilo skopega ženina. Dekleta so med seboj zbrala denar in kupila kip Marije za nevesto. Napisale so ji tudi pismo, s katerim so se poslavljale od nje, ji želele srečo, dosti otrok in medsebojnega razumevanja. Nevesta je ob tej priliki dekletom iz vasi dala kaj za pod zob. Kip in pismo so ji dekleta prinesle zadnjo nedeljo pred poroko. Poroka je bila včasih v teh krajih vedno v ponedeljek, to je takoj po tisti nedelji, ko so ju zadnjič oklicali. še prej so kajpada šli po balo. Vozili so jo navadno sosedje, in sicer v sredo tisti teden pred poroko. Spredaj so v sprevodu nataknili smrekice, konje in vozove so okrasili z barvnimi trakovi. S petjem in ukanjeia so se peljali do nevestinega doma. Glavni del bale je bila velika skrinja, v kateri je moralo biti žito. Tega so nevesti podarili sosedje — vsak po mernik. Navadno je bilo vse zmešano: rž, pšenica, oves, ajda. To pa seveda ni nikogar motilo, saj so potem to vse skupaj dali v mlin in moka je bila kar dobra za kruh; tudi običajno kruha niso pekli iz drugačne, »čiste« moke. K bali je sodila še postelja, ki je morala biti dovolj široka -za oba, dalje omara /a obleko in morda še dva stola. Seveda pa je morala imeti nevesta še posteljno in osebno perilo ter obleke. Za v posteljo je imela plevnice z ovsenimi plevami ali lickanjem. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) Gorenjski kraji in ljudje Iz kronike kolu škeiia odredu. (Nadaljevanje) »Zadnjič sem ga videla kot partizana na Miklavža 1944. leta. Na sestanek je prihajal na naš travnik. 'Ti premalo paziš,' sem okarala sina. Težko sva se ločila. Slutila sem najhujše . . .« Brat Janez pa je povedal: »Toneta sem zadnjič videl januarja 1945. leta. Srečala sva sc v taborišču našega bataljona, kamor je prinesel pošto. Tako kot je povedala mama, je bilo tudi najino slovo težko. Dolgo sva se držala za roke. Drugi dan, ko so padU kurirji v Dragi, sem bil z mitraljezom v zased.i na neki skali v. Dragi." Sjra/a/ je ponoči sTišar streljanje, samo" ni vedel, kje in kdo jc streljal. Pozneje so povedali, da je v Dragi padlo 13 kurirjev in drugih borcev, vendar mi nihče ni omenil, da je med padlimi tudi moj brat. šele pri večerji so mi to povedali. Besen sem vrgel porcijo s hrano v sneg. Drugo jutro sem šel v Drago. Franc Ba-ioh z Dobrega polja mi je pomagal, da sva skopala jamo. Jože Vidic Zaseda v Dragi Naredila sva dve krsti; za brata in Poharja, ki je bil tudi iz naše vasi. Položila sva ju v skupni grob. Videl sem vse mrtve. Ob odprtih grobovih je bataljonski pevski zbor zapel ,Kot žrtve ste padli v borbi za nas'.« »Kako pa ste doma' na Brezjah zvedeli, da je padel?« sem povprašal mamo. »Ma-cornikova iz Leš nam je prišla povedat,« jc odvrnila mama. »Ko je vstopila, sem slutila zlo. Še preden je odprla usta, sem jo vprašala, 'Jc Janez padel?' 'Ne,' je odvrnila Macornikova, 'Tone je padel.' Oče je mrtvega sina videl že prvi dan. Mislili smo, da bo umrl, tako se je ustrašil. Bil je bolan na srcu. Oktobra 1945. leta smo ga prekopali.« KUHARICA MINKA PRIPOVEDUJE Finkova Minka in njena sestra Ivanka iz Lesc sta šli aprila 1944 v partizane pod Stol.' Prišli sta prav v času, ko so kurirji po bataljonih iskali dve kuharici. Tako sta Ivanka in Minka v spremstvu kurirjev prispeli v kurirsko postajo G-14 v Drago. Komandir kurirske postaje jima je povedal, da bo ena kuharica v tej karavli, druga pa pri bataljonskih kurirjih v Šuštaršičevi koči pod Stolom. Ivanka je odšla pod Stol, kjer je že čez tri tedne padla in zgorela v kurirski koči. Z njo so padli in zgoreli v koči tudi kurirji Slavko Smolej iz Žirovnice, Ivan Knafelj iz Doslovič, Franc Zakrajšek z Dolenjske, Mirko Faganel iz Gorice in Ivan Anderle iz Smokuča. Minko jc sestrina smrt zelo potrla. Kljub temu pa je z veliko ljubeznijo skrbela za, kurirje. Kurirji so šli vsak teden v Vrbnje po hrano, ki jo je tam, pripravila gospodarska komisija, sveže meso pa so dobili v mesariji Ko-krškega odreda, ki je bila v Dragi. Kadar je bila hajka, so bili po več dni brez hrane. Usodnega januarskega večera je Minka na vsak način hotela s kurirji v dolino po hrano. Sicer je šla večkrat s kurirji po hrano, tokrat pa jo niso pustili, ker je bilo preveč snega in pot prenaporna za žensko. Ostala je sama v karavli. O tragičnem večeru mi je Minka pripovedovala naslednje: »Ni minilo 15 minut odkar so odšli kurirji, že zaslišim v dolini streljanje, šla sem gledat, kaj se dogaja. Ničesar nisem opazila v svetli noči (Minka je slišala, ko so Nemci streljali na prva dva kurirja, in sicer na Antona Negro in Antona Janša. Kurirji, ki so šlj po hrano, pa so bili takrat v dolinu blizu potoka, nekje v bližini sedanjega gostišča Draga, pa zato niso slišali strelov pri Vazar-ju. Ce bi šli 15 minut prej ali pa 15 minut kasneje, bi strele zanesljivo slišali, s tem pa bi bili opozorjeni, da je pri Vazarju zaseda). Razmišljala sem, kaj neki pomenijo streli. Ognja nisem več upala kuriti. Spet zaslišim strele v dolini. Preplašeno sem čakala, kaj se bo zgodilo. Čez dobro uro priteče kurir Rjavčev Tone iz Gorice pri Radovljici in komaj izjec-lja: .Vsi so padli, prav vsi. Ne vem, če bo še kdo prišel za menoj.' Skupaj sva jokala vse do prihoda še nekaterih kurirjev, šele zjutraj smo zvedeli, da sta najprej padla Negro in Janša, ki bi morala kurirje čakati pri Vazarju, nato pa še pet kurirjev, med njimi tudi komandir kurirske postaje. Skupno je torej tistega večera iz naše kurirske postaje padlo sedem kurirjev.