čevljar 3 letnik xxi' ^ _ OBČINSKA KNJIŽNICA marec 19 64290 Tržič glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič NOVA OPREDELITEV VODENJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kot je znano, smo na referendumu dne 24. 12. 1981 potrdili spremembo samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je med drugim opredeljeno tudi vodenje delovne organizacije. Doslej je bilo v teh samoupravnih splošnih aktih opredeljeno vodenje delovne organizacije po individualnem poslovodnem organu — direktorju, s spremembo samoupravnih aktov pa je vodenje delovne organizacije opredeljeno po kolegijskem poslovodnem organu. Ta kolegijski poslovodni organ na osnovi določb samoupravnih splošnih aktov sestavljajo: 1. predsednik kolegijskega .poslovodnega organa (KPO) 2. član KPO za razvojno, tehnološko in proizvodno področje 3. član KPO za tržništvo 4. član KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance 5. član KPO za kadrovske, pravne in splošne zadeve V smislu prehodnih določb samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo je skupni delavski svet na svoji seji dne 21. 1. 1982 imenoval za predsednika KPO in člane KPO sledeče delavce: 1. predsednik KPO — Franc Grašič 2. član KPO za razvojno, tehnološko in proizvodno področje — Jože Gros 3. član KPO za tržništvo — ni bil imenovan, vendar je bil sprejet sklep o uvedbi razpisnega postopka za imenovanje tega člana KPO 4. član KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance — Edvard Košnjek 5. član KPO za kadrovske, pravne in splošne zadeve — Marjan Markič Kolegijski poslovodni organ je takoj po imenovanju začel opravljati svojo funkcijo vodenja delovne organizacije v smislu določb samoupravnih splošnih aktov, saj se je sestal na svoji prvi seji že 25. 1. 1982. Že na tej prvi seji je bil dogovorjen okvirni koncept dela KPO, ki pa se bo v nadaljnem obdobju moral še izpopolniti in dograjevati. V tem okvirnem programu dela KPO je tudi določeno, da se le-ta redno sestaja vsak ponedeljek z namenom obravnave trenutno najbolj aktualnih problemov, ki se več ali manj vsakodnevno pojavljajo v okviru celotnega poslovanja delovne organizacije. Poleg same obravnave teh problemov pa je namen teh vsakotedenskih sestankov tudi sprejemanje ustreznih odločitev za konkretno reševanje pojavljajočih se problemov, seveda v okviru pristojnosti, ki so dane KPO s samoupravnimi splošnimi akti. Nadaljevanje na 2. strani Kolektivni poslovodni organ NOVA OPREDELITEV VODENJA DELOVNE ORGANIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Ob tej priliki je tudi umestno, da se celotna delovna skupnost seznani še z nekaterimi organizacijsko kadrovskimi spremembami, ki so že v teku ali pa bodo sledile v bližnji prihodnosti. Med take organizacijsko kadrovske spremembe ali bolje povedano dogajanja na tem področju, je bila vsekakor uvedba razpisnih postopkov za vodjo TOZD Obutev, Gumoplast, Poliuretan in Mreža, katero so narekovali splošno veljavni zakonski predpisi oz. določbe internih samoupravnih splošnih aktov, kajti delavcem, ki so doslej opravljali delovne naloge in opravila individualnih poslovodnih organov v omenjenih TOZD je potekel reelekcijski mandat. Razpisni postopek za vodjo TOZD Mreža je bil že zaključen in sicer na seji delavskega sveta TOZD Mreža dne 19. 2. 1982, ko je bil po sklepu DS za vodjo TOZD Mreža za nadaljno reelekcij-sko obdobje štirih let začenši s 1. 3. 