JUNIJ
10	P Marjeta
11	T Barnaba
12	S Janez, spoz, $
13	Č Anton Pad.
14	P Bazil 35
15	S Vid_
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PKILJUBLJK* iLOVENSMS
LI8T y ZDRUŽENIM DRŽAVAH AMERIŠKIH,
mu mmmm mr s imeriki
«3 Isnrfsl« Mwrsa — su
EEASILQ SLOV. KATOE. DELAVSTYX ® AMERIKI IN URADNO GESSDGO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JCOETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZH K ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organizations}
16	N 5. pobink.
17	P Janez Fr. R.
18	T Evfrem
19	S J lilij ana <
20	C Silverij
LETNIK (VOL.) XLIX,
CHICAGO, ILL., SREDA, 12. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 12, 1940
VLADA ZAPUSTI PARIZ
ŽIVAHNEJŠA PROPAGANDA NA BALKANU
B^lgrad, Jugoslavija. — Od angleškega ministra za informacije je bil imenovan Sir Ronald Storrs tajnim uradnikom za britansko propagando na Balkanu. Pričakuje se, da bo angleška propaganda v tukajšnjih državah postala intenzivnejša, kar se lahko sklepa iz izjave, ki jo je podal minister za informacje, Duff Cooper, o'o svojem nastopu, namreč, da se bo propagandno delo na Balkanu ''reorganiziralo."
Iz Jugoslavije
Član gospodarske delegacije, ki je obiskala Rusijo, pripoveduje o svojih utisih iz Sovjetske Rusije. — Škoda po vinogradih in sadovnjakih od zime, je večja, kot pred 11. leti. — Smrtna kosa in drugo,	„ ±[
Francoska vlada zapustila
prestolico. — Malo izgledov, da bi se moglo ustaviti
nazijsko prodiranje.
Pariz, Francija. — Z ozi-rom na veliko nevarnost, ki preti Parizu od nazijskih čet, prodirajočih od severozapada, je francoska vlada zapustila prestolico in se preselila v neko drugo varnejše mesto. Pomožne moči raznih .minister-' stev so se v nedeljo izselile iz mesta. Svojo namero za preselitev je potrdila vlada na seji kabinetnih članov,ki se je bila imela vršiti v ponedeljek zvečer. Razni važni vladni dokumenti so bili že prej odstranjeni iz mesta.
Kako resen je položaj, je dokaz tudi v tem, ker je po naročilu njenih direktorjev s ponedeljkom prenehala poslovati pariška borza, ki je uživala sloves po celem svetu. Ne ve pa se še, ali je ta ukinitev stalnja, ali bo borza nadaljev^, la's poslovanjem kje drugje.
Nazijska ofenziva se med tem nadaljuje s tako vihro, da skoraj izginja upanje, da bi jo bilo mogoče ustaviti, zlasti še, ker bo motela Francija zaradi italijanskega vstopa v vojno razdeliti svoje bojne moči na dve fronti, aH pa mogoče celo na tri, ako Nemci napravijo vpad skozi Švico, kar se s skorajšnjo gotovostjo pričakuje.
Kljub temu skrajno kritičnemu položaju pa je Francija še daleč od tega, da bi odložila orožje in se podala, dasi od Anglije ne more pričakovati več kake posebne pomoči. Vendar pa je Anglija v ponedeljek objavila, da je izkrcala v Franciji nov oddelek svojih čet, kar bo bržkone bolj v moralno, kakor f dejanske podporo, o---
Jugoslaviji in ostalim sosedam
zagotovil, da jih ne napade
RELIFARJE SKUŠAJO
VTAKNITI V ARMADO
Trenton, N. J. — Koncem zadnjega tedna je relifni direktor za državo New Jersey, A. Mudd, izdal ukaz, da se mora ukiniti relif za samske moške, ki so telesno znložni za vojaško službo. Podrejenim reliftiim edinicam je naročil, naj pregledajo svoje re-lifne zapiske in zahtevajo, da samci v družinah, ki dobivajo relif, stopijo v vojaško službo. To je njih patrijotična dolžnost, je povdaril. — V raznih krajih Amerike je ta drastična odredba izzvala o-gorčenje in se povdarja, da dokazuje, kaka vojna histerija je zajela vzhodne države, ko se skuša celo revščina izrabljati y agitatorske namene.
Radio poročila trdijo, da so se sovražnosti na Francoskem že začele. — Borba med dvema dobama ip dvema idejama, dejal Mussolini. — Boj naperjen proti "pluto-kratom".
KRIŽEM SVETA
—	Seville, Španija. — Anglija očividno Čuti, da bo kmalu prisiljena, resno braniti sVo j o trdnjavo Gibraltar. Kakor se trdi, je poslala tja nove čete vojaštva in množico aeroplanov. Iz naselbine so odstranjeni skoraj vsi civilisti.
—	Vatikan. — Novi francoski poslanik, ki ga je vlada imenovala za Vatikan, V. D'Ormesson, je predložil svoje poverilne "listini papežu zadnjo nedeljo. Poslanik je imel nato 50 minut trajajoči razgovor s papežem.
—	Bordeaux, Francija. — S 1000 Amerikanci je odplul iz pristanišča Verdon zadnjo nedeljo ameriški parnik Washington. Parnik je imel na obeh straneh vidno naslikano ameriško zastavo in vse bojujoče se države so bile obveščene, da vozi samo Ameri-kance.
CERMAKOVA SESTRA UBITA
Chicago, 111. — V avtomobilski nesreči, ki se je pripetila zadnjo nedeljo v mestu Leydon, je bila ubita 56 letna Mrs. Ant. Stepanek, sestra pokojnega chicaškega župana Cermaka. Sedem drugih osel je bilo istočasno ranjenih.
Vlečejo se za naklonjenost Rusije
Rim, Italija. — Do dolgo pričakovanega in napovedovanega vstopa Italije v vojno na strani nazijske Nemčije je prišlo v ponedeljek. Mussolini je objavil ta zgodovin-sko-usodni dogodek v govoru, ki ga je imel množicam italijanskega ljudstva, zbranega na trgu pred njegoyo palačo. Kakor se je objavilo, naslednjo noč po radio, so se sovražnosti s Francijo že pričele, dočim se uradno Italija o tem še ni izrazila«. Tudi nazijska poročila trdijo, da so italijanske čete vdrle preko meje v francosko Riviero, da od južne strani pomorejo Nemčiji, stisniti Francijo, dočim so prednje nazijske Čete že prodrle v bližino Pariza.
V svojem govoru je Mussolini objavil, da je bila vojna
napoved že izročena francoskemu in angleškemu poslaniku. Oba sta tudi še isti dan, v ponedeljek, zapustila Italijo ;francoski je odpotoval domov skozi Švico, angleški pa preko Portugalske. Oblasti so : še pravočasno dale zastražiti z vojaštvom angleško poslaništvo, da ga niso napadle mase ljudstva, razpaljene od Mus-solinijevega govora.
S povdarkom, da "naša vest je popolnoma čista," ie Mussolini navedel vzrok zA vstop v vojno to, da se napravi konec "plutokratskim in reakci-jonarnim demokracijam, ki so vedno ovirale napredek in so pogosto spletkarile proti obstoju italijanskega ljudstva." Zdaj pa da je Italija odločena, "raztrgati teritorijalne in vojaške verige, ki so nas omejevale v našem, morju, kajti ljudstvo 45 milijonov duš ni resnično svobodno, ako nima prostega dostopa do oceana."
Izrecno pa je Mussolini zagotovil malim italijanskim sosedam, da se jim ni treba bati napada. Dejal je: "Slovesno izjavljam, da Italija ne na merava potegniti v konflikt drugih ljudstev, ki meje na njo na morju ali na suhem. Švica, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt, zapomnite si te moje besede. Od njih in samo od njih odvisi, ako bodo te besede točno potrjene, ali ne."
Ta konflikt, je dSjal "dlice," 1 je konflikt med dvema dobama, med dvema idejama, "in mi bomo zmagali, da damo končno Italiji, Evropi in vesoljstvu nov svet miru in pravičnosti."
Kakor se pričakuje torej, bo Italija omejila svoje operacije predvsem na angleške postojanke na Sredozemskem morju,dočim bo proti Franciji aktivna le toliko, da bo razcepila njene sile. Kljub temi pa, da je tudi Turčija med tistimi državami, ki jim je da Mussolini zagotovilo, da h< bodo napadene, je zelo ver jetno, da bo ta država izpolnila svoj pakt napram zavez-
ZA KANADCE ODREJENI " POTNI LISTI
Detroit, Mich. — Tukajšnje 11
mesto čuti, da bo živo priza- n
r
deto od odredbe federalne vlade, po kateri se bo uvede- ^ la zahteva po potnem listu za c Kanadce, ki bodo hoteli priti ' na obisk v Zed. države. Ta 11 odredba je bila izdana kon- 1 cem tedna in stopi v veljavo s x> 1. julijem. Doslej je bila meja s med obema deželama skozi (/ dolga leta docela odprta ter so J kupci lahko neovirano priha-j ali iz Kanade* na ameriško i stran. Ze s tem bo Detroit 1 občutno prizadet.	s
TUDI PALESTINA PRI- ? PRAVLJENA
Jeruzalem, Palestina. —Tukajšnja dežela stoji takorekoč docela v vojni pripravljenosti.' Bombna zatočišča so dogotov-•ljena in nočne zatemnitve po- 1 poln,e. Povrhu je vlada izda- ( la ukaz, da morajo biti stalno ^ zastražene vse javne naprave. Tudi tukaj se je videlo, da bo Italija kmalu udarila, zla- 1 sti še, ker je večina italijanskih podjetij zaključila poslovanje, italijansko prebivalstvo pa je odpotovalo domov.
-o-
NEMŠKIM DIJAKINJAM PREPOVEDANO KADITI Berlin, Nemčija. — Od na-čelnice lige nazijskih dijakinj je bila zadnji petek izdana odredba, s katero se prepoveduje dijakinjam kaditi na univerzitetnih prostorih. Povdarja se pri tem, da je bilo znanstveno ugotovljeno, da kaje-: nje slabo vpliva na ženske, obenem pa, da se morajo di-t j akin je tudi zavedati, da je vsaka cigareta, katere one ne j pokade, prihranjena za voja-5 ke na fronti.
r nicama in stopila v vojno.