« Franc Hrovat iz Begunj je eden izmed preživelih kurirjev velike tragedije v Dragi. Prisluhnimo njegovim spominom: (Se nadaljuje) I I w I . O tem spopadu in dogodkih je treba reči naslednje: ' — Na majhnem prostoru sta bila tedaj razporejena II. in III. bataljon. Po jutranjem uspehu ene izmed čet III. bataljona, ko so proti Križam in Golniku nagnali prihajajočo kolono, so bile priprave na ponoven sovražnikov napad izvedene vsestransko, vendar z resnimi napakami; — Poveljstvo III. bataljona se je z manjšim oddelkom oddvojilo od svoje glavnine, čeprav so šli nasproti oddelku II. bataljona, ki je prihajal v pomoč z vzhodne strani, bi to zvezo lahko vzpostavili drugače. Tako je v odločilnih trenutkih Hi. bataljon, ki je bil poleg tega obremenjen tudi s številnimi in neoboroženimi novinci, ostai. brez poveljstva. Zaradi komaj ustanovljene enote', je ta slabost prišla še bolj do izraza; — Podobno napako je storilo tudi poveljstvo II. bataljona, ko je s skupino 20 mož odšel v pomoč III. bataljonu bataljonski komandant. S tako skupino bi moral oditi temu primeren poveljnik. Preveliko izpostavljanje nevarnosti je bilo potrjeno z izgubo komandanta Staneta Dobre-ta-Karla; — Zaradi tega je sledila še naslednja slabost: ko je III. bataljon imel priložnost, da z ugodnih položajev napade Nemce in domobrance, tega ni storil. Ob začetku spopada na levi stran] vasice, se je celo pomaknil više nad vas. V tem trenutku je bil namreč brez komandanta in po-litkomisarja in tako je imel napadalec v vasi proste roke. Namere, da bi napadli vračajoče se napadalce, pa so bile potem prepozne. Zato so bili vaščanl Gozda nad tem razočarani, kajti od prisotnosti partizanov so pričakovali obrambo; — Izguba komandanta II. bataljona je bila občutna. Do njegovega prihoda je bil bataljon znan kot slaba enota. V pičlem mesecu je novi komandant Karlo vnesel borben duh in ta bataljon je postal znan po udarnosti. Zato je ob njegovi smrti štab odreda poskrbel, da je bilo ime padlega komandanta vneseno v spisek borcev II. bataljona na prvo mesto. Kadar je bil pregled moštva, je ob klicanju njegovega imena desnokrilnl tovariš odgovarjal: »Padel za svobodo! Komandant Karlo je bil popularen borec našega; odreda, ki si je s požrtvovalnostjo, vdanostjo in osebno hrabrostjo ustvaril velik ugled. Komandanta Karla smo Glavnemu štabu predlagali tudi za odlikovanje.« Tako je pisalo v odrednem povelju.* Izguba komandanta Karla je bila občutna predvsem zato, ker je bilo tedaj splošno pomanjkanje dobrega vojaškega kadra. V teh bataljonih namreč ni bilo tedaj niti enega borca več iz 1941. leta (Arhiv IZDG F 338/1; Zbornik Goric 1955 str. 80-83: ta dogodek je v tem Zborniku netočno opisan). V nadaljevanju boja enot Kokrškcga odreda so bili vedno bolj pomembni drobni napadi in predvsem minerske akcije. Tako so minercl dosegli velik uspeh posebno 9. oktobra 1944. Ta večer je med Žirovnico in Javornikom zavozil na nastavljeno mino vojaški transportni vlak. Velik del * Komandant Stane Dobre-Karlo je bil med bojem le ran|en v nogo. Napadalci pa so bili že preblizu,' da bi se mogel rešiti ali da bi mu mogli priskočiti na pomoč drugi. Poleg tegaK je bil odrezan od drugih. Preden so napadalci prišli do njega, se jc po vseh znakih sodeč, ustrelil sam. Nemci so mu pobrali orožje, torbico, vso obleko in ga pustili na senožeti v samem perilu. transporta je bilo razbitega in poleg velike i materialne škode so potegnili Nemci izpod ruševin 27 mrtvih. Tedaj je bil promet ustavljen za 11 ur. V tem mesecu je odred izvedel tudi nekaj pomembnih in uspešnih akcij v doli-, ni Kokre. 16. oktobra je namreč skupina miner-cev II. bataljona na cesti, ki se povija po ozki dolini ob Kokri navzgor proti Jezerskemu, porušila železobetonski most. To je bilo med Fužinami in Kanonirjem. Tega dne so minercl pognali v zrak tudi železobetonski bunker, ki je bil namenjen za posadko ob tem mostu. Minercl so delo opravili tako temeljito, da o bunkerju' ni bilo več sledu. Ta dan je v bližini mostu ista skupina požgala tudi zasilni most, hkrati pa uničila še pripravljeni material, ki je bil namenjen za gradnjo novega mostu. Enote Kokrškega odreda so odhajale tudi k cesti med Kranjem in Radovljico. Tako je skupina borcev iz štabne zaščite odreda kar dvakrat po vrsti — 21. in 23. oktobra 1944 — na tej cesti šla v napad. Najprej je napadla sovražnikov avto, pri čemer je padlo več policistov, avto pa je bil uničen. V drugi akciji pa je odredni oddelek pri Črnivcu napadel dva sovražnikova kamiona. Pri tem je padlo m bilo ranjenih še več policistov kakor prvič, kamiona pa so uničili. V Kranju so 27. oktobra pokopali policiste, ki so padli 23. oktobra pri Črnivcu. Ko se je ta dan vračala proti Bledu njihova kolona, ki je prisostovala pogrebu, jo je na cesti blizu Radovljice spet pričakal oddelek I. bataljona. Ob tej priložnosti je iz dobro postavljene zasede spet padlo in nlo ranjenih nekaj policistov in tUdI dva kamiona so uničili. V mesecu oktobru so samo minerci Kokrškega odreda na železniški progi med Kranjem in Jesenicami uničili 334 metrov tračnic. To je bila posledica cele vrste uspešnih minerskih akcij, ki so pretrgale promet skupno za 90 ur oziroma skoraj za 4 dni. Kljub skrajnim naporom in varnostnim ukrepom na železnici ln ob njej so minerci vedno prišli do proge m do objektov, ki so jih hoteM minirati, čeprav so pri tem veliko tvegali, med minerci ni bilo dotlej žrtev. To govori o veliki sposobnosti, spretnosti in drznosti minercev. Ko so minercl skoraj vsak dan po skritih poteh odhajali na nevarne akcije, so pri tem opravljali tudi dolge in naporne poti izpod Stola, Begunjščice, Storžiča ali Dobrče. Ob teh akcijah je bila še vedno zelo pomembna mobilizacija. Zato so odredne enote mobilizirale moške po vsem terenu in tam, kjer je bilo le možno. Tako so v oktobru 1944 odredne enote nabrale 266 no-vircev, ki so jih v glavnem poslali prek Save v enote IX. korpusa. To ni majhna številka, če pomislimo, da bi iz teh borcev lahko formirali eden do dva partizanska bataljona. Kljub mobilizaciji je odred sredi oktobra 1944 z ustanovami vred štel 576 ljudi. Odred je še nadalje z vso specifičnostjo kazal lastnosti teritorialne enote. Zaradi vseh okoliščin je še vnaprej moral delovati po bataljonih in tudi po manjših skupinah. Na ta način so bili zlasti bataljoni trdneje vezani na določena območja. Pri svojem delovanju so vse bolj sodelovali tudi s terenskimi organizacijami, s prebivalstvom nasploh in z enotami VDV. Kino Kranj CENTER 25. marca premiera amer. *arv. CS filma LOVEC NA KRVAVE NAGRADE ob 16.. *«. in 20. uri 26. marca