1982 imenovan Janez Kališnik. Dosedanji vodja TOZD Mreža Milan Jazbec pa je bil na osnovi ustrezne odločbe predsednika KPO razporejen na opravljanje del in nalog v firmi Afis, kjer ima sicer v medsebojni pogodbi s to firmo že v vsem času njenega obstoja določeno, da v vodstvu firme sodeluje tudi predstavnik naše delovne organizacije. Te določbe pogodbe doslej nismo uresničili, vendar so nam v zadnjem času konkretne razmere v pogledu izvoza narekovale potrebo, da to določbo pogodbe uresničimo predvsem z namenom, da bi v nadaljnem poslovanju uspeli doseči čim pozitivnejše izvozne rezultate, ki so po drugi strani izrednega pomena za zagotovitev vseh potrebnih materialov za normalno proizvodnjo. Poleg omenjenih razpisnih postopkov za individualne poslovodne organe so v teku tudi razpisni postopki za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer za vodjo razvojno pripravljalnega sektorja in vodjo nabavnega sektorja v TOZD Komerciala. Tudi v teh dveh primerih je bila uvedba razpisnih postopkov pogojena z zakonskimi predpisi zaradi poteka reelekcijskega mandata. Vsi navedeni razpisni postopki bodo zaključeni na sejah pristojnih delavskih svetov, katerih sklic je predviden za čas po 15. marcu 1982, razen razpisnega postopka za vodjo TOZD Mreža, ki je bil, kot že omenjeno, že zaključen. V bližnji prihodnosti pa se bomo še srečevali s potrebami ustreznih kadrovskih rešitev, kajti obveznosti, ki nam jih nalaga pogodba o gradnji dveh tovarn obutve v Alžiriji, bodo brez dvoma zahtevale tudi določeno število strokovnih kadrov, ki bodo morali prevzeti izpolnjevanje nalog, ki iz omenjene pogodbe izvirajo. NOV PRAVILNIK IN OBRAČUN Na referendumu v decembru lani smo sprejeli nov pravilnik za obračun osebnega dohodka. Po novem se OD izračunavajo od 1. januarja letos. Zakaj smo se odločili za nov način obračuna? V proizvodnji so osebni dohodki po starem pravilniku simulirali samo količino, ob tem pa se je premalo upoštevala kvaliteta proizvodov, kar je povzročilo prekomerne defekte v proizvodnji sami in tudi kasnejše reklamacije s strani naših kupcev. Novi pravilnik v tej fazi uvaja samo dodatne točke za nagrajevanje kvalitete, vendar v glavnem le kot skupne normative, dočim bodo v naslednji fazi popravka pravilnika izdelani tudi posamični normativi za ključna proizvodna opravila. Za vsa režijska opravila je dosedanji pravilnik kot kriterij nagrajevanja po delu vseboval samo osebno oceno. To je sicer pred leti, ko smo jo uvedli predstavljalo primerno vzpodbudo za boljše delo posameznika, je pa z leti ostala avtomatičen dodatek k osebnemu dohodku, ker se je več ali manj smatrala za pridobljeno pravico. Novi pravilnik sicer temelji tudi še delno na osebni oceni, vendar samo v izjemnih primerih za izredno prizadevno delo in to le z veljavnostjo ocenjevanja za že izvršeno delo in ni stalen dodatek. Kot novo vzpodbudo pa pravilnik predpisuje za režijske delavce kot kriterij takoimenovano stopnjo pokrivanja, kar pomeni, da vzpodbuja istočasno zmanjšanje stroškov in doseganje večjega dohodka. Za vodstvene delavce na vseh stopnjah od delovnih enot dalje, pa novi pravilnik predpisuje osebne kriterije za merjenje rezultatov. Ti kriteriji naj bi vzpodbujali večjo udeležbo izvoza v celotnem prihodku, boljše obračanje zalog večjo produktivnost in boljše koriščenje poslovnih sredstev. Bistvena sprememba je torej v tem, da višina osebnega dohodka režijskih delavcev ni več določena z osebno oceno, ki naj bi veljala vnaprej, ampak da se OD obračuna za nazaj na podlagi že doseženih rezultatov. Te spremembe še ne predstavljajo dokončnih rešitev, ampak bo potrebno razmišljati naprej, da bi našli stvarna merila za kvalitetno delo, za vsa pomembna proizvodna in režijska dela in opravila. Janez Kališnik ( ^ OD V LETU 1981 V____________________________________________J Po statističnih računih so bili osebni dohodki v Sloveniji lani realno nižji za 8,8 odstotka. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji je lani znašal 11.404 dinarjev in je bil za 30,1 odstotka višji kot predlani. V gospodarstvu je lani znašal osebni dohodek 11.153 dinarjev in je bil za 31 odstotkov večji, v negospodarstvu pa je znašal 12.767 dinarjev in je bil za 25,7 odstotka večji, kot leta Ì980. Razlike med osebnimi dohodki v gospodarstvu in negospodarstvu so se tako lani v povprečju znižale. SEMINAR ZA TRGOVSKE POMOČNIKE IN POSLOVODJE V času od 8. do 16. 2. 