-	Turška vlada je o tem imela
-	v ponedeljek sejo.
i (i—j'
NEVERJETEN USPEH r/
HITLERJA	h
Pogled nazaj preko enega r neseca kaže take uspehe STemčije, da bi se zdeli skoraj g neverjetni. Ta ponedeljek je jr minulo mesec dni, odkar je ^ Hitler podvzel ofenzivo na y /,apadni fronti in tekom tega časa je zasedel tri države, ^ namreč Belgijo, Nizozemsko ^ in. Luksemburško, ter * povrhu ^ tak znaten kos Francije, da ^ njegova armada ogroža Pariz, sam. Ako pa se vrže pogled dva meseca nazaj, se pokažejo še nadaljnji uspehi, namreč zasedbi Danske in Norveške. Ako bo šlo v tem tempu dalje, bo imela Nemčija kmalu za- 1 sedeno vso morsko obalo od ' skrajnega severa tja doli do 1 Španije.
-o--1
ITALIJA POKLICALA LA- !
DJE DOMOV	J
Dubrovnik, Jugoslavija. — Dve italijanski tovorni ladji, na katere se je tukaj nakladal les, so prejele zadnjo nedeljo brzojavno naroČilo, da imate nemudoma odpluti v kako italijansko pristanišče, ki je najbližje. Jugoslovanskim krogom se zdi ta ukaz zagoneten, obenem pa tudi alarmanten, kajti v njem se vidi možnost, da utegne imeti Italija končno vendar kake načrte za napad na Dalmacijo. -i0--
PRIČNITE PISATI BOŽIČNE KARTE!
Berlin, Nemčija. — Med tukajšnjimi Amerikanci še ni iz-l ginil duh zadnjega božiča, kajti še zdaj, skoraj šest me-secet- po praznikih, še vedno dobivajo božična voščila od svojih prijateljev iz Amerike. Tako je zadnjo nedeljo prispela semkaj skupina kart, ki | je bila odposlana iz Amerike 11. decembra. — Kakor kaže, bi bilo toraj najbolj pametno, „ da se prično odpošiljati iz A-. merike voščila v Evropo za i prihodnji božič že zdaj, da bodo prispela pravočasno.
Moskva, Rusija. — Zdi se,
la utegne Rusija, katero so še »red razmeroma kratkim ča-om evropske države ignorira-e, postati v sedanji evropski -.medi še najbolj važen in od-očujoč faktor. Pota iz skoraj /seh evropskih prestolic so iričela voditi — v Moskvo in velesile nekako kar tekmujejo med seboj, katera si bo pridobila večjo naklonjenost pri prej tako prezirani sovjetski vladi:
O Angliji je bilo že poroča-ao, da se je približala Rusiji in zopet poslala v Moskvo svojega poslanika,, katerega je | odpoklicala od tam ob času, ko je izbruhnila finska vojna in ko je bila na pobudo Anglije in Francije vržena Rusija iz Lige narodov. Podobni korak je storila tudi Francija in obe si prizadevate na vse kriplje, da spravite rusko vla-
do vsaj toliko v, dobro voljo, da ostane nevtralna, ako že ne bo šla na njuno stran.
Na podoben ponižen način se je zdaj približala Rusiji tudi Italija. Tudi ta je odpoklicala svojega poslanika iz Moskve med finsko vojno, a ga je zdaj enako poslala nazaj. Povrhu tega je Italija te dni z Rusijo sklenila tudi pogodbo, v kateri se je, kakor se trdi, obvezala, da bo pustila Balkan pri miru. Kakor znano, je še pred nedavnim vse kazalo, da bo Italija napadla Jugoslavijo. Pokazalo I pa se je, da so se ji zdela tamkajšnja tla prevroča, ko ji je Moskva povedala, da ne bo trpela nikakih "neumnosti' na Balkanu od njene strani.
Kake načrte pa ima pravzaprav sovjetska vlada, to je zavito še v popolno meglo.
Vli bo Rusija branila Jugosla- st vi jo?	št
C €
Beograd, 3. junija. — Kav-latelj Direkcije za zunanjo ® rgovino v Belgi^adu g. dr.
n
lludolf Bičanič, ki je bi član
cn
laše gospodarske delegacije . ca sklenitev gospodairsko-tr- ^ sovskega dogovora, predkrat- ^ dm sklenjenega med Jugosla- ..
j o in Sovjetsko Rusijo v Mo- ^ skvi, je imel v Zagrebu javno predavanje o svojih vtisih iz j'.' Sovjetske Rusije. G. dr. Biča- " nič je obširno razložil svoje vtise in potem govoril o neka- r„ :erih vprašanjih, ki so mu jih j prav pogosto zastavljali naši ^ ljudje po njegovi vrnitvi iz ' Sovjetske unije. Najčešce mu je zastavljeno vprašanje: "Ali las bo Rusija branila?" V od- ^ jfovor na to vprašanje pravi
dr. Bičanič, da v Rusiji v j vseh krogih, pravzaprav vsi naglašajo željo, naj bo Jugoslavija urejena in močna deže- j< la, ki naj bo sposobna braniti < b se pred vsakim napadom, pa L naj pride ta od te ali one g strani. Predavanja se je ude- p ležila velika množica ljudi. s<
-o-,	p
Šele zdaj so vidne posledice j1
hude zime na Dolenjskem c
i
Raka, 9. maja. — šele zdaj se je pokazalo, kako huda je bila letošnja zima. Kamor se * ozreš, se ti nudi žalosten pogled. Najhuje je trpela vinska trta, pa tudi sadno drevje je uničeno, najbolj orehi in sli- i ve. Po nekaterih vrtovih je t uničenega polovica sadnega č drevja. So lepa mlada dreve- i sa, ki nič ne poganjajo. Pred g 11.leti je 'bila hujša, zima,pa ni s napravila toliko škode, ker je S: bilo več snega, a letos so vrto- s vi in vinogradi kakor pogori- i šča. Po vinogradih polovica ' reznic in šparonov ne poga- , nja, po nekaterih nizkih legah < so celo tri četrtine uničene. Že zdaj se kaže, da bo letos slaba vinska letina in še več let utegne trajati škoda, če se bodo hudo pozeble trte posušile. Vinogradniki s strahom gledajo v bodočnost. Vina imajo še precej v zalogi. Prav zdaj, ko je treba spet obdelovati vinograde, potrebujejo denar, toda vinskega pridelka ne morejo vnovčiti. Vinogradniki pa morajo kupovati tudi živež, saj je marsikom u zmanjkalo vsega. Vinogradniki obupujejo, ker za vinski pridelek dobijo pirav malo ali ga niti ne morejo spraviti v denar medtem ko morajo po drugi strani vse draže kupova-( ti. Kdor ima gozd, proda zadnje drevo, ali pa gre zadnje tele iz hleva, da preživi dru-j žino in si oskrbi vinogradniške potrebščine.
Mnogi vinogradniki, zlasti siromašne j ši, a takih je tri - četrtine, so sklenili, da bodo e letos spričo drage modre ga-lice in slabega grozdnega na-
stavka samo dvakrat namesto štirikrat ali petkrat Škropili, :ek da so vinogradi postali globoko pasivni. Če bi naši Dolenjci imeli vinograde v -avnini, ali vsaj v položnih gričih, bi po večini spremenili vinograde v njive ali travnike, roda po lepih solnčnih in strmih goricah, posejanih s Štrle-i-imi skalami, ne more rasti drugo kakor vinska trta ali pa grmovje in trnje. Nikjer ljudje toliko ne trpijo kakor po vinorodnih dolenjskih gričih in nikjer niso roke tako žuljave, kakor so dolenjskega kmeta, ker ustvarja po strmih solnčnih rebrih pravi rajski vrt. Edino upanje v boljše čase drži našega vinogradnika pokoncu, da še zmerom pridno obdeluje svoj vinograd.
---o——
f'.. . EMHM nesreča
Z Zaloške ceste v Mostah je bil pripeljan v ljubljansko bolnico Anton Zdravič; ki je Ljubljančanom znan kot dolgoletni uslužbenec reševalne postaje in tržni stražnik, a je sedaj v pokoju. Zdravič se je peljal na svojem kolesu, pa je za njim privozil neki moto-ciklist, ki se je s toliko silo zaletel vanj, da ga je podrl na tla in je Zdravič obležal s počeno lobanjo.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Jakob Avšič, pisarniški ravnatelj banke "Slavije" v pokoju star 89 let. — V Kamnici pri Mariboru je umrla č. s. M. Oro-slava. — Milica Sadravec, šolska sestra, doma iz ugledne Sadravčeve družine v Ormožu stara 27 let. — V Idriji je umrla Barbara Bonča, stara 72 let.— V Ljubljani je umrl Josip Petrovčič, uslužbenec državnih železnic.
Obsojen
Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 23 letni posestniški sin Jože Koren iz Trebč pri Brežicah, ki je letos meseca aprila v vinjenosti ubil posestnikovega sina Brdnika iz istega kraja. Obsojen je bil na 4 leta ječe.
-o--
Čuvaju skoraj odgrizel nos
Neke noči, ko so gasilci v . Št. Lenartu v Slovenskih gori-• cah str a žili svoj Gasilski dom, i je prišel pred Gasilski dom i usnjarski pomočnik Leopold ' Omerza, ki ga je imel precej > pod kapo. Zaletel se je v ga-
-	silskega čuvaja Toplaka in ga
-	hotel zabosti z nožem, pa mu 3 je Toplak izvil nož iz rok. Vi
-	jezi je pa Omerza Toplaka
-	zgrabil z zobmi za nos in ga
toliko časa držal, da so Topla-
;i ku prihiteli na pomoč tovariši ši. Toplaka so morali takoj o odpeljati v bolnico.
L-	-O-
i- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Mussolini uradno napovedal vojno Angliji in Franciji
W"Vsi*""*?*.-If «,Tr wX".ft?
-U^XTtO. kLAXUI&i.' 'u^QICAllA

-v..
Hpfte^^fts: fficgfe
Za celo leto_________$
Za pol leta —...............................
Za četrt leta________
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto---$
Za pol leta
Za četrt leta............
Posamezna številka_______
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski j list v Ameriki. 4' OiUnovljen leta 1891.