amer. barv. CS LOVEC NA KRVAVE WAGRADE ob 16., 18. in 20. uri 27. marec amer. barv. V V «lrn DETEKTIV ob 16. in **■ uri Kranj STORžIč ,.25. marca amer. barv. CS "lm BANDITI NA RIVIERI 5° 16. in 20. uri, amer. barv. "Ini DVOJNIK V ŠKRIPCU ob 18. uri .26. marca amer. barv. VV }jm KRALJI SONCA ob 16., J8- in 20. uri 27. marca amer. barv. film "VOJNIK V ŠKRIPCU ob *6. uri Tržič 25. marca amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 18- in 20. uri 27. marca franc. barv. CS n?l PET FANTOV ZA SIN-GAPUR ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 25- marca amer. barv. film fOSODl MI M02A ob 18. in *U- uri 26. marca premiera jugosl. ?arv. filma DOGODEK ob 18. ]n 20. uri 27. marca amer. barv. CS i Jim UPOR APAČ EV ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 25. marca amer. film KRVAVI MESEC 26. marca amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT Jesenice PLAVŽ 25. marca amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT 26. -27. marca amer. barvni film MAROKO SEDEM Dovje-Mojstrana 26. marca amer. barv. film THOMAS MORE - ČLOVEK ZA VSE ČASE Kranjska gora 26. marec amer. film KRVAVI MESEC Javornik DELAVSKI DOM 25. marca amer. barv. film MAROKO SEDEM Radovljica 25. marca jugosl. barv. film BITKA NA NERETVI ob 16. in 19. uri 26. marca franc. barv. film GOSPODAR PODZEMLJA ob 20. uri 27. marec dahski barv. film JAZ ŽENA — II. DEL ob 20. uri Bled 25. marca zah. nemški film GRBAVEC IZ SOHOA ob 17. in 20. uri 26. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 17. in 20. uri 27. marca jugosl. barv. CS film BITKA NA NERETVI ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. marca nemški film VESELI REGRUT ob 18. in 20. uri 26. marca amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO ob 17.30 in 20. uri 27. marca amer. barv. CS film RUSI PRIHAJAJO ob 17.30 in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 27. marca, ob 16. uri za red DIJAŠKI II: T. M. Plautus: DVOJČKA Za lepši videz Tržiča Na nedavnem občnem zbo-^horti kulturnega društva jržič so sklenili, da bo dru-nudilo članom kar naj-ec pomoči pri gojenju cvetja stanovanjih in vrtovih. Na a način in pa seveda s sode-ovanjem turističnega društva £aJ bi bilo mesto Tržič letos, ?° Praznuje 650-letnico obstoja, kar najlepše urejeno. Se-eda pa b-i morali pri tem so-lovati vsi občani, ne samo |°jitelji cvetja. Vse preveč je takih, ki ne znajo ceniti •|avnih nasadov in zelenic ter Jih namerno ali zaradi brez-uničujejo. Na obč- brižnosti nem zboru so tudi protestirali proti uničevanju zaščitenega planinskega cvetja. Ro-dodendron na primer je včasih segal vse do nižin, danes pa raste le še do sredine Konjščice. Nedopustno pa je, da planinsko cvetje prodajajo celo na trgu. Letos bo hortikul turno društvo pripravilo več predavanj o gojitvi cvetja in o drugem. Sestavili bodo tudi komisijo, ki bo ocenjevala gojenje cvetja. Posebno lepe lončnice prizadevnih gojiteljev naj bi cvetličarna tudi odkupovala. Prijateljem smučanja! SK Triglav bo priredil v Petek, 27. marca, ob 19. Uri na Krvavcu nočni veleslalom za aktivne in neaktivne sodelavce kranjskega smučanja. Tovariško srečanje na *eJ tekmi naj bi nas združio za nekaj prijetnih UrJc na Krvavcu. Prijave bo sprejemal prireditelj v petek od 17. do 18. ure v koči ob žičnici. Ker za vse ne poznamo naslova, prosimo, naj nam oprostijo, če ne bodo dobili osebnega vabila in naj se ravnajo po gornjem razpisu. Najzaslužnejši člani kluba so prejeli posebna priznanja — plakete. — Foto: F. Perdan Jubilejni turnir ob 15-letnici delovanja MTK Kranj NTK Kranj je izvedel v soboto In nedeljo, dne 21. in 22. marca jubilejni turnir v namiznem tenisu za člane in pionirje. Klub praznuje že polnih 15 let organiziranega dela in je ob tej priliki prejel od NTZ Slovenije prizna-. nje za uspešno delo ln širje-| nje namiznoteniške igre v Sloveniji. Sedem najzaslužnejših članov kluba je prejelo na svečani seji v soboto posebna priznanja — plakete za vrhunske tekmovalne uspehe in za uspešno delo pri vodenju kluba in širjenju namiznega tenisa. Klub je imel leta 1960 dva člana državne reprezentance (Rihard Frelih pri mladincih in Ema Čadež pri članicah), mladinska ekipa (Rihard in Viljem Frelih, Matija Bajželj, Niko Bevk) pa je bila najboljša v SR Sloveniji. Plakete so prejeli Ema čadež, Matija Bajželj, Niko Bevk, Ljubo Đorđević, Rihard Frelih, Viljem Frelih ln Anton Novak. Rezultati tekmovanja: Moški ekipno: Triglav : Kranj 5:4, Olimpija : Triglav 5:1 Za Olimpijo so nastopali Vecko, Kastelic in Šimonka. Pionirji ekipno: 1. Qlimpija (Ljubljana) 10 točk, 2. Triglav (Kranj) 8 točk, 3. Triglav (pionirke) 6 točk. Moški posamezno: 1. Vecko (Olimpija), 2. Teran (Neuner — Celovec), 3 Klevišar, 4. Kastelic (oba Olimpija). Pionirji posamezno: 1. Ramovš (Triglav) 2. Bojan Rak (Olimpija), 3. Tičar (Olimpija), 4. Prislan (Triglav). Zmagovalci so prejeli pokale, pri moških posamezno pa poleg prvoplasiranega Edi-ja Vecka tudi drugouvrščeni Janez Teran. S. B. Predstavnik NTZS inž. Rebolj Izroča priznanje. Za večjo prometno varnost Z današnjo številko začenjamo novo prometno rubriko, namenjeno vsem udeležencem v prometu. Komisija za varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj je že dalj časa razmišljala, kako obveščati javnost o prometni problematiki, prometno vzgojni dejavnosti in o novostih v prometnih predpisih. Javnost bomo obveščali tudi o vseh prometno vzgojnih akcijah med letom. V rubriki bodo sodelovale tudi komisije za varnost v cestnem prometu ostalih gorenjskih občin, komisije za varnost prometa v gospodarskih organizacijah in pri krajevnih skupnostih ter osnovne šole in vzgojno-varstvene ustanove. K sodelovanju pa vabimo še vse za prometno varnost zainteresirane institucije kot na primer avto-moto društva, združenja šoferjev in avtomehanikov ter druge. Vsekakor pa želimo, da se v tej rubriki oglašajo tudi bralci s svojimi prispevki in tako pripomorejo k večji prometni varnosti. Komisija za varnost v cestnem prometu pri SO Kranj