1982 smo na Bledu organizirali seminar za trgovske pomočnike in trgovske poslovodje naših poslovalnic. Seminar je bil izveden v 4 skupinah po 2 dni (3 skupine pomočnikov in 1 skupina poslovodij), skupno pa se je udeležilo 96 pomočnikov in 22 poslovodij. Namen seminarja je bil predvsem seznaniti delavce z novostmi na strokovnem področju in jim nuditi ustrezno dopolnilno in praktično znanje za uspešno opravljanje del in nalog. Program seminarja je obsegal naslednje teme: prodajna psihologija, zgodovina podjetja in samoupravna organiziranost, medsebojni odnosi v delovni skupini, nagrajevanje v prodajni mreži, tehnologija obutve, urejenost prodajalne in varstvo pri delu. Vsi udeleženci seminarja so si ogledali tudi celoten proizvodni proces obutve in vzorčno sobo, seznanili pa so se tudi z uporabo gasilnih aparatov. Pomočniki so bili večinoma mnenja, da je seminar dobra oblika seznanjanja delavcev vseh poslovalnic med seboj, izmenjava delovnih izkušenj, problemov in podobno, le da je takih srečanj premalo. Prav tako so bili mnenja, da je bil program, čeprav prenatrpan dober. Zelo so bili navdušeni nad ogledom proizvodnega procesa, na vprašanje, ali bi delali v proizvodnji, pa pozitivnega odgovora ni bilo. Mnenje poslovodij glede seminarja pa je, da so izbrane teme primerne za pomočnike, medtem ko bi bili sami bolj navdušeni nad seznanjanjem o novostih na tistih delih in nalogah, ki jih opravljajo. Darka Rozman Skupina poslovodij v tovarni. PRVO SREČANJE S PROIZVODNIM DELOM Prvo polletje šolskega leta se je bližalo h koncu in vedno bolj živo smo se pogovaijali o proizvodnem delu, ki nas je čakalo. Zadnje dni pred koncem pouka smo zvedeli, v katero delovno organizacijo je kdo razporejen. Med seboj smo se učenci veliko pogovarjali in si vsak po svoje predstavljali proizvodno delo. Delno smo bili seznanjeni, kako naj bi to naše proizvodno delo potekalo, a si vsega še vedno nisem mogel jasno predstavljati. Predvsem me je zanimalo, kaj bom v Peku delal in kako naporno bo moje delo. Po treh tednih zimskih počitnic — 15. 2. se je začelo moje proizvodno delo. Najprej so nas na kratko seznanili s potekom dela v tovarni, nam povedali, da je namen našega praktičnega dela predvsem, da se seznanimo z delom v proizvodnji ter, da si pridobimo delovne navade. Pojasnili so nam še, da ne bomo delali na nevarnih in fizično prezahtevnih delovnih mestih, da nam ni treba pretirano hiteti z delom, naj bomo pazljivi in natančni ter da se moramo vesti disciplinirano. Nato so nas razdelili po različnih obratih. Moje delo je potekalo v montažnem oddelku 520. Mojster tega oddelka Mežek Miro mi je razložil posamezne delovne postopke v tem oddelku vse od priprave blokov kopit, preko pritrjevanja notranjikov na lesena kopita, pritrjevanja zgornjih delov čevljev, sušenja čevljev v sedem metrov dolgi sušilni peči, kjer se nekoliko vlažen material posuši, skrči in nato lepo prileže kopitu, preko likanja, brušenja, pa lepljenja podplatov na zgornje dele čevljev, stiskanja podplatov, do pritrjevanja peta, napetnikov, lepljenja steljk pa čiščenja in pakiranja. Po tej izčrpni, zanimivi in poučni razlagi delovnih procesov montaže čevljev mi je mojster pokazal moje delovno mesto. Delo, ki sem ga opravljal se imenuje pritrjevanje napetnikov na pete ženskih čevljev. Na nekaj čevljih mi je pokazal, kako naj delam in me nato še poučil, da moram na rdeče, bele in rjave čevlje pritrditi rjave napetnike, na črne in modre čevlje pa črne napetnike. Razložil mi je, da moram na čevlje velikosti od dva do pet pritrditi napetnike z oznako 2 — 5, na čevlje velikosti od pet do osem pa napetnike z oznako 5—8. To so bili prvi in osnovni napotki za moje delo, ki sem ga opravljal 10 delovnih dni. Sprva sem bil precej neroden in počasen, toda vaja dela mojstra — kmalu sem se navadil in delo mi je hitreje steklo od rok. Poleg tega sem en dan pripravljal bloke kopit, urejal sem bloke čevljev in se lotil tudi stiskanja podplatov. Uvajalni seminar za učence, ki smo bili na proizvodnem delu je bil v ponedeljek 22. 