Ichaja vtak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih,
Iadaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon; CANAL 5544
Naročnina;
The first and the Oldest Slovene s Newspaper in America, ^ Established 1891
Issued daily, except Sunday, Moj* day and the day after holiday«,
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____________$5.00
For half a year_______2.50
For three months________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For One year__—____$6.00
For half a year_____3,00
For three months _ 1.75
Single copy____________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo •saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas tfo četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 192.5 at the post office ftt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dobro in slabo
Navadnemu povprečnem/i človeku je težko umljiva modrost, ki pravi, da mnogokrat tudi iz slabega pride kaj dobrega. Človek, njegovi programi in razna stališča, niso dobra le radi tega, ker iz njih pride nekaj dobrega, posebno če tisto dobro prihaja od delovanja dobre volje. Prav tako ni ničesar tako dobrega med nami, kar bi slaba volja ne spremenila v slabo, pa zopet ni ničesar tako slabega, da bi dobra volja ne mogla istega obrniti k dobremu. Tako lahko tudi zapišemo, da more priti nekaj dobrega celo iz komunizma. Nekaj samo, pravimo!
Citatelji naj se ne čudijo, da imajo komunisti v svoji boljševiški ustavi uzakonjeno točko: "Kdor ne dela, naj tudi ne je." Ker sedanja ustava boljševiške Rusije zelo učinkovito temelji na načelu, da je vera opijum za ljudi, je iz tega razloga precej sitno za kovarje te ustave, če se jim pove, da so si to točko v svoji ustavi izposodili od sv. Pavla, ki je prvi uveljavljal in priporočal to zapoved. Po pravici Bi morali ruski komunisti zapisati dostavek k tej točki v svoji ustavi, da je .to vzeto od sv. Pavla, enega izmed prvih! glavnih borcev katoliške cerkve. Mogoče je pa tudi, da kovarji boljševiške ustave v Rusiji ne znajo, da najboljša in najbolj pravična točka v njihovi ustavi prihaja od sv. Pavla in če tako, bodo le veseli, da se jih na to opozori. Ako so pa vedeli, da je to zapoved prvi zapisal sv. Pavel, pa tega niso povedali svojim somišljenikom, bodo pa slednji gotovo hvaležni, da se jim to pove. Seveda tudi sv. Pavel ni odgovoren za to pravično načelo, marveč gre le zato, kako se načela aplicirajo v gotovih slučajih. V osmerih blagrih je že jasno zapisano: "Blagor ubogim na duhu, ker njih bo nebeško kraljestvo." Človekovo prvo in najbolj potrebno uboštvo, je uboštvo dela; na dragem mestu pa stoji uboš-tvo varčljivosti.
Kristus sam je podal globoko modrost, ko je v priliki krivičnega hišnika podal najboljšo prispodobo. Prilika izgubljenega sina in njegovega zavidnega brata daje utis, da je ta v samega sebe verujoč brat postal krivični hišnik. Zopet je podal Kristus ob drugi priliki zanimivo pri|iko v izpraševanju vesti izurjenega tatu, ko je ta odgovarjal: ''Kopati ne znam; beračiti me je sram." Tako je začel krasti. Kristus torej sam modro omenja, da človek, ki noče delati, če je dela zmožen, niti prositi nevmara, če ni sposoben delati — da krade. Kajti za delo zmožne ljudi je dolžnost, da delajo za svoje preživljenje.
Naraščanje visokega števila onih, ki žive brez dela je v svojem obsegu nekak moderni pojav. Revež današnje dobe, tak kakoršen je, je bil skoro nepoznan pred sedmimi stoletji. Sodobni bogataš, ki živi iz dohodkov investicij i? ne opravlja nobenega dela koristne vrednosti, je bil tedaj nepoznan. Ako pa je bil poznan, je bil osovražen kot židovski oderuh. Aristokracija, ki je posedala zemljo ni bila bogata v denarju, ne kreditih. Ampak v izvrševanju socialnih .služb so iste vršili na mnogotere načine v izvr-ševalnih in sodnih krogih na načine kot nekaki moderni kolonialni upravitelji. Kot razred niso zavzemali podobnega stališča sedanjim modernim bogatašem, ki živijo brez vsakega dela z svojimi investicijami.
Pri mnogih globokih sociologih prevladuje mnenje, da dokler ti moderni bogataši ne izginejo in se zopet ne pojavijo nekaki 'posestniki na deželi, je malo upanja, za zdravo socialno izboljšanje.
Premišljeno omenjamo "posestnike zemlje", ker komunizem bo poražen le po svobodnih posestnikih. V organizacijah po malih vaseh in mestih, je komunizem kaj lahko poraziti, če se aplicira izobraževalno delo proti komunističnemu nepraktičnemu kolektivizmu in totalitarizmu, katero odpira oči,treznim ljudem, da se odpovedu-jeju sužnosti komunizma. Ampak fašistični totalitarizem, ki sicer preganja komunistično sužnost, ne bo nikoli odpravil suženjstva, ker mesto komunistične sužnosti uvaja svoje lastno suženjstvo. Res je sicer, da pojavi kažejo, da fašistični totalitarizem začasno cvete in uspeva proti komunizmu, ampak ta, ko enkrat končno izpodrine komunizem, bo ustvaril novo sužnost, ki bo celo hujša od Leninove in Stalinove sužnosti.
Zna pa ostati nekaj dobrega od komunizma in to je, če bo zapustil v srcih posameznikov čut dolžnosti do skupno-
sti, katere ud je, potem do družine, do občine in države, do naroda in Človeštva sploh. Seveda pa ne moremo pripisati komunizmu kredita za ta temeljna socialna načela. Ta načela so učili že grški filozofi in pozneje srednjeveški učenjaki kot načela splošne pravice. Ta načela je jasno analiziral že Tomaž 'Akvinski v svoji sloviti "Summa", ki so še vedno najvzornejši temelji za reševanje socialnih' problemov.
Komunisti so za odločno stališče, ki daje smernice socialni vedi pri borbi za splošno pravico in pravijo, da doktrine tega stališča morajo živeti, tudi če to stane mnogo življenj. Posamezniki in razni stanovi in razredi posameznikov, ki ne služijo skupnosti družbe, morajo izginiti. So za načelo, da vsakdo, ki je sposoben delati, mora delati in vsakdo mora delati za skupnost.
Seveda se ne da nikdar dovolj povdariti, da krivi nauk izolira resnico. In večje kot je načelo, od katerega je resnica izolirana, večji razkol grozi. Komunizem kot ga mi vidimo v praksi, taji Boga in taji človeku pravico verovanja v njegovega Boga. Je torej izoliran od prave resnice, že v svojih temeljnih načelih. Samo načelo pravičnega Boga, ki je za vse nas in vsakega posameznika umrl, da odreši vse in vsakega, je najvišje resnično načelo žrtvoyanja za bližnjega.
Toda dve resnici človekove dolžnosti do dela so tako dalekosežne, da, če osamljene od načela, končate samo v socialni sužnosti in socialnem kaosu.
Edino Katoliška cerkev stoji med modernim svetom in obstoječo sužnjostjo. Ker edino Katoliška cerkev s svojimi nauki proste volje in odrešenja, more zreti na delp, ne le kot dolžnost do države, ampak kot voljo in vzor žrtvovanja Boga za nas.
ŠESTA ALI JUNIJSKA ŠTEVILKA 'NOVEGA SVETA"
Ta teden Izide šesta ali junijska številka družinske revije NOVI SVET" s sledečo vsebino:
"UGIBANJA" (uvodni članek) ; "PREGLED" (svetovnih dogodkov); P. Evstahij: "ZAUPAJMO!" (pesem); "PEKING POD JAPONCI" (članek); M. A.: "POMLAD NA DOLENJSKEM" (pesem); "O NAPOVEDOVANJU POTRESOV" (članek); Ivan Zupan "KOZARČEK" (pesem); J. M. Trunk: TIHE URE — "DUH NAD SNOVJO" (premišljevanja); J. M. T.: IZ NARAVE -"O ŽIVALIH"; Josip Premrov: "ZVESTA SRCA" (roman) "SLOVENSKI PIJONIR" (Začetek opisovanja slov. naselbine v Clevelandu, Ohio); "DOM IN ZDRAVJE" (koristni nasveti za zdravje, kuhinjo, itd.); "ZA
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V DALJNI MONTANI Great Falls, Mont.
Prosim vas g. urednik, da bi nam odmerili nekoliko prostora, za mali dopis, saj vas mi le bolj malo nadlegujemo z dopisi. Ce bi bili od povsod tako počasni z dopisi, kot smo od tukaj, bi vi tam ne imeli kaj tiskati. Toda, četudi se 3)olj malo oglašamo, še sedaj nimamo kaj posebnega poročat, toda, da bodo drugod vedeli, da smo še na tem svetu, se moramo le oglasiti. — Vreme imamo kot nalašč prav dobro. , Dež imamo skoro vsaki dan, pa tudi sonca imamo in tako vse kar vidno raste in u-speva, da je veselje. Naši far-marji so zlasti veseli, ko jim letina tako lepo obeta. Ce ne bo kake nesreče, bo res obilen pridelek. Imamo tukaj velike farmarje naše rojake. Med prvimi je Mr. John Gliha, ki je trden farmar in dobro obstoječ. Potem je njegov brat Joe Gliha, tudi dobro obstoječ. Tretji, Frank Hočevar, je pa čez vse. Ima tudi mlekarno, ko ima kar 60 krav naenkrat za molsti. Potem pride Matt Urh, ki je čez vse dober delavec in je v prav lepem kraju, ravno kraj ceste. Je lepa domačija, poleg katere teče potok, v katerem se lahko ribari in izvirek ima tudi poleg hiše. Tja prihaja ob nedeljah več obiskovalcev, ker je 'res lepo tam. Pa hodijo tudi zaradi lepih deklet, ki jih ima, katere, četudi delajo v mestu, pridejo vsako soboto domov. Ima tudi lepo družino, deset jih
SMEH IN ZABAVO"; T. Br-dar: "VELIKA LJUBEZEN" (roman).