nsiiMHiiiimiiiii......iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiifiiiiiiiiiiiiim agrotehnika j* K HI E T O V A L CI! EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 Naprave renomiranih tvrdk: KARL MENGELE, BCS, VOGEL & NOOT in FERRARI, imamo tudi letos na naših kon-signacijah NUDIMO VAM: II MENGELE stroje za spravila sena — sa-monakladalne prikolice firme v različnih izvedbah: Tip DM USA$ A. SCH Carina in stroški samonakladalna prikolica Nico 3.993,10 1.09101 28.36630 6.118,65 samonakladalna prikolica LW 16 4.358,40 1.190,82 30.961.35 6.555,75 samonakladalna prikolica LW 17 4.548,00 1.242,62 32.308.20 6.895,30 samonakladalna prikolica LW 19 5.018,10 1.371,07 35 64730 7.553,10 Univerzalni specialni traktorji firme Ferrari: PRVOVRSTNA TEHNIKA ZA IZREDNE POGOJE: vsestransko preizkušen motor, ekonomičen pri delu, dolga življenjska doba, upravljanje traktorja je izredno lahko zaradi majhnih dimenzij traktorja, majhnega rajdnega kroga in hidravličnega krmila, izredna okretnost; osem hitrosti naprej, štiri hitrosti nazaj, štiri hitrosti za delovno orodje — frezo, kosilnico itd., S Za traktor Ferrari ni terenskih omejitev — štiri pogonska kolesa se »zagrizejo« I v vsak vzpon. Traktor MC s 60/RT 938.720 Lit in 9.965,30 din carina in ostali stroški i BCS Motorna kosilnica BCS s snopovezalko: KOSILNICA 13 Ks 110, 127 cm z diferencialom: 250.500 Lit, 1467,00 DM, 400,80 USA $, 10.420 A. SCH in 2.100 din carina ln stroški SNOPOVEZALKA za BCS: 200.500 Lit, 1.174,00 DM, 320,80 USA $, 8.340 A. SCH in 1.800 Din carina in stroški VOGEL & NOTT — AVSTRIJA motorna kosilnica Typ Alpinist, primerna za hribovite pre- = dele ALPINIST 9.842 A. SCH, 1.385,50 DM, 378,50 USA $, 236.600 1 Lit in 1.950 din carina in ostali stroški in traktorski obračalnik Hcublitz vsestransko uporaben obračalnik, zgrabelnik za seno — variator REGULACIJA HITROSTI OBRATOVANJA NAPRAVE Traktorski obračalnik Heublitz s kardanom in napravo za vzdolžno vožnjo 2.5 metra- 7 707 A. SCH, 1.085,00 DM, 296.50 USA %, 185.260 LIT in 1 600 Din carina 'in ostali stroški Traktorski obračalnik miniblitz s kardanom: 5.427 A. SCH, 770.3C DM, 210.50 USA $, 131,540 LIT in 1.200 din carina in ostali stroški Dobava takoj po plačilu na naš devizni račun pri Poljo-banki Beograd: 608-620-10-32015-10-57, Agrotehnika Ljubljana Dinarski znesek za carino in ostale stroške na naš račun pri Narodni banki Ljubljana, št. 501-1-691 Rezervni deli so na zalogi, servis je zagotovljen. TRAKTORJE FIAT VAM NUDIMO NA KREDIT. Obiščite naš prodajni sejem v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču do 6. aprila 1970. i š uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii liiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii miimimiiiiiiminm NAJVEČJA RAZSTAVA SODOBNEGA POHIŠTVA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU MOŽNOST NAKUPA BLED °p 30. APRILA °0 18. MAJA trgovsko podjetje ttiurka Prodam Prodam 2000 kg REPE in 1000 kilogramov SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Srednja vas 45, Šenčur 1178 Zaradi opustitve drevesnice prodajam JABLANE, HRUŠKE, OREHE po znižanih cenah. Prodam tudi PLUG obračalnik. Jenko Franc, Pevno, Škof j a Loka 1273 Prodam samohodno tračno ŽAGO za razrez drv v brezhibnem stanju. Dcrenda Ivan, Podgorska 10, Kočevje 1274 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Vinko Zupan, Hraše 24, Lesce 1275 Prodam SEME ČRNE DETELJE in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Sp. Brnik 66, Cerklje 1276 Prodam ZAZIDLJIVI PARCELI. Britof 102, Kranj 1277 Prodam električno KITARO in OJAČEVALEC. Benedik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 1278 Prodam SEMEN. KROMPIR saški in dvosedežni MOPED. Voglje 63, Šenčur 1279 Prodam ročno motorno KOSILNICO, tudi z žetveno napravo in 7 let starega konja. Jarc, Strahinj 18, Naklo 1280 Prodam semenski in krmilni KROMPIR igor. Suha 15, Kranj 1281 Prodam nov GUMI VOZ, nosilnost 1000 kg. Sp. Brnik 4, Cerklje 1282 Po zelo ugodni ceni prodam SPALNICO z VZMETNICAMI. Naslov v oglasnem oddelku 1283 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Senično 19, Tržič 1284 Poceni prodam dobro ohranjeno opravo za DNEVNO SOBO. Bašelj, Kidričeva 17, Kranj 1285 Prodam dobro ohranjeno kuclerjevo HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 1286 Prodam stavbno PARCELO v Zireh, veliko 900 ml Lokacija odobrena. Informacije v VirmaiSah 77, Škofja Loka 1287 Prodam 8 let starega KONJA ali zamenjam za BIKA. Praprotmi polica 8, Cerklje 1288 Stanovanja Kupim Kupim KRMILNO PESO. Kristane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 1289 Motorna vozila Prodam FIAT ZASTAVA 750, letnik 1963. Šenk Alojz, Kokrica 142, Kranj 1290 Prodam nove GUME »mi-šeđinke« 6,40 X14. Segura Emil, Mlaka 2a, Kranj 1291 Iščem opremljeno ali neopremljeno kletno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1292 Prodam montažno VIKEND HIŠICO 3 X 4 m. Naslov v oglasnem oddelku 1293 Prodam HIŠO v središču mesta KAMNIK, Trg Svobode 3. Pojasnila dobite pri Pcternelju Jožetu, Grajska pot 14, škofja Loka, telefon 85-956 1294 Prodam do prve plošče zgrajeno HIŠO in sprejmem FANTA, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Šenčur 197 1295 Sobo v Škof j i Loki potrebujem takoj. Plačilo po dogovoru, lahko tudi vnaprej. Ponudbe poslati ekspres-bifeju Loški hram, Škofja Loka Zaposlitve Sprejmem na dom KONFEKCIJO ali kakršnokoli delo. PontfUbe oddati pod »pedantna« 1296 Sprejmem gospodinjsko pomočnico srednjih let, otrok ni ovira, ženitev ni izključena. Ponudbe oddati pod »življenje na deželi« 1297 Nudim sobo ŽENSKI za varstvo dveh otrok. Kavčič Nada, Stražišče, Škofjeloška 38/c, Kranj. Informacije popoldne od 17. do 18. ure 1298 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbna in pohištvena dela sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Peternelj Jože, strojno mizarstvo Škofja Loka 1299 Kvalificirano NATAKARICO sprejmem takoj ali po dogovoru. Oglasite se v ekspres-bifeju Loški hram, Škofja Loka 1300 Izgubljeno Od Mlake do Tenetiš za cesto pozabljeno SEKIRO in ŽAGO vrnite proti nagradi na Mlako k Orctniku 1301 16. marca sem izgubil v bifeju Zivanovič v Struževem DENARNICO z dokumenti. Dokumente vrnite na naslov I. R. Struževo 37, Kranj 1302 SE NT A skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, telefon 22-053 vam nudi: — najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko — testenine bačvanka — vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Zenit ve 30-letni FANT išče dekle za skupno življenje. Ponudbe oddati pod »resen fant« 1303 Iščem življenjsko družico za skupno življenje na lepi kmetiji. Starost 35 do 50 let. Vdove niso izključene. Naslov v oglasnem oddelku 1304 26 let star FANT, srednje postave, z lastno hišo, želim spoznati sebi primerno dekle od 22 do 25 let. 2enitev ni izključena. Interesentke dobijo nasJov v oglasnem oddelku pod »Ljubezen je lepa« 1305 Ostalo dobite najceneje pri izdelovalcu ERBEŽNIKU JANEZU, Ljubljana, Cesta dalmatinskega odreda 137 (cesta na Polhov gradeč). Zgrabljalni-ki so preizkušeni in sc lahko pozanimate pri kmetovalcih, ki jih že uporabljajo. Pohitite, ker je količina omejena. 1306 ZADNJI PLESNI TEČAJI V DELAVSKEM DOMU V KRANJU — začetniški ob sredah in petkih od 18.30 do 20.30 ter nedeljah od 8.30 do 10.30, nadaljevalni PLESNI TEČAJ ob nedeljah od 10.30 do 12.30. MLADINSKI PLES VSAKO NEDELJO od 17. do 21. ure 1307 Pred dnevi je praznoval 60-letnico rojstva znani JOŽE ČERNIVEC iz Klanca pri Kranju. Njegovi prijatelji in družina mu želijo še na mnoga zdrava leta. 1308 KMETOVALCI, POZOR! ZGRABLJALNIK širine 2,3 m Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucij« 1~ (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21435 21-860; uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10'/* nonusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Ob nedeljah pa peš... Marsikateri občan s Koroške Bele se ne more sprijazniti s tem, da lokalni avtobus, ki vozi na progi od bolnišnice na Jesenicah do Koroške Bele — ob delavnikih ima odhod nekaj minut čez deseto zvečer — ne vozi tako tudi ob nedeljah. Ob delavnikih vozita namreč od bolnišnice nekaj po deseti uri zvečer dva avtobusa. Prvi do Koroške Bele, drugi pa do Blejske Dobrave, s postanki na vseh postajališčih. Ob nedeljah pa vozi le drugi, in sicer do parkirnega prostora pred železniško postajo na Javorniku, odtod pa j do Blejske Dobrave. Tako morajo prebivalci Koroške Bele, ki se vračajo domov po deseti uri, pešačiti do doma ob vsakem vremenu, če bi pa avtobus nadaljeval vožnjo, bi zamudili le nekaj minut. Ko so se preteklo nedeljo ljudje vračali s hokejske tek*-me, je padla marsikatera pi* kra na ta račun. Starejši možak je menil, da bi moralo avtobusno podjetje razumeti ljudi. Ne smemo pa pozabiti na tiste, ki so v službi tudi v nedeljo popoldan in morajo povrhu vsega še peš do doma. srš PIONIRJI! D1NOS pripravlja veliko nagradno zbiralno akcijo odpadnega papirja v mesecu aprilu in maju. Razpis nagrad in akcije bo objavljen v Pionirskem listu in Glasilu DPM. Nevarne igre V nedeljo, 22. marca, popoldne se je na Jesenicah v Logu Ivana Krivca igrala skupina otrok. Med igro jim je prišlo na misel, da bi pogledali tudi v bunker, kjer ima železniška postaja Jesenice shranjene razpočnice. Razpoč-nicc uporablja železnica kpt signalne naprave, ki jih postavijo na tračnice in pod vlakom eksplodirajo ter tako apozorijo strojevodjo na nevarnost. Otroci so v bunker vlomili in tu našli razpočnice. Med otroki je bil tudi desetletni Renato Drole. Ko je z železno palico tolkel po raz-počnici, je ta eksplodirala in dečka huje ranila. Odpeljali so ga na očesno kliniko v Ljubljano. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: £ kokoši nesnlce ln piščance 0 krave molznice ln teleta 0 koruzo v zrnju, pšenico, tropine Itd. Cene zmerne Dostava hitra Nesreče v zadnjih dneh V soboto, 21. marca, okoli 12. ure se je na Zlatem polju pri Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Repinc iz Kranja, sodnik vrhovnega sodišča SRS, je vozil od Nakiega proti Kranju. Za njim je vozil v osebnem avtomobilu Stane šteblaj iz Velikih Lašč, v tretjem osebnem avtomobilu pa je bil Božidar Kokalj iz Lesc. Kokalj je začel prehitevati šteblajevo vozilo in ko je vozil že vzporedno z njim, je Šteblaj začel prehitevati Repinčevo vozilo. Pri tem je šteblajev avtomobil oplazil vozilo Ivana Repinca. Oba avtomobila je vrglo s ceste, šteblajevo vozilo je trčilo v drevo tako hudo, da je voznik na kraju nesreče umrl, medtem ko se je avtomobil s huje ranjenim Ivanom Repinccm ustavil na njivi. Avtomobil Božidarja Koklja ni bil poškodovan. Na avtomobilih je za 17.500 din škode. Na cesti JLA pred vojašnico v Kranju je v soboto popoldne voznik osebnega avtomobila Nikola Stoilkovič iz Škofje Loke zadel pešca Pera Perica, starega 35 let, iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je Stoilkovič prehiteval neznani osebni avtomobil, pri tem pa je na levi strani ceste zadel Perica. Poškodovanega Perica so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Istega dne popoldne se je na cesti prvega reda v Dovjah pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila huje ranjena 7-letna Latinka Bojkova. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik osebnega avtomobila Vladimir Jug, star 23 let iz Ljubljane, zapeljal izven cestišča in peljal po njegovem robu. Tam je zadel Latinko, ki je šla po levi v skupini otrok. Voznik je deklico najprej odpeljal na dom staršev, ker je menil, da ni huje ranjena. Kasneje so jo prepeljali v bolnišnico. Voznik nesreče ni prijavil, ker je menil, da otrok ni resneje ranjen. Na cesti drugega reda med Selcami in Dolenjo vajjo se je v nedeljo, 22. marca, dopoldne pripetila nezgoda tovornemu avtomobilu, ki ga je vozil Nikola Pugar iz Zemuna. Zaradi neprimerne hitrosti je v ostrem nepreglednem ovinku avtomobil zaneslo, tako da je zdrsnil pod cesto. V nesreči je bil sopotnik lažje ranjen, škode na tovornjaku pa je za 20.000 din. Na cesti tretjega reda med Kranjem in Hrastjem se je v nedeljo, 22. marca nekaj pred osmo uro zvečer pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Franc Peter-nelj, star 38 let, iz Kranja je prehiteval kolesarja Vinka Na dlžarja, starega 64 let iz Kranja. Avtomobil je kolesarja pri prehitevanju zadel. Nadižar se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi našega moža, ata, starega ata, brata in strica Rudolfa Gaserja iz Sorice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Hri-berniku, sestri Olgi, g. župniku ter vsem, ki so mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Antonija, sinovi Peter, Kari in Viktor z družinami, hčerke Micka in Tončka z družinama ter drugo sorodstvo Sorica, 24. marca 1970 Zahvala Ob smrti nadvse ljubljene mame, stare mame, tašče, sestre in tete Ivane Hribar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki sc izkazali zadnjo čast in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju, g. župniku, pevskemu zboru, vsem darovalcem cvetja ter ostalim, ki so na kakršenkoli način lajšali trpljenje v težki bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Francelj z družino, hčerka Tilka, Ivanka in Rozka z družinami ter vse sorodstvo DruTovka, 22. marec 1970 Peter štefančič je bil naš najboljši tekmovalec na letošnji planiški prireditvi. Četrti memorial Janez Polde za ekipo SZ Šmarnov in Štefančič Letošnja planiška prireditev je bila takšna kot si jo ljubitelji smučarskih skokov samo želijo. Sončna in snežna Planica je bila v nedeljo spet praznična. Tako kot vedno, kadar se ob dolini pod Poncami zberejo najboljši skakalci sveta. Letošnji 4. memorial Janeza Polde je zbral v Planici skoraj vse naj-pogumnejše skakalce, ki nekaj pomenijo v svotu. Ponovilo se je skoraj v celoti letošnje svetovno prvenstvo. Najboljši so bili skakalci iz Sovjetske zveze, kj so tokrat slavili kar dvojno zmago. Kompletna ekipa iz ČSSR tudi tokrat nI bila ko;> odlično razpolcicnim skakalcem Sovjetske zveze, katerim je nekoliko počasen sneg zelo pr.jal, da so dosegli velike daljave.. Tudi odlični Jifi Raška je za Smir-nom in Ivanikom močno zaostal, nasprotno pa je lepo presenetil bivši svetovni rekorder Avstrijec Bachler, ki se je uvrstil na odlično tretje mesto. Naš Peter štefančič pa je z odličnim šestim mestom dosegel svoj največji uspeh. Njegov podvig oziroma uvrstitev pa hkrati pomeni verjetno tudi največji dosežek naših skakalcev v letošnji zimi. Podobno kot lani, ko je v Planici dosegel nov jugoslovanski rekord v poletih s 150 metri, je tudi letos za zaključek sezone dosegel najboljši uspeh. V hudi mednarodni konkurenci je njegova uvrstitev na šesto mesto velik dosežek, saj je pustil za sabo vse tekmovalce Iz obeh Nem-čij, Francije, Švice, Italije, Madžarske ter odlične češkoslovaške skakalce razen Raške. Vse te dežele so se v Planici predstavile s svojimi najboljšimi skakalci in je zato štefanči-čeva uvrstitev res izreden uspeh. Tudi ostali naši skakalci so zadovoljili hi dosegli razen Zajca boljši uspeh kot na ostalih mednarodnih tekmovanjih v tujini v letošnji sezoni« Pohvaliti pa velja še nekatere mladince, ki so se uvrstili dokaj solidno, predvsem Klemen Kobal, ki je zasedel 37. mesto med 67 skakalci lz desetih držav. Kranjčan Jože Ka-pušin pa je bil najmlajši udeleženec letošnje Planice in je zato prejel posebno darilo republiškega odbora sindikatov. J. Javornlk Torte zmagovalcem 40 mladih vaterpolistov kranjskega Triglava, ki so sestavili štiri ekipe, so pred dnevi odigrali med seboj nekaj tekem. V glavnem srečanju so se pomerili mladi vaterpolisti, ki so že dve sezoni člani va- terpolske šole. Zmagala ie ekipa »belih« s 7:6. V prej' tekmi pa so se poro***' 11 vaterpolisti — začetro' ki. Tudi v tem srečanj0 je ekipa »belih« prema«*" la ekipo »modrih« * ?: P. Didić Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Ob 15-letnici sankačev na Jesenicah Ker je bilo leto 1955 rojstno leto Sankaškega kluba Jesenice, je vodstvo kluba za to priložnost organiziralo pred dnevi mednarodno sankaško tekmovanje v počastitev 15-letnice ustanovitve kluba. 27.1.1955 je bila namreč prelomnica v razvoju sankaškega športa na Jesenicah in v Sloveniji. Ta dan so se v fizkulturnem domu na Jesenicah zbrali pristaši sankaškega športa in formirali Sankaško sekcijo pri smučarskem klubu SD Jesenice. Izvoljen je bil 5-članski iniciativni odbor z nalogo, da čimprej pripravi vse potrebno za ustanovitev samostojnega sankaškega kluba pri SD Jesenice. Odbor so sestavljali: Drago Košir — predsednik, Jože Jelovčan — tajnik, Franc Noč — blagajnik, Tone To-mazin in Andrej More kot člana. Novoizvoljeni odbor je nalogo rešil zadovoljivo, saj je bil že 18.10.1955, prav tako v fizkulturnem domu ustanovni občni zbor samostojnega Sankaškega kluba pri SD Jesenice. Novoizvoljeni odbor je imel 9 članov, sestavljali pa so ga: Drago Košir — predsednik, Roman Tržan — podpredsednik, Jože Jelovčan — tajnik, Franc Noč — blagajnik, Janez Jelovčan — tehnični vodja, Stane Horvat, Peter Klemene, Mihela Klinar in Srečko Jalen kot člani. Odbor je v izpolnitev na ustanovnem občnem zboru sprejetih nalog vložil vse svoje sile ter s svojim delom postavil trdno organizacijsko oporo za nadaljnje delo Sankaškega kjuba SD Jesenice, kar je Omogočilo, da je postal klub predvsem v letih 1964 in 1965 eden najmočnejših klubov SD Jesenice in eden od klubov, ki se lahko pohvalijo z mnogimi blestečimi uspehi v svoji dejavnosti, saj je iz vrst tekmovalcev kluba izšlo nešteto republiških prvakov in članov republiških reprezentanc. Kot organizacijsko dobro vpeljan klub je tudi prvi začutil potrebo po ustanovitvi samostojne sankaške zveze Slovenije, do katere formiranja je prišlo prav na pobudo Sankaškega kluba SD Jesenice, dne 21.12. 