2. v sejni sobi upravne stavbe. Program seminarja je bil sledeči: sprejem učencev, organiziranost VPD v DO, ogled proizvodnega procesa, samoupravni akti. vloga in naloge DPO, zgodovina podjetja in samoupravna organiziranost v DO ter požarna varnost in družbena samozašita. Program je bil zanimiv in poučen saj smo izvedeli veliko novega in se pobliže seznanili s proizvodnjo ter s samoupravljanjem v DO. Proizvodno delo nam nudi marsikaj česar se v šoli učenci ne moremo naučiti, predvsem pa je pomembno praktično delo ter praktično, neposredno seznanjanje s proizvodnjo in ne le teoretično učenje iz knjig, ki nam ga nudi šola. Iz vsega tega je razvidno, da je proizvodno delo koristno in vsekakor nujno potreben člen v verigi usmerjenega izobraževanja. Zato menim, da si proizvodno delo zasluži pomembno mesto v celotni strukturi izobraževanja, tako za bodoče delavce, ki bodo v neposrednem stiku s proizvodnjo, kot za delavce v administraciji ter za vse ostale delovne ljudi. štipendist Janez Bešter EAŠC Kranj, 1. let. VOLITVE 82 Mesec februar je bil v znamenju bogate predvolilne aktivnosti. Po predkandidacijskih konferencah so bili še kandidacijski zbori v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Potrjevale so se kandidatne liste kandidatov za nove člane delegacij, za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in za samoupravne interesne skupnosti. Volitve, že tretje po vrsti, bodo 11. marca v združenem delu, 14. marca pa v krajevnih skupnostih. ČESTITKA V januarju in februarju so uspešno zaključili šolanje: JANKO MLADIČ na Višji tehnični čevljarski šoli Zagreb STANE VALJAVEC na Višji šoli za organizacijo dela Kranj — računalniška smer MILAN ZUPAN, JOŽE SNOBEL in PETER URBANC na Srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj. K doseženemu uspehu jim iskreno čestitamo. KOMORNI ZBOR PEKO IN KVINTET ZUPAN JUBILEJ PETJA KOMORNI ZBOR Peko slavi letos svojo peto obletnico, Kvintet ZUPAN pa petnajsto. Za jubilej bodo pripravili celovečerni koncert. Januarja^??, leta so prvič sedli skupaj pod vodstvom profesorja Milka Skoberneta pevci kvinteta Zupan in tisti, ki jih je petje veselilo. Nastal je KOMORNI ZBOR PEKO. Zbor je v času svojega obstoja sodeloval na mnogih prireditvah v Tržiču, Lud-bregu, Poznanovcu, Karlovcu in drugod. Že drugo sezono vodi zbor profesor glasbe Saša FRELIH, ki je o zboru in njegovih načrtih dejal: Dogovorili smo se, da bo proslavljanje obeh jubilejev s celovečernim koncertom v katerem bo Komorni zbor zapel 12 pesmi, Kvintet Zupan pa 8 pesmi. Zbor bo predstavil prerez petletnega delovanja nekaj iz stare zaloge pesmi s profesorjem Škobernetom, nekaj iz zadnjih dveh sezon. Teh 12 pesmi sega od v Pragi živečega Slovenca Gaily sa do modernih skladb. Podoben prerez, bo prikazal tudi Kvintet Zupan, verjetno pa bo k sodelovanju povabljen tudi še kakšen solist. Pevski zbor je nastal pred petimi leti zaradi pomanjkanja pevskih skupin v Tržiču, posebno pa zato, ker je bilo, oziroma je še dosti dobrih glasov, ki so želeli zapeti, nastopiti. Gotovo je bil vmes tudi družabni moment, da se ljudje srečajo. Moram pa reči, da zadnje čase zbor dobiva pravi zborovski zvok, da pristopajo mladi, novi pevci in da so na naših gostovanjih kritiki že večkrat povedali, da je zbor že na zgornji meji amaterizma. Načrti zbora so predvsem, da bi zbor imel naštudiran celovečerni program s čimer bi se osamosvojil. Tako ne bi nastopali samo na raznih proslavah.in prireditvah z nekaj pesmimi, ampak bi ta celovečerni program lahko ponudili v samostojno izmenjavo z drugimi zbori. Tako planiramo v letu 1983 samostojni koncert na Blejskem otoku v okvirp Turističnega društva Bled. Imamo pa tudi dve ponudbi iz Čehoslovaške in sicer koncert v počastitev Dneva mladosti 83 v veliki dvorani mestne knjižnice v Pragi, kar Profesor Saša Frelih: že drugo leto z zborom. organizira jugoslovanska ambasada za jugoslovanske delavce na Češkem (teh je okoli 1500). Predvideni koncert je prava koncertna izmenjava z enim od praških zborov. Načrti zbora so