Mesečnik "NOVI SVET" izba j a okrog 15. vsaki mesec in v sleherni številki prinese obilo zanimivega berila. Citatelje zlasti opozarjamo na pričetek opisovanja zgodovine o slovenski naselbini v Clevelandu, O. Slovenska naselbina v Clevelandu je največja slovenska naselbina v Ameriki. Sledite "Slovenskemu pijonirju", da vidite kaj bo vedel povedati o Slovencih v Clevelandu, Ohio.
"NOVI SVET" stane letno samo $2.00 in za pol leta $1.00; za Kanado in ostalo inozemstvo $3.00; za pol leta $1.50. Naročnino sprejema UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111.
Dogodki
med Slovenci go Ameriki
je vseh skupaj in so vsi pri Katoliški jednoti. Dalje ne smem pozabiti omeniti tudi Franka' Smrekarja, ki je tudi dober farmar, ki redi zelo veliko prašičev. On je bil že v starem kraju dober prekupče valeč in je pošiljal prašiče na Štajersko. Dalje naj omenim tudi mojega soseda Franka Uršiča, ki se je naveličal peč-larskega iživljenja. Petnajst let je sameval, nazadnje si je pa le poiskal družico in sicer Mrs. Hren. Poročila sta se v cerkvi, kakor se katoličanu spodobi. Tovarišila sta mu Mr. John Gliha in njegova soproga. Želimo jima mnogo srečnih, veselih in zadovoljnih dni v zakonskem življenju. — Potem ne smem pozabiti omeniti moje sosede Mrs. Klemen-čič, ki si je vzela par mesecev počitnic. Najprej se je odpravila proti North Dakoti, kjer bo obiskala svojega brata. Od tam je rekla da pojde v Joliet, Illinois, kjer ima tudi brata in več sorodnikov. Priporočam jo vsem našim Jolietčanom, da ji gredo dobro na roko. Ona ni bila tam že 15 let, kar je vse-kako dolga doba. Ona je dobra gospodinja in je od dobre družine. Doma je iz "Renča" v North Dakoti in 'ima ,več bratov, ki so vsi pridni. Pišejo se Stamek. Njen oče je imel osem otrok. Sedaj je sam na "renči." Tako je. Ko smo stari, nas pa vsi pustijo. Pa ni to prav nič čudno. Saj smo tudi mi pustili naše starše in šli v tujo deželo za kruhom in za služkom. — Zadnjič mi je pi sal brat Ahtonin, da se spet
kmalu vidimo. Saj se ga že skoraj bojim, ker je najraje pri meni na bordi, ker smo pečlarji. Pa ga nič kaj posebno ne "volim," ker nič ne pohvali moje rože. No, pa naj le pride, bom že gledal, da bo zadovoljen za tistih par dni, ko se ustavi pri meni. — Bom kar končal, ker dopis -se mi je že kar nekam zavlekel, pa ne zamerite g. urednik. — Vsem prijateljem pa Ameri-kanskega Slovenca prav toplo priporočam.
Ignac Trunkel
-o-
NEKOLIKO O NADUHI IN ZDRAVILIH PROTI NJEJ'
Johnstown, Pa.
(Piše A. Tomec)
Med drugimi zdravili sem poskusil tudi z domačimi zdravili. Nekdo mi je svetoval, naj vsako jutro v mleku izpijem surovo jajce,drugi naj žvečim pelen, tretji mi je svetoval kot gotovo uspešno zdravilo čaj iz skorje češpljevega drevesa. Ravnal sem po teh •nasvetih, pa vse zastopnj. Pri tretjem poskusu nisem drugega dosegel kakor lepo češplje-vo drevo na vrtu sem posušil. Poskusil sem tudi s čajem iz različnih rož in zelišč korenin in listja.
Ker po toliko brezuspešnih poskusih nisem upal in verjel več, da bi bila kaka zdravila proti neduhi, uspešna, sem še nadalje naročil in kupil kaka zdravila, češ, prepričati se hočem o njih, da bom lahko potem o njih sodil in da mi nihče ne bo mogel očitati, češ, saj jih nisi poskusil.
Tako sem enkrat naročil zdravila od tvrdke W. K. Sterlinai, Sidney, Ohio., katera trdi, da enkrat zdravljenje z njenimi zdravili zadostuje, da se od neduhe ozdravi, kar stane $6.20.
Res ta zdravila naredijo, da bolnik veliko izkašlja, da zgleda, da se bo izčistil, pa čimveč izkašlja, temvečja je nova zaloga, da se človek čudi, kje se toliko jemlje. Po vsem tem je pa človek potem, ali vsaj jaz sem bil, tak, kakor prej.
Da ta zdravila še bolj pre-iskusim sem jih bil še enkrat naročil in se zdravil z njimi, pa je bil ravno isti neuspeh.
Pri tem je pa čudno to, tvrdka W. K. Sterline zagotavlja in hoče z raznimi zahvalami to potrditi, da enkratno zdravljenje z njenimi zdi'a-vili ozdravi neduho, pa kljub temu, da sem jaz dvakrat rabil njena zdravila, se ni pallet naveličala mi pošiljati cirkulacije njenih zdravil, češ, naj še in še naročim njena zdravila, čemu vendar, če je pa po trdilu nje same zadosti, da se le enkrat rabi njena zdravila ?
Na kratko povedano je, da vsi nnpji večji in manjši poskusi z zdravili proti neduhi so bili zastonj in razen tega, da imam skušnje, je bil denar iz. dan za nje, proč vržen.
Po daljšem času sem videč v starokrajskih publikacijah oglas knjižice: "So li ozdravljive pljučne bolezni?," katero ponuja brezplačno Puhl-mann & Co., Berlin, Nemčija, isto naročil. V njej so opisane 'pljučne bolezni, med njimi tudi neduha. Kot uspešno zdravilo proti vsem tem boleznim se priporoča v tej knjižici Puhlmannov čaj. Zato sem bil istega naročil najprej in za poskušnjo mali zavitek, potem pa večjega in ga pil ne 60 dni, kakor se za ozdravljenje priporoča, temveč 90 dni.
Človek bi mislil, če bi sodil po oglasih in po tej knjižici, da je ta čaj zadnje pribežališče onih, ki jim nobeno drugo zdravilo nič ne pomaga in da jim bo to zdravilo gotovo pomagalo — pa moram reči, da tudi ta čaj pomaga proti neduhi ravno toliko, kot vsa druga tozadevna zdravila, popolnoma nič.
Edino kar sem jaz imel od tega čaja, je bilo to, da mi je bil nadomestilo za kavo za zajutrek, ker je v resnici tečen in prijetnega okusa in se more jemati kakor kava z mlekom in sladkorjem. Niti toliko se ni poznalo, kakor bi človek pričakoval, če namesto kave, ki ni priznana za po
Slovenska poroka v Chicagi
Chicago, 111. — Zadnjo soboto 8. junija sta se v slovenski cerkvi sv. Štefana poročila Mr. Frank Grill, sin Mr. in Mrs. Matt Grill iz 23rd street, in Miss Jennie Perko, hčerka Mr. in Mre. Joseph Perko, Sr. Oba, ženin in nevesta, sta bila vrlo aktivna v krogih naših mladih v župniji. Posebno nevesta se je veliko udejstvovala pri Marijini družbi in drugih organizacijah. — Mlademu paru želimo v novem stanu vso srečo in obilo božjega blagoslova !
Prešernov piknik
Pueblo, Colo. — Rojakom v Pueblo in okolici, se sporoča, da bo znano pevsko društvo "Preširen" priredilo svoj prvi letni piknik v nedeljo 16. junija v lepem in lastnem domu v Rye, Colorado. — Vse naše občinstvo iz Pueble in okolice je prav prijazno vabljeno.
J. Germ
Graduacija
Cleveland, O. — Pretekli ponedeljek 10. junija je na Miami univerzi v Oxford, O., graduiral Emil J. Stefančič, sin Mr. in Mrs. Stefančičeve družine z Itudyard Rd. Mladi Slovenec si je izbral za poklic književnost. Graduaciji sta prisostvovala oče, mali in sestra.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Prijazne vile rojenice, ki so se nedavno mudile v naši naselbini, so med drugim obiskale tudi. naslednje slovenske družine: Družini Mr. in Mrs. Frank A. Lawrich na 1311 So. 15th str. so podarile krepkega fanlka, pri družini Mir. in Mrs. Joseph Aidich so tudi pustile luštne-ga fantiča. Prav tako je bila družina Mr. in Mrs. Peter J. Mihelich iz N. 32nd street obdarovana s sinkom.
Clevelandčani v Chicagi
1 Chicago, 111. — Zadnjo soboto sta obiskala naše uredništvo Mr. in Mrs. Martin in Lucija Romih iz Clevelanda, O. Prišla sta v Chicago na obisk in medtem se ustavila tudi pri nas., Romihova sta ustanovni-ka revije "Novi Svet" in zelo aktivna v Clevelandu.'— Za prijazen obisk jima najlepša hvala!
Graduantom je govoril ,
Cleveland, O. — Zadnji teden se je vršila na Cathedral Latin višji šoli graduacija 196 dijakov. Ob tej priliki je imel slavnostni govor na graduante abiturient J. Francis Turk, sin poznane slovenske pionirske družine Frank J. Turk iz Nottinghama.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ta.rzanovo vajeno oko je na Perry-jev vzklik, da so številni divjaki tudi od spredaj., kaj hitro prcmotrilo položaj, v katerem se nahajajo. Spredaj številni rujavi vojščaki, zadaj ravno tako. Čfi bo tako, bodo kaj kmalu prijeti. Toda Tarzan je obrnil slona v ozko stransko ulico.
. S tem, da je Tarzan tako naenkrat liremenil smer bega, se je za nekaj časa umaknil zasledujočim divjim voj-ščakom in zašej v dovolj ozko ulico med visoko zidovje. Zdrsnil je s hrbta Črnega Malluka in namignil tovarišema, da storita enako, nakar jima je zapovedal, da mu sledita.
Napotil sc je proti neki hiši in obstal pri vratih. "Morda so pa ljudje doma," je svaril Kajluk, "in mi smo brez vsakega orožja." "Moramo pač izrabiti priliko," je odvrnil Tarzan in že tudi vstopil v hišo. Na srečo je bila prazna. Stanovalci so najhrže bili z drugimi zunaj na trgu.
Previdno je stopal*Tarzan po prazni hiši, kajti na tihoto ni zaupal. Bil je preveč vajen džungelskega življenja, da'bi se bil vdal brezskrbnosti. "Izgleda, da bi bilo to kaj pripravno skrivališče," pripomni Perry, "in-." Na-
daljne besede mu jo ustavil ropot spodaj pod stopnicami.
zdravilni čaj. Torej je vse eno, če člqvek pije ta čaj ali pa sebno zdravo hrano, pije kak'kavo.	(Konec prih.)
Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC	1	Sreda, 12. junija 1940
Sreda, 12. junija 1940
AMERJKANSKI SLOVENEC
Stran S
Zapadna i Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO |i	Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. [ Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P, Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
I SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 !
EXTRA! SPECIAL! Want A Mechanical Pencil?
By securing three or more adult or juvenile members during the months of June and July, as long as the supply lasts, you will be given a gift of a beautiful white eversharp mechanical pencil. Either an adult or juvenile member may obtain one of these pencils.
The secretaries will please notify the supreme office who secured the three new members during this two-month period and give name and address to whom we are to send a pencil. Please remember that we still give commissions for new members and a credit for your favorite juvenile to become a juvenile delegate to the convention at Chicago in 1941. You gain much every time you secure a new member, your lodge gains, the Association gains, and best of all the member you enrolled is the lucky one. Get your prospects into the organization NOW and take advantage of our free pencil offer.
KAKO PRIDOBITI NOVE ČLANE V ZSZ?
Ob vsaki priliki povejmo našim prijateljem, znancem in trgovcem, ki še niso zavarovani pri Zapadni Slovanski Zvezi, da ZSZ je 126.43% solventna; da točno plačuje bolniške, poškodnin-fcke, operacijske in odškodninske podpore, kakor tudi posmrtnine, že nad 30 let. Da vsi.novi certifikati, ki jih sedaj ZSZ izdaja svojim članom nosijo posojilno vrednost in podaljšano zavarovalnino; da pri ZSZ se sedaj lahko zavarujejo s celo družino vred za navadno posmrtnino; 20 letno plačilno ali pa 20 letno endowment zavarovalnino do $2,000; da v ZSZ lahko pristopajo tudi člani drugih narodnosti, ki so belega plemena, zdravi in brez telesnih napak in niso še prekoračili starosti 50 let; da jih bo članstvo z veseljem sprejelo in jim bo hvaležno, če pristopijo v krajevno društvo; da nima nihče preveč zavarovalnine kadar se mu pripeti nesreča, če zboli ali se mora podvreči operaciji; da ZSZ plača podpore "za vse večje operacije v vsoti $75.00 ter bolniško podporo od prvega dne, ko se pravilno javijo za bolne pri društvenem tajniku, kadar se nahajajo pod zdravniškim nadzorstvom'-, da pri ZSZ so upravičeni do raznih bolniških in poškodninskih podpor do vsote $1250.00; da pri ZSZ lahko vlože še posebne prošnje za redno pomoč iz dobrodelnega sklada potem, ko izčrpajo vso njim spadajočo podporo in gl. odbor jim odobri izredne podpore; da 2SZ je 100% Ameriška Bratska Podporna Organizacija, dasirav-no ima slovensko ime; da ustava ZSZ je na demokratični podlagi, ki je slična ustavi Združenih držav.
Ako vse to in druge dobrote, ki jih ZSZ deli svojim članom, povemo našim prijateljem, pa ne bomo imeli nikakih težav, da se bodo nemudoma odločili, da bodo z njih družinami vred pristopili v naše vrste. Največkrat bodo vam povedali prospektivni člani, da imajo že dovolj ali pa preveč zavarovalnine, da so "Insurance Poor" itd., toda, ko boste en čas z njimi govorili, jim boste največkrat dokazali, kako neobhodno koristno bo za njih, če še v vaše društvo pristopijo se bodo premislili ter vam potrdili. Pisec teh vrstic ima veliko' skušenj v tem oziru, zato vam svetujem, da se posiUžite zgorajšnjim navodilom. Prečitajte ta dopis, tolikokrat, da ga boste na pamet znali in potem poskusite in videli bote, da bote imeli uspeh, za kar bo vam Zveza plačala za vsakega člana, ki se zavaruje za $250.00 po $1.00 nagrade, za $500.00 po $2.00, za $1000.00 po $3.00, za $1500.00 po $4.00 in za $2000.00 pa po $5.00. To velja tudi za mladinske člane, ki se zavarujejo za 20 letno plačilno ali pa 20 letno endowment zavarovalnino; za člane, ki pristopijo v navadno zavarovalnino, kjer plačujejo samo po 15c mesečno do 18 leta, boste pa upravičeni do 50c nagrade za vsakega, ki ga boste vpisali v tekoči kampanji. Za še večjo privlačnost, je pa gl. podpredsednik, sobrat Geo. J. Miroslavich, razpisal v mesecu-juniju in juliju še posebno nagrado in sicer v obliki krasnega belega mekaniziranega svinčnika, katerega bo vam sobrat Miroslavich poslal, če bote pridobili tri nove člane v juniju in juliju, dokler bo imel kaj teh krasnih svinčnikov na rokah. Torej potrudimo se, da bomo poleg navadno razpisanih nagrad prejeli še to omenjeno nagrado od sobrata gl. podpredsednika. Obenem bomo pa tudi pripomogli našim društvom, da bodo upravičena do posebnih razpisanih nagrad, katere so sledeča: Za društvo, ki bo pridobilo največ članov v oba oddelka $50:00; za drugo največje število $40.00; za tretjo največjo število $3O.0O; za četrto $25.00; za peto $20.00; za šesto $15.00; in za sedmo pa $10.00. Nadalje so bile razpisane še posebne nagrade za onih pet društev, ki pridobe po največ novih članov v mladinski oddelek in sicer prva nagrada je v vsoti 25.00; druga je $20.00; tretja je $15.00; četrta je $10.00 in peta je pa $5.00. Nobeno društvo ni upravičeno do zgoraj omenjenih posebnih nagrad, če ne pridobi 25 ali pa vsč članov do 31. decembra 1940. ^^	____
Kot razvidno iz zgorajšnjih različnih nagrad, je gl. odbor storil vse v svoji moči, in tudi skoro vsi posamezni člani gl. odbora marljivo delujejo ter agitirajo po svojih respektivnih naselbinah, da S3 pomnoži članstvo ZSZ. Toda gl. odboru samemu je težko vse storiti, zato se uljudno priporočam celokupnemu članstvu, cla nekoliko prispevate v tekoči "MLADINI POSVEČENI KAMPANJI" z ozirom na to, da boste skušali pridobiti vsaj po enega novega člana pa najsibo v mladinski ali aktivni oddelek.
V nadi, da se bomo vsi podali na delo ter sodelovali z gl. odborom, da bo tekoča kampanja sijajno izpadla, ostajam z bratskimi pozdravi in najboljšimi željami Vam udani za ZSZ,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik,.
"Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako
ne, ne odlašate na jutri, ker bo mogoče prepozno!
NEW JUVENILE BRANCH IN ELY, MINNESOTA "The Northern Lights" Juvenile Branch No. 13, Organized May 19,1940
The Juvenile Supervisor of North Eagle No. 21, of Ely, Minn., Mr. Frank Erzar, notified our office that this lodge has now a Juvenile Branch in operation. Congratulations to North Eagle lodge and the people of Ely. The WSA members everywhere will be happy to learn this good news and I am sure will unite in wishing the children the best of luck and fruitful progress. A more complete report will be given in the next Fraternal Voice.
The officers and members of North Eagle lodge are sincerely complimented for this splendid step forward, which is adding to their remarkable growth and progress noted in the past two years. l*he organization of a juvenile branch at this time is a worthwhile contribution to our program of a great juvenile year in 1940, and it is bound to open a wider field and a better opportunity for expansion. For this reason we urge all the members and people in Ely to get behind this movement with sincere zeal, as it will prove to be a precious asset to the Association and the community.
This lodge has shown a substantial growth in adult membership, while it has grown from 16 juveniles inrMay of 1938 to 33 juveniles in April of this year which we feel confident will be doubled by the end of the To Our Youth Campaign.
Our hats off to you folks up in Ely, Minn., for your fine work! May we continue to hear reports of your constructive achievements. GEO. J. MIROSLAVICH, Sup. Juv. Supervisor,
O-
nem sodelovalo tudi društvo Three Star, št. 33, ZSZ iz Chi-cage. Piknik se bo, po sklepu, vršil v Lemontu, 111. Da bomo letos imeli skupen piknik z zgoraj omenjenim bratskim društvom iz Chicage je potrebno zatradi tega, da spravimo skupaj dovolj denarnih sredstev, katera bomo potrebovali za prihodnjo konvencijo naše dobro se razvijajoče Zapadne Slovanske Zveze, ki se bo prihodnje leto (1941) vršila v Chicagi. Ker je za samo eno društvo preveč dela, da bi prevzelo vse delo in odgovornost konvencije in preskrbelo za kolikor mogoče boljšo udobnost številnih delegatov in delegatinj ZSZ., ki bodo prišli iz raznih držav Amerike in tudi iz Kanade, je zato potreba skupnega sodelovanja. Torej je potreba, da tudi ti cenjeni sobrat, cenjena sosestra, pomagaš po svoji moči, tako gmotno, kakor tudi s kakim dobrim nasvetom, ki ga lahko podaš na zgoraj omenjeni društveni seji v četrtek. Vsi smo člani iste dobre in močne podporne organizacije ZSZ in vsi imamo do nje iste pravice in tudi iste dolžnosti, kakor tudi vsi od nje pričakujemo v slučaju potrebe njene pomoči, ki jo svojim dobrim in zvestim članom nikoli še ni odrekla. Zavedajmo se torej svojih dolžnosti in ne bodimo med onimi, ki nočejo ničesar žrtvovati, ničesar storiti, ampak pričakujejo samo dobrot in bi se za nje v slučaju potrebe najbolj potegovali ,češ, da so do njih u-pravičeni, kot po pravilih tudi so, če so izpolnili vse pogoje. Vendar, bi mogli taki, ki se pri vseh društvenih prireditvah le bolj daleč od zadaj drže, pomisliti, da če bi se vsi le od daleč držali in nič storili niti v pridobivanju članstva ob raznih kampanjah, niti ob kakih prireditvah ter niti prihajali na seje, bi naše Zapadne Slovanske Zveze že zdavnej več ne bilo. — Pa naj kdo izgovarja če more dokazati nasprotno. — Samo z delom in prizadevanjem nekaterih, ne bomo nikoli dosegli popolnega uspeha, dasi ne oporekam, da se delnega ne doseže. To velja za vse, za razne prire-ditve in tudi za kampanjo v pridobivanju novega članstva. Da poudarim še enkrat, tudi za kampanjo. Samo spomnite
RAZNE PRIREDITVE
Denver, Colo.
Odbor za piknik Denver-skih treh ZSZ društev je na zadnji seji sklenil, da se bo letos skupni piknik'vršil v nedeljo 1. avgusta v krasnem "Summer Resort" v Eldorado Springs, ki je oddaljen 27 milj severno iz Denverja. Zato se prosi vsa ostala bratska društva v Denverju in okolici, da naj ne prirede, kake veselice na omenjeni dan ter, da se udeležite našega piknika v hribih, kjer boste prijazno in dostojno postrežem s pečenimi konštruni in drugimi dobrimi prigrizki, kakor tudi z raznovrstnimi pijačami.
Omenjeni odbor bo imel prihodnjo sejo v sredo 26. junija, kamor so vabljeni vsi člani, zlasti pa še članice ženskega društva, katerih udeležba je bila jako slaba na zadnjih par sejah. Torej ne pozabite priti na prihodnjo sejo, kajti čimveč nas je tem bolje bomo pripravili za dober in občinstvu zadovoljiv piknik.
Nadalje se naznanja, da All Slav Congress bo imel prihodnjo -redno sejo v pondeljek 24. junija ob osmi uri zvečer v dvorani Sv. Jakoba, kamor ste vabljeni vsi zastopniki posameznih Slovenskih in Hrvatskih društev, da se gotovo udeležite, ker na seji se bo razmotrivalo o prihodnjem pikniku, ki se bo vršil v Vasa Parku dne 11. avgusta, kakor tudi bomo volili odbor kongresa za prihodnje leto.
Bratski pozdrav, Odbor.
OD DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ.
So. Chicago, 111.
Cenjeno članstvo zgoraj imenovanega društva je prt jazno vabljeno na redno mesečno društveno sejo, ki se bo vršila v četrtek 13. junija v dvorani pri sobratu tajniku na 9510 Ewing Ave. — Zaradi važnosti seje, se priporoča, da bote kolikor mogoče vsi člani navzoči. — Ce ste zasledovali razna poročila in uradne dopise našega društva, ste prav gotovo zasledili, da bo imelo naše društvo dne 30. junija piknik, pri katerem 'bo obe-
se lanske kampanje ZSZ kako je naše društvo korakalo v prvih vrstah in tako končno odneslo zares tudi prvo zmago. In to po zaslugi celokupnega članstva, kaj ne? — Ne, to pa ne bo držalo. Ne po zaslugi celokupnega članstva našega društva, ampak po zaslugi našega vrlega in neutrudnega tajnika in le še par drugih deloma aktivnih članov. — Morda bo §pet kdo rekel, da samo tajnik vedno dobi pohvalo. Ampak, kar je res je res in resnica se mora povedati in ne samo enkrat, tudi večkrat, morda se bo pa le kateri prebudil in se zganil in stopil do soseda ali prijatelja in ga nagovoril, da pristopi v naše vrste. — Tudi jaz bi bil vesel take pohvale in takega priznanja, kot ga je deležen naš sobrat tajnik za svoje veliko delo pri napredku našega društva in vem, dragi sobrat, sosestra, tudi ti bi se ga ne branil,, ne branila. Toda, ali smo do njega upravičeni? Ne! In če lorno, ga bomo tudi deležni. Je že tudi res, da nima vsak toliko prilike, kot jo ima ravno sobrat tajnik, vendar, enega člana ali članico, bi pa le lahko vsak izmed nas pridobil v tej letošnji mladinski kampanji, pa naj bo v odrastli a1 i madinski oddelek, če že ne več. — Torej, to naj bo našo geslo, da še to poletje pridob'iao v naše društvo vsak najmanj po enega člana'
Prosim še enkrat, pridite v četrtek 13. junija na društveno sejo. Pridite prav za gotovo in bodite 'bratsko pozdravljen.
C. Grmek, predsednik
SHOD KATOLIŠKEGA TISKA PRI SV. LOVRENCU V_ CLEVELANDU
Dvema prepričanjema se nikakor ne da služiti, ne da bi eno ali drugo trpelo. — Socialisti so bolj aktivni za uveljavljenje ateizma, kakor pa za druge družabne zadeve.	,
ZSZ ENGLISH SECTION
•DENVER W. S. A. PICNIC AT ELDORADO SPRINGS ON AUGUST 4TH
This year's joint picnic of St. Martins, Queen of Holy Rosary and Trail Blazers lodges will be held all day and evening on Sunday, August 4, at the famous Eldorado Springs, Colo., amusement resort, 29 miles North and yVest of Denver just inside the beauti-tiful Rocky Mountains.
This amusement place has been the favorite picnic spot for thousands of Coloradoans and tourists for a great many years, and this year some of the largest business institutions and varU ous organizations will hold their picnics there. Eldorado Springs offers unsurpassed facilities for enjoyment and pleasure. Big outdoor Radium, health-giving, Swimming pool. Beautiful Dancing Pavilion. Excellent Music. Picnic Grounds. It has everything to make a clay of retreat from thtf city turmoil and wordly cares enjoyable for your whole family.
This will be a huge undertaking for these three lodges, and the joint committee will, have a real job to arrange all sorts of refreshments, transportation and everything else to make the day enjoyable and a complete success. So the membership, and our many friends, arc urged to at once start to work, give their wholehearted support, dispose of our special picnic tickets and endeavor to bring a large crowd to Eldoxado Snrings on August 4th.
You, your friends and the families will appreciate and enjoy this outing and picnic,
The separate picnic committees from the three Denver lodges will hold a joint committee meeting at the Slovenian Hall on Wednesday/June 26, to go into further details on the big picnic. Every member of the three committees is requested to be present without fail.
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo.
The. joint picnic committee of the three Denver lodges are making plans for the 1940 WSA picnic, to be given by St. Martins No. 1, Queen of the Holy Rosary No. 7, and the Trail Blazers No. 41.
I am very glad .to announce that the committee has selected Eldorado Springs for our picnic grounds which will be held on Sundav, August 4th, 1940.
This is indeed a very beautiful resort to hold this picnic because you may enjoy mountain hiking, swimming, dancing, horse back riding, roller skating, and also the eats and drinks that the committee is making arrangements to serve at this picnic, there are also cottage and Hotel ac-comondatipns for those who wish to spend the week end there.
It is very important that every meifl-ber will give his fullest support for this affair by attending and also by getting your friends to attend by selling as many admission tickets as possible. therefore by your co-operation this picnic will be a success socially: and financially.
It seems to me that some of our (Continued on page 4)
(Dalje)"
Ne vem, kako bi vam predočil primero, dobro primero, ki naj bi vam nazorno pokazala naše ravnanje do katoliškega tiska. Zdi se mi, da smo Slovenci in to velik del nas katoliških Slovencev podobni tistim staršem, ki pošiljajo otroke v katoliško šolo toliko časa, da opravijo spoved, obhajilo, birmo, potem pa svoje otroke vzamejo iz katoliške šole in potem nadaljujejo v javnih šolah. Mi smo prav taki. Skušnje nas uče, da tisti učenci, učenke, dijaki in dijakinje, ki posečajo vse skozi katoliške šole, so trdni in zanesljivi katoliški značaji tudi potem v poznejšem življenju. Tisti ki so hodili v katoliško šolo le toliko časa, da so kakor pravimo odpravili spoved, obhajilo in birmo, potem so pa jenjali s katoliško šolo, jih pa vidimo, da v najpriprostejših slučajih življenja ne znajo razločevati, kaj je prav in kaj ni s katoliškega stališča. Ženijo se z dru-goverci, ali jih drugoverci potegnejo še v svojo vero, ali gredo v zakon kar potom civilnih porok, ne skrbijo zato, če so njih otroci pravilno katoliško vzgojeni, ali ne. Ne briga jih katoliški pogreb, sploh živijo čudno nerazumljivo in nejasno življenje.
Katoličan, ki raje naroča brezbarvne ali celo protiverske liste, medtem, ko za svoje katoliške liste nič ne da, vsaj toliko vrednosti jim ne da, kakor brez-verskim, je podoben takim staršem.. Zato najdemo toliko naših ljudi, ki pridejo ob nedeljah h maši, prejemajo zakramente, katoliških listov pa pod njihovo streho ni. Da ima na take ljudi brezverski tisk velik vpliv je kar jasno. Premnogo jih potegne za vedno od katoliškega prepričanja, nekateri pa tavajo v mlač-nosti, ne vedoč kaj so, krop ali voda. To niso nikaki očitki, le primera, ki naj bi pokazala kako zelo nelogično in nevarno igrajo oni, ki mislijo, da lahko izhajajo brez katoliškega tiska. Yes, tako lahko izhajajo, kakor izhajajo premnogi taki otroci, ki so jih dali njihovi starši v katoliško šolo samo toliko časa, da so nauk odpravili, kakor smo rekli doma v starem kraju. Yes, odpravili so, kako ravnajo pa potem pa kažejo premnogi slučaji. Zakaj ? Zato ker so mislili, da bodo dovolj močni, življenje pa je pokazalo drugače.
Katoličani tudi ne smemo igrati tako, da bi imeli polovico srca in svoje duše pri katoličanih, drugo polovico srca in duše pa pri brezbarvnih ali celo pri brezvercih. Kdor to poskuša je podoben tisti Grkinji, ki se je dvema bogovoma, kakoršne so častili v svojem poganstvu stari Grki, smejala in dobrikala. Legenda pravi, da sta jo prijela vsak za eno roko in nogo in raztrgala. Pač le primera, ki jo kaže ta legenda. Ampak vsakdanje skušnje pa temeljito uče, da človek, ki se udaja takemu polovičarstvu je kmalu potegnjen v eno stran. Iz takih re-krutirajo svoje vrste protiverci. Tisti, ki mislijo, da so sami močni pri tem padejo, sami ne vedoč, kedaj. Zato je zelo potrebno, da katoličani skrbimo, da je v katoliških hišah le katoliški tisk. O
tem je treba ob vsaki priliki ljudi prepričevati in ko se ljudje o tem prepričajo, postanejo še le močni in zanesljivi.
i
| Nasprotniki za svoje prepričanje veliko žrtvujejo. Med J ljudi prihajajo in govore o delavskih potrebah in bogve še o čem vse, da lovijo tako kaline. O socializmu pravijo, da je socializem samo delavsko vprašanje. Kakopak! Tega pa ne povedo, da se socializem kjerkoli pride na površje do oblasti najprvo potrudi, da izčisti iz življenja vsako vero. Komunizem, ki ni nič drugega kakor le nekak socializem višje radikalnejše stopnje, je v Rusiji pustil dihati vse vrste zločince in nepridiprave. Duhovnike, škofe, vernike pa je pobijal s tako strastjo, da niso mogli v Rusiji napraviti za boljševiške rablje dovolj krogel j. Če je socializem tako pravičen, kako je to, da so mu verstva tako na potu? Ista pesem se premno-gokrat čuje med nami Slovenci. Imamo kakor veste vsi protiver-sko jednoto, ki jo predstavljajo za slovensko delavsko narodno jednoto. Bahajo se kako je demokratična, svobodna in menda najboljša na svetu. Tega pa ne povedo, da ta jednota z denarjem, ki ga prejema od svojega članstva podpira ateistično gibanje med Slovenci, da jim celo z denarjem katoliško prepričanih članov ubija vero v slovenskih srcih. Ne pove jim tudi tega ne, da imajo v svojih pravilih celo take točke, da če je kdo n. pr. cerkveni odbornik, tedaj nima pravice, da bi bil izvoljen v odbor kakega društva, kaj še le jednote. V javnošti pa hinavsko la,žejo in se predstavljajo za pravične in za neke vzvišene demokrate, ter delavske prijatelje. Ce ni to hinavščina in prevai'a, potem na svetu sploh hinavščine ni.	(Dalje prih.)
DENARNE \ POŠIUATVE
se Se dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje j nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktlCnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiijatev potom kabla (brzojavu), lahko sto- < ; ri po znižani ceni za $1.00, kar j« ] t treba namreč dodati k cenam za < ( gotove svote dinarjev. (Ta zniža-> na cena za kabeliranje velja ls ; za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za $ 4.40..................:.. 200 Din
Za $ 6.50................... 300 Din
Za $ 8.45.................. 400 Din
Za $10.25—_____________ 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25...................... 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50..................... 200 lir
Za $17.00...................... 300 lir
Za $28.00..................... 500 tir
Nakazovati poSiljatve. da bi se Izplačale v ameriških dolarjih ' zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatv® naslovite na!
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL,
NAZNANILO CHICAŽANOM
Podpisani naznanja, da je otvoril svojo lastno
Krojaško delavnico
na svojem domu
2044 West 22nd Place, Chicago
Rojakom Slovencem, Hrvatom in Jugoslovanom sploh se priporočam, da se obrnejo na me, kadar imajo
obleke za čistiti, likati ali popravljati. JOHN OVNI K, slovenski krojač v
Telefon CANal 6936

Stran
-n—-s; —■

AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 12. junija 1940
EJules Mary — J. M.:
Dogodek na Poganskem polju
Tedaj je z velikim naporom vstala, položila roko na sodnikovo ramo in rekla s krepkim glasom brez sledi strahu: "Jaz sem umorila Karloto Baecijevo!"
Resnega in strogega sodnika je globoko ganila ta pobožna laž. Skomignil je z ramami, toda njegove oči so gledale do-. brohotno in sočutno. Ničesar ni rekel na to Pepinino priznanje, temveč jo je samo vprašujoče motril.
"Da, jaz sem morilka," je spet zatrdila Pepina. "Ali razumete, zakaj sem šele zdaj to povedala. Prej sem upala, da moj brat ne bo obsojen. Če bi ne bil obsojen, bi se mi seveda ne bilo treba obtožiti. Zato sem čakala, kar vam mora biti čisto jasno. Ah, tako sem se bala priznati svoj čin, toda zdaj sem povedala. Dajte me odvesti v zapor, obsodite me na smrt in mojega brata izpustite. V teh dolgih dneh, odkar je zaprt, je že dovolj trpel, ubogi brat. Prav koprneti mora v svoji tesni, mračni celici po solncu in svežem zraku."
Gospod de Valtimare je še zmerom molčal.
"Pokličite vendar ljudi, gospod sodnik, da me povedejo v zapor," je spet začela. "Zdaj, ko veste, da sem jaz storila zločin, vendar ne boste mojega brata niti ure več pridrževali v ječi. Kaj še čakate?"
Preiskovalni sodnik si je modre naočnike pritisnil na čelo in prijel eno izmed Pe-pinih rok, ki ju je proseče vzdigala k njemu.
"Ljubo dete," je rekel z očetovskim glasom, "bodite prepričani, da cenim velikodušno žrtev, za katero ste se odločili. Toda sodišče se ne more zadovoljiti s sami-. mi zagotovitvami, ki jih je rodilo sočutje z bratom .Sami ste se hoteli žrtvovati, kar kot človek odkritosrčno občudujem, toda kot sodnika me to ne sme zavesti. Sodišče potrebuje jasne podatke, neizpodbitne dokaze. Zato vam moram vzeti vsako upanje, da bi se mogla obsodba vašega brata ovreči. Če bi ne bilo dovolj dokazov proti njemu, bi ga ne bili obsodili. Torej je zaman vsak trud." .
"Gospod sodnik, kako je moglo sodišče navajati dokaze za Pavletovo krivdo, ko sem vendar jaz kriva ..."
"Vaša bolečina vam ne dopušča, da'bi spoznali daljnosežnost svojih besed. Verjemite mi, da je boljše, če nehava o tem govoriti. Premučno je, a do smotra ne more vesti."
"Jaz sem umorila Karloto in sem prišla, da me zaprete. Morate me poslušati . .
"Motite se, drago dete. Vaše nesmiselno, čisto neverjetno priznanje nima za sodnika nikake vrednosti. Celo priznanje vašega brata ne bi moglo imeti za posledico obsodbo, če bi dognana dejstva jasno govorila, da je nedolžen. Tako določa zakon .Nobenega priznanja ne smatra že v naprej resničnega in neovržnega, temveč ga preišče in zahteva, da se sodnik o resničnosti prepriča. Zakon torej preprečuje vašo žrtev in vas varuje celo proti vaši volji."
"Bodite usmiljeni!"
"Ko mi je vaš brat zatrjeval, da je nedolžen, mu nisem verjel, temveč mu rekel: 'Poskrbite za dokaze svoje nedolžnosti
ali pa mi povejte sredstva, s katerimi lahko sam najdem dokaze.' Zdaj ste tu vi in trdite: 'Kriva sem-' Pa vam prav tako ne verjamem in vam le rečem: Dokažite, da ste izvršili zločin!"
Zdaj se je spomnila Pepina besed, ki jih je bil rekel ob slovesu odvetnik. Da, dokaze mora imeti!
"Ali vam ni ozadje zločina dovolj jasno?" je začela znova. "Kako si le morete misliti, da bi bil mogel storiti Karloti, ki jo je tako strastno ljubil, le najmanjše klo? Jaz pa sem Karloto zmerom sovražila."
"Zavoljo česa?"
"Ljubosumna sem bila nanjo, ker jo je moj brat tako strastno ljubil, in prepričana sem bila, da ga ne bo nikoli osrečila."
"Ali ni mogel vas in Karlote hkratu ljubiti? Ne verjamem v to sovraštvo iz ljubosumnosti. Toda, recimo, da ste zločin res izvršili. Kaj pa ste storili potem?"
"Saj veste. Truplo sem zavlekla na Pogansko polje."
"Tako dolgo pot, ki je daljša od 500 metrov? In potem ste vi truplo skrili v kopo slame?"
"Da."
"Tako bolehno in slabotno dekle, kakor ste vi, je to storilo?"
"Prisegam vam, gospod sodnik!"
Zdajci je dobila živčni napad, padla po dolgem na tla in tako krčevito zaihtela, da se je njeno slabotno telo stresalo od glave do nog.
Sodnik jo je vzdignil in jo skušal pomiriti, toda njegovi poskusi so ostali brez uspeha-
Čez ves njen obraz so lile solze in izpre-, govoriti ni mogla nobene besede več. Ko je videla, da je vse zaman, se je spet porodila v njej misel, da bi priznala čisto resnico. Spet je pomislila na obsojenca v celici, vendar ni spravila iz sebe besed, s katerimi bi obtožila mater. Bilo je strašno. Nedostajala ji je odločnost za tako dejanje.
Čutila je, kako so se ji misli križale, krčevito drgetanje jo je prevzelo in zazdelo se ji je, da mora zblazneti. Mora se spet pomiriti. Drugič bo prišla in bo skušala odkrito vse priznati.
Ali ne bo potem morda že prepozno za rešitev brata? Vprašala je o tem gospoda de Valtimareja. Ta ji je rekel:
"Pomirite se samo. O ničnostni pritožbi, ki jo je vložil vaš brat, še ni odloka-Potem pa lahko vloži še prošnjo za pomilostitev. Nikar torej ne obupujte."
De Valtimare sicer ni verjel v nikako možnost rešitve, vendar je začutil potrebo, reči nesrečni sestri nekaj tolažljivega. Ko je Pepina hotela oditi, je tako zelo o-mahovala, da ji je moral pomagati. Poklical je tudi slugo iz prednje sobe, naj jo spremlja. Hkratu s slugo je prihitela Ni-neta in oba sta plakajočo obzirno vedla do voza.
Sodnik je gledal za njo in mrmral: "U-bogo, plemenito dete!"
(Dalje prih.)
-o-
Nasprotniki štor« in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja?
sfr/ ojCv-IV tov

I
zdeluje vse vrste tiskovine, tu društva, organizacije In posameznike, Učno In poceni
Poskusite in prepričajte ie!

, 1849 West CermaK Road, . CHICAGO, ILLINOIS
RAZNE ZANIMIVOSTI
OBLAČILNI UNIJA SE VR. NILA V FEDERACIJO
New York, N. Y. — Unija delavstva pri ženskih oblačilih, ki šteje okrog 250,000 članov, je na svoji konvenciji zadnjo sredo skoraj enoglasno odločila, da se vrne nazaj pod delavsko federacijo. Unija se je odklopila od federacije v letu 1936, ter je bila tedaj ena prvih unij, ki so pomagale ustanoviti CIO. Isti dan je konvencija tudi sprejela resolucija za borbo proti komunistom in delavskim ra-ketirjem.
-o-
AVIJATSKA ŠOLA ZA CIVILISTE
Washington, D. C. — Glasom vladnega programa se ima tekom enega leta izvež-bati v letalstvu 45,000 civilistov in, kakor se je koncem tedna objavilo, se prične ta pouk s 15. junijem. Za to šolo bodo prišli v poštev predvsem univerzitetni dijaki ter se bodo poklicali v skupinah, v vsaki po 15,000 mož. Vežba za vsako skupino bo trajala; po tri mesece.
* NAJCEŠČE IME
Ugotovili so, da je Ana v civiliziranem svetu najčešče ime. Razširjeno je enako v slovanskih, kakor germanskih in romanskih deželah. Izračunali so, da je nič manj nego 94 milijonov žensk, ki se tako imenujejo. Drugo najčešče krstno ime je Marija. Marij so našteli kakšnih 9.1 milijonov.
-o--
ANGLEŽI MORAJO STANOVATI S ČRNCI
Berlin, Nemčija. — Nazijske oblasti so ukrenile, da se moirajo angleški vojni ujetniki nastaniti skupaj z ujetniki črnih kolonijanih čet iz francoske armade. Angleži so baje nad tem sjlno ogorčeni, toda naziji so izdali to odredbo na-
menoma, namreč, da zaveznici pripravijo do obžalovanja, ker ste črnce transportirali na evropsko bojišče.
PODGANE NAPADLE LOV-
CA
V budaorskem gozdu v bližini Budimpešte je neki gimnazijec doživel nenavaden dogodek. Mladenič je hotel s flobertovko streljati na divje golobe in druge ptice, ko je iz neke luknje planila nanj nenadno velika ' množica podgan. V svoji zmedenosti je začel študent udrihati s kopitom flobertovke po živalih, izmed katerih so se nekatere zagrizle v njegova meča. Pri tem se je puška sprožila in krogla ga je zadela v nogo. Končno je nekoliko turistov slišalo njegove klice na pomoč in so ga rešili iz nerodnega položaja.
o-
"CARSKI ZAKLAD" BODO DVIGNILI
Turška vlada je neki družbi dovolila dviganje trupa carske ladje "Lukulus," ki se je pred kakšnimi 20 leti potopila v Bosporu.
.Nja tej ladji, ki leži v globini 36 m. so baje važni dokumenti o zadnjih dneh carja Nikolaja II., dalje pa mnogi dragulji, ki so bili last Romav novih in ki predstavljajo vrednost mnogih milijonov.
"Lukulus" je bila zadnja ladja, ki je vozila pod carsko zastavo. Nanjo se je vkrcal general Vrangel s svojim štabom, ko je bil po padcu Seba-stopola prisiljen, da se umakne. Ob izhodu Bospora pa je ladja trčila ob neko turško prevozno ladjo in se je potopila v nekoliko minutah.
Pisano polje
J. ML
Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca."

Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
'NASI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
\
$1.25
Slike so Iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljit« s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.. Chicago, BI
Znani Lindbergh je hotel Amerikancem dopovedati, da naj pustijo Evropo pri miru, kar pomeni, naj se ne brigajo, kaj se tam dogaja. Baje se bodo zamerili na obeh straneh. To bi imelo nekaj smisla le, če bi ostali aliiranci na vrhu. Ti Amerike gotovo ne bodo napadli. Kaj pa, če pridejo naziji na vrh? Ali ve, da tudi ti Amerike ne bodo napadli? Zahteva pa močno obrambno silo. Kako to? Ce nas nihče ne bo napadel, je obramba odveč, saj ne more biti le za strašilo. In če pridejo naziji na vrh, ali bodo res v Evropi vse tako uravnali, da bo tudi posredno vsaj A-menkancem po volja? Maj-jčken primer. Na Koroškem je med Slovenci 135 otroških vrtcev, vse nemška 2e cuceji morajo nemško pohrusten. To je najbolj nasilno raznaiodo-vanje. Ali naj me to niti ne zanima, ker sem slučajno v Ameriki ?
Kak dober zrakc-plovec še r.i tudi dober poliiik.
Neki "subotar" iz Steeltona ali Harrisburga, Pa., je zašel v mreže adventistov, pa me roti in mi žuga v pismu, da moram v "Pisanem polju" povedati, kako ima golo resnice le on, in so katoliški duhovniki, katere vzdržujejo le delavci, navadni bluffarji, in če ne objavim, da so bluffarji, bo poslal vse Molku in on bo objavil in prinesel na dan. Napol hrvaščina, napol slovenščina, in poleg je še član KSKJ. Ali naj se človek smeji, ali pa naj pobesi glavo, da ima ljubi Bog tudi take zmede in reveže med svojimi otroci, Spas bo, dasi bolj žalosten špas, kako bo Molek v duhu tega "subotarjai" dopovedoval, da le Jezus odpušča gre-
he, ko Molek hudo resno trdi, da grehov sploh ni, in da je Jezus le basen, kakršne pripovedujejo tudi na Belokranjskem stare babe. Hudi časi so, še hujši se nam obetajo, pa bodo prišli ^nad nas še — subotarji.
Mnogi imajo v nasprotnih listih dolge jezike, da predrzno pišejo o samem Bogu, in med temi je celo nekaj bivših mežnarjev, še več ministrantov. Dokler je možnost in prilika, se mora take dolge jezika malo p r i s t r i č i. Baje zmanjka tega in onega dopisnika. Upajmo še na malo več, morda sreča koga le tndi pamet. Uredniki so seve hudi, če zmanjka dopisov. Vidi se pa iz tega, da gre le za dopis, kakšen je, to je uredniku vs« eno, če je dopis le zasoljen. In kdo so mestoma taki strupeni dopisniki? Že pred leti sem videl iz neke naselbine dopise s podpisom, kjer so bili napadi na Boga, cerkev, duhovnike, da nič kaj. Slučaj jfc nanesel, da pridem v isto naselbino, pa vidim, da isti strupeni dopisnik pobira po cerkvi in po opravilu pride meni stiskat roko. Ali vam je
za take — značaje?
*
Belgijski kralj se je podal.
Slišijo se klici: "Izdajalec."To ni noben špas, je bolj tragedija. Kaj je bilo v ozadju, bo težko dognati. Srbi so. izgubili do male vasice vse, pa se niso podali, in dobili nazaj. Bivši belgijski kralj je imel "palačo" ali "grad" skozi 4 leta v kmetski hiši, pa je dobil nazaj. Sedanji kralj je dobil "grad." Kako bo? Danes je tragično.
Širite in priporočajte list
"Amerikanski Slovenec!"
\
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41
Continued from page 3)
members forget to .attend our meetings, but it is your duty and benefit to be present to carry on and enjoy the affairs which are planned for you by the different committees, therefore by attending the meetings you will make your lodge one of the best in the State and you will derive all of the benefits that may be bad by belonging to this wonderful organization so be sure to attend our next regular meeting on Monday, June 17, 1940, and I feel sure that you ran spare one night a month to he present at the meetings for the business and entertainment which takes place at our meetings, which I am sure are of interest to you.
Another important part of your lodge is to get new members to make this lodge the largest in all departments in this association, by doing this you are making the lodge a stronger and better lodge to belong to, so each member should try very hard to get at least one new member during this campaign, which ends on Dec. 31, 1940, therefore you will do a good turn for your friend and yourself by enrolling him or her in this lodge because no better benefits can be had in any other lodge then what
L^dLJLJk^ V
»ifilviKt	v
fSL
Odgovor na vprašanja
Zveza s starim krajem je še vedno odprta in to potom navadne pošte, zračne pošte in brzojava. Zato lahko tja pišete, pošljete paket, pošljete denar in tudi potujete, če že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite.
lir
50 100 200 300 500 ..1000
ja so:		
Za	din	Za
$ 2.30.......	...... 100	$ 3.25
$ 4.40.......	....... 200	$5 .90
$ 6.50.......	...... 300	$11.50
$10.25.......	...... 500	$17.00
$20.00.......	......1000	$28.00
$39.00.......	......2000	$55.00
Pri večjih zneskih sorazmeren po pust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doli.
DRUGE ZADEVE Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
this association gives its members.
And say how's about it? Let's give our President surprise and let's have 100 members present at our next regular meeting on June 17, 1940, so will be looking for all you Trail Blazers.
Fraternally,
A member.
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo.
Our next meeting, this Monday, June 17, will be a most interesting one, so we urge all members to be present. Especially do we wish to see some of the younger folk, and others, who are interested in our coming picnic to be held in the mountains at Eldorado Springs on Sunday, August 4th. We need your suggestions.
Mr. Walter Craft, proprietor of Walt's Inn, 7295 No. Federal Blvd., has extended our lodge a special invitation to hold our meeting in a nice, private small hall at his place. We find it to be a cozy, cool and confortable place with ample booths and all the necessities f(!r a business session, dancing and refreshments for our own group. Come to the meetings Monday and help us decide whether or not to accept Mr. Craft's invitation, and perhaps hold our July meeting there along with a jolly party.
Send your WSA children to their mfteting on June 23rd and we shall be looking for you at an all-important meeting of the Activity Club, on Wednesday, June 19th. This club is in operation for the benefit of the three lodges in Denver and is designed especially for the younger generation with plenty of good for the older ones. So please be on hand.
Listen lo
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN
RADIO BROADCAST
i , ...
Every Saturday, 3 t<, 4 P. M.
STATION WHIP
j 1480 kilocycles (Tirst Station on Your Dial)
Announced in English an^l
Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes
, . ■' .	\ J; v
l eaturiruj a program of CLASSICAL and FOLK MUSIC
ti