1958, torej nepolna tri leta po ustanovitvi Sankaške-«a kluba SD Jesenice. Poleg uspehov in napredka, ki ga je jeseniški klub dosegel v petnajstih letih, pa tudi njega čaka še dosti nalog za še boljšo organizacijo lastne organizacije, kakor tudi v prispevku za nadaljnji razvoj sankaškega športa v Jugoslaviji. Zato bo treba posvetiti več pozornosti množičnosti sankaškega športa od pionirja dalje, kajti le tako bo zagotovljen nadaljnji razvoj in obstoj ter doseganje boljše kvalitete, zlasti na mednarodnih sankaških tekmovanjih. Trem članom Sankaškega kluba Jesenice: Jožetu Je-tovČanu, Mihu Dečmanu in Milanu Ulčarju pa je ob tem jubileju predsednik Edi Delopst v imenu Sankaške *veze Slovenije podelil lična priznanja. J. J. V Kranju pridno vzgajajo mlade vaterpoliste v okviru plavalnega kluba Triglav za novo sezono. Kranj premagal Ljubljano Na letošnjem brzopoteznem prvenstvu Slovenije v šahu je nastopilo 42 ekip, z Gorenjske: škofja Loka, Lesce in Kranj. Kranjska reprezentanca je v polfinalni skupini s 66 točkami zasedla 10. mesto, ekipa Lesc pa osmo. Obe .sta se plasirali v finale, škofja Loka pa je izpadla. Prvo mesto na letošnjem prvenstvu je osvojila ekipa Maribora, ki je zbrala 92,5 točke, drugo mesto pa sta si razdelili ekipi Ljubljane in Celja, ki sta zbrali po 84,5 točke. Reprezentanca Kranja, ki je v polfinalu premagala Ljubljano s 3,5 : 2,5 točke se jc uvrstila skupaj z ekipo Lesc od 13. do 15. mesta. Ekipe Kranja, Lesc in Postojne so namreč zbrale po 46 točk. V reprezentanci Kranja je bil najboljši Murovec, ki je osvojil 18,5 točke od 29 dvobojev. Izkazali pa so se še: Ko-kotovič, štagar, Ivanovič, Vo- jičič in Jović. Prihodnje leto bo prvenstvo v Ljubljani. F. S. PLAVANJE — V Zagrebu se je v nedeljo končalo letošnje državno zimsko prvenstvo v plavanju. Naslov ekipnega prvaka je spet osvojilo Primorje z Reke, od slovenskih klubov pa je bil po pričakovanju najboljši kranjski Triglav, ki je zasedel 5. mesto. KEGLJANJE — Na kegljišča Triglava je v okviru republiške lige ekipa Triglava v soboto zabeležila poprečen rezultat 6848 kegljev, v nedeljo pa 6825. V ženskem srečanju med ekipama Branika in Triglava pa se je dvoboj končal z »remijem«. ALPSKO SMUČANJE — Na republiškem prvenstvu v veleslalomu in slalomu za starejše mladince, ki je bilo na Golteh, je imel z Gorenjske največji uspeh Ravnik iz Radovljice, ki je v konkurenci starejših mladincev osvojil naslov republiškega prvaka pred Jeseničanom Bcrnikom. Na Zelenici pa je bilo tradicionalno republiško prvenstvo usnjarjev, čevljarjev in gumarjev. Najbolje so se uvrstili člani delovnega kolektiva Peko iz Tržiča. TVD Partizan Selca pa je organiziral minulo nedeljo meddruštveno tekmovanje v veleslalomu na pobočju Panovnika. Pri članih je zmagal Kranjčan Lebcn skupaj s Fanedlom iz Raven, pri starejših mladincih je bil najboljši Eržen iz škofje Loke, pri starejših mladinkah je zmagala Bizjakova iz škofje Loke, pri mlajših mladinkah pa Jocifova (Triglav). Pa«i nede,J° dopoldan Je bil v Nemiljah pri Kranju troboj v smučarskih tekih. Nasto-tu« so: SK Triglav, SK AIples Železniki in SK Fužinar Ravne. Obenem je tekmovanje veljalo H, *a občinsko prvenstvo Kranja. Nastopilo je več kot 50 tekmovalcev. Tekmovanje je organa! SK Triglav. - Foto: šparovec ----------------- --------- Od danes dalje na Zelenici državno prvenstvo v alpskih disciplinah Na smučiščih Zelenice sc bo danes z obveznim treningom na smuk progi začelo letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah za člane in članice. Prvenstvo bi moralo biti že v začetku marca, vendar je tedaj odpadlo zaradi preobilice snega, Za osvojitev državnega prvaka v vseh treh disciplinah je več favoritov. Največ možnosti imajo člani državne reprezentance Jakopič, Kavčič, Gašperšič in Gazvoda. V borbo za najboljša mesta pa bodo vsekakor posegli se starejši tekmovalci Andrej in Mirko Klinar, Tržičan Soklič, kakor tudi mladi obetajoči tekmovalci z Jesenic in Maribora. Nasprotno pa je v ženski konkurenci manj favoritinj za prva mesta. Favori-tinje so nedvomno Žurajeva, Pirnatova, Kurnikova in Kra-marjeva. V boj za boljša mesta pa bosta verjetno posegli tudi sestri Bem iz Radovljice. Spored tekmovanja je naslednji: jutri bo smuk, v peielc slalom« v soboto pa veleslalom. D. Iiumer GLAS SREDA — 25. MARCA W70 Pogovor z Marijanom Rožičem sekretarjem centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič je pred nedavnim ob 50-letnici dela revolucionarnih sindikatov, KP in S koja v Skofji Loki izročil odlikovanja in plakete dolgoletnim sindikalnim delavcem iz škofjeloške občine. Odlikoval jih je predsednik republike Josip Broz-Tito. Ob tej priliki smo tovarišu Rožiču •/ustavili nekai vprašani. »rovariš Rožič, konec minulega leta sprejeti ukrepi so precej zaostrili mere v gospodarstvu: predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki so minulo leto končale z izgubo. Kakšni so prvi letošnji pokazatelji na tem področju?« »Ukrepi, ki jih je zvezna skupščina sprejela za odpravljanje vzrokov nelikvidnosti, so nedvomno spodbudni za uresničevanje reforme. Odkrivajo slabosti pri gospodarjenju, terjajo večjo poslovnost in odgovornost. Seveda pa so vzroki nelikvidnosti velikokrat globlji in jih sprejeti ukrepi lahko le delno odklanjajo. Eden od vzrokov za nelikvidnost so na primer velike izgube v gospodarstvu. — Minulo poslovno leto je okrog 1500 delovnih organizacij v JugosJaviji končalo z izgubo. V teh delovnih organizacijah bodo morali čimprej izdelati sanacijske programe. Pri vseh teh je namreč izhodišče jasno: ali trden proizvodni program ali pa likvidacija proizvodnje, ki povzroča izgubo, in zaposlitev delavcev v drugih delovnih organizacijah. Trenutno v državi okrog 100 tisoč delavcev dobiva 80-odstotne osebne dohodke. To so posledice nelikvidnosti. V prihodnje pa se bo sodeč po dosedanjih podatkih to število še povečalo. Zato v svetu zveze sindikatov Jugoslavije predlagamo, da se zaradi doslednosti uresničevanja sprejetih ukrepov ta predpis postopoma izvaja. Rešitev je več. Ena takšnih je, da se v nelikvidnih delovnih organizacijah zmanjšajo osebni dohodki vsake tri mesece za 5 odstotkov in bi tako zaposleni po enem letu dobili le 80-odstotne osebne dohodke. Za takšno rešitev se zavzemamo, ker bi po našem mnenju samo tako lahko zagotovili dosledno uresničevanje sprejetih ukrepov.« »v zaanjem času smo po eni strani priča različnim oblikam povezovanja oziroma združevanja, po drugi pa tudi zapiranju v občinske meje. Kaj menite o regionalnem sodelovanju (predvsem na Gorenjskem) in kaj priporočate?« »Nesporno je, da sta združevanje oziroma poslovno sodelovanje osnova za doseganje boljših ekonomskih rezultatov in za boljši standard delavcev. Seveda, če so pobudniki in izvajalci takšnih procesov delovni ljudje in ne le posamezniki, in če cilj združevanja ni zapiranje. — Sestav gorenjskega gospodarstva je tak, da mu vsako zapiranje v občinske meje (ali pa v regijo) lahko samo škoduje. Zapiranje povzroča manjši dohodek delavcev in tudi občin. Menim, da botrujejo zapiranju nesposobni Visoka odlikovanja za gasilce Preteklo nedeljo je bil na Bledu redni občni zbor gasilske zveze Radovljica. V živahni razpravi po izčrpnih poročilih poveljnika, tajnika, nadzornega odbora, mladinske in ženske sekcije, so posebno pozornost posvetili organizacijskim in kadrovskim problemom gasilske organizacije, pomlajevanju, strokovnem usposabljanju in materialnim težavam, s katerimi se srečujejo. Uspehi radovljiških gasilcev so veliki in zaslužijo več pozornosti. Ta očitek so ^naslovili novinarjem, ki msb dovolj storili za popularizacijo te človekoljubne organizacije. Več kot 30 krat so lani gasilci priskočili na pomoč. Pripravili so več strokovnih tečajev in seminarjev ter prispevali na tisoče ur aktivnega dela v pripravah za splošni ljudski odpor. Podpredsednik obč. skupščine tov. N. Fabjan je ob tej priložnosti Izročil visoki državni odlikovanji poveljniku zveze tov. V. PogaČarju in tajniku tov. Arku, s katerimi Ju Je odlikoval predsednik republike ža dolgoletno požrtvovalno delo v gasilski organizaciji. ■cj kadri, samozadovoljstvo in slabo gospodarjenje. Pri slednjem so značilni tudi nizki osebni dohodki zaposlenih. Prepričan sem, da nekateri široki poslovni posegi na Gorenjskem potrjujejo gornjo trditev. Zato predlagam, da občine ne stremijo po tem, da bi imele čimveč podjetij, temveč, da se zavzemajo za takšen sestav gospodarstva, ki na podlagi visoke produktivnosti dela, moderne tehnike, tehnologije in organizacije omogoča ustvarjanje čim-večjega dohodka.« »Z gornjim vprašanjem je povezan tudi turizem. Kaj menite o različnih oblikah združevanja na tem področju?« »Turistično gospodarstvo se ne* sme zapirati v občinske meje. Prav tako pri tem ne smemo zanemarjati trgovine, prometa, kmetijstva in podobno. Osnova za uspešni turistični razvoj je odprtost. Menim, da je Gorenjska, kjer se turizem uspešno razvija — zaradi letnega in zimskega turizma — zanimivo področje za nove investicije in posJov-no povezovanje. Pri slednjem mislim predvsem na povezovanje z različnimi partnerji doma in v inozemstvu — v sosednji Avstriji in Italiji. Tega ne bi smeli pozabiti tudi v delovnih organizacijah. In to prav sedaj, ko se pripravljajo razvojni programi za naslednjih pet let. V njih bi bilo treba upoštevati možnosti za nadaljnjo rast dohodka.« »Izobrazbeni semm zaposlenih v Sloveniji j* v primerjavi z drugimi republikami v naši državi precej neugoden. Kaj priporočate?« »Za hitrejši nadaljnji razvoj so potrebni sposobni kadri na vseh in še posebej na vodilnih delovnih mestih. Trenutno so takšni še celo pomembnejši od gospodarskega akumuliranja. V naši družbeni praksi namreč niso bili ravno redki primeri, da so nesposobni kadri zapravljali ob majhnih rezultatih velike denarje. Po drugi strani pa je res, da sposobni kadri z malo denarja lahko mnogo store. Sprašujete me, kaj priporočam? — Splošnega recepta ni. Jasno pa je, da se moramo na vsakem koraku zavzemati, da na odflovor-na delovna muti v podjetjih in drugod pridejo le sposobni ljudje. Zato bi pri vseh delovnih mestih morali uveljaviti konkurenco (glede na sposobnejše). Po drugi strani pa bi morali stimulirati (pri osebnih dohodkih) znanje, sposobnost, odgovornost in poslovnost. Sindikalne in druge organizacije lahko k izboljšanju kadrovskega sestava največ pripomorejo, če bodo med zaposlenimi ustvarjale razpoloženje in razumevanje za takšno politiko. Prizadevati si. morajo, da se uveljavi strokovnost. To pa pomeni, da se morajo spopadati z zaostalostjo, obrtniškim in mojstrskim gledanjem in s tistimi, ki strokovnost izenačujejo s komandiranjem.« »Prvi letošnji podatki kažejo, da so življenjski stroški nepričakovano močno porasli. Priča smo vsakodnevnim podražitvam osnovnih prehrambenih izdelkov. Kakšni ukrepi bi bili potrebni?« »Vaša ocena je točna. Januarja in februarja so življenjski stroški v Jugoslaviji v primerjavi s prvima dvema mesecema lani porasli za 9,1 odstotka. Stroški za prehrano so se povečali za 12,2 odstotka, obutev in obleka za 9,9 odstotka in storitve za 5,9 odstotka. Vse te podražitve močno podražujejo dokaj nizke osebne in družinske dohodke in spodbujajo k povečevanju osebnih dohodkov ne glede na dosežene delovne rezultate. — Predsedstvo ZSJ se je odločno zavzelo za stabilizacijo vseh cen in posebej predlagalo, da se za osnovne prehrambene proizvode ter komunalne storitve pripravi in sprejme poseben sistem ekonomskih ukrepov. Hkrati je treba oceniti ekonomski položaj proizvajalcev ter proizvodov in storitev in z zmanjševanjem obveznosti ifl z drugimi rešitvami uresničevati reformno politiko. Stabilen družinski in osebni »proračun« delovnega človeka je pomemben za stabilnost njegovega položaja v samoupravljanju, gospodarjenju in v delitvi. Za stabilnejše cene pa so mogoče tudi druge rešitve: # o cenah bi morali odlo čati delavci in samoupravni organi ter ne posamezniki; % ne moremo se sprijazniti, da ponekod le v večjih cenah vidijo možnost za večji dohodek; 9 gospodarstvu je treba zmanjševati obveze, da se bo z obstoječimi sredstvi in bre* dviganja cen lahko prilagajalo odnosom na trgu. Delovni ljudje so z zadovoljstvom sprejeli pobudo i° stališče sindikatov. Pri nadaljnjem oziroma dokončne^1, reševanju teh stališč pa Je zato pomembna tudi njihova opredelitev in aktivnost v delavskih • svetih in občinski" skupščinah.« Pogovor pripravil: A. žalar