še: pridobitev še več mladih pevcev, posebno iz vrst delavcev Peka, ker mislim, da je med toliko zaposlenimi v tovarni še res veliko in neizčrpno zaledje. Letošnji načrt zbora je predvsem jubilejni koncert za katerega je že določen datum 14. maj, preostali čas do konca sezone, do dopustov, pa smo na občnem zboru predvideli za nekaj snemanj, tako da bi posnetki nastali letos v juniju, če pa bi bila možnost izdati ploščo ob 80-letnici Peka, bi bila to za naše pevce lepa naloga, ki pa bi jo v prihodnji sezoni lahko realizirali. VARNOSTNE RAZMERE NA GORENJSKEM Na gorenjskih cestah je bilo lani 511 prometnih nezgod, od tega na območju Tržiča 21. Terjale so 59 človeških življenj, v naši občini 3. Najpogostejši vzrok nezgod je bila neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in vpliv alkohola na udeleženca. Na mejnih predhodih Brnik, Jesenice, Jezersko, Korensko sedlo, Rateče in Ljubelj je mejo prestopilo 11.116.609 potnikov v 2.292.269 avtomobilih. Največji porast prehodov napram letu 1980 je bil na prehodu Ljubelj. Zoper javni red in mir je bilo v letu 1981 obravnavanih zaradi prekrškov 2331 oseb (v Tržiču 208 od tega 7 mladoletnikov). Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih 2637 kaznivih dejanj (v Tržiču 102), kar predstavlja porast za 38%. V Tržiču je zaskrbljujoče dejstvo, da je v porastu mladoletniško prestopništvo, saj je bilo obravnavanih 23 primerov, od tega celo 10 otrok, ki so izvrševali kazniva dejanja. V porastu je tudi število uživalcev mamil. Nad tem podatkom se moramo zamisliti vsi, toda kdo bo ukrepal? Saj nam ni vseeno, kako živijo oziroma kaj delajo naši otroci. 32 požarov je v letu 1981 povzročilo za 43.929.268 dinarjev škode. V Tržiču je bilo 11 manjših požarov, ki pa so bili po zaslugi prisebnih očividcev pogašeni. Gasilske službe so dobro organizirane. Gorske nesreče so lani terjale 16 življenj. Na področju tržiške občine so bile tri, a na srečo brez človeških žrtev. Za 17 odstotkov se je povečalo število samomorov od 58 v letu 1980 na 68. Sedem od tega števila jih odpade na Tržič, med njimi pa sta bila dva mladoletnika. Pri samomorih je na prvem mestu obešanje, utopitev in zastrupitev. Odnos občanov do delavcev notranjih zadev in miličnikov je na Gorenjskem korekten in dober. Zavest Gorenjcev je izredno visoka, ko gre za zasebno lastnino, medtem ko je izredno slaba kadar ni direktne ogroženosti, to pa je kadar gre za družbeno imovino. V prihodnje bo treba usmeriti več sil za osveščanje in čut odgovornosti. PUR - OVCI Radmil Vujičič, delavec pri vlivanju podplatov je v verzih opisal svoje delovno mesto, pravzaprav kar tozd. U usnjarskoj jedna zgrada stara, nekada je radila kožara. Sa prestankom proizvodnje ove, počeli su praviti đonove. Sa uvozom nije problem bio poliuretan u promet je htio. Voda je svim poznato lice. Jur Korošec iz Bistrice. Vodi OOUR, s ljudima se slaže, i u torne Kovač mu pomaže, Pernuš Janez i Ahačič Ada, , majstori su svakidašnjeg rada. Tu se vidi jedna lepa slika, jer nas ima iz svih republika. Gajimo bratstvo u tvornici, u čuvenoj »usnjarskoj« ulici. Sto radnika jednom dušom diše, Bosanaca ima ponajviše. I još ovo bi imo, 0 uvozu uvek govorimo; izboljšati treba kvalitetu 1 smanjiti procent na defektu. Najvišie dodaču na znanje, velik problem jeste bolovanje. a izvoza povečati više, pa če život pesme da nam piše . . . Radmil Vujičič C Marjan MARKIČ BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO N PRIZNANJE V OBDOBJU 1941 -1945 j ZADRŽANJE EMIGRANTSKE VLADE DO NOG Kot že omenjeno, je emigrantska vlada v Londonu, na čelu katere je bil takrat Slobodan Jovanovič ves čas podpirala in priznavala kot edino gibanje odpora v domovini, gibanje Draže Mihailoviča. Zahtevala je, da se NOG podredi Mihajloviču, na kar pa razumljivo ni dobila pristanka. Zaradi tega je NOG emigrantska vlada enostavno proglasila za državljanjsko vojno, katero vodi komunistična partija Jugoslavije. Kot tako je bilo NOG s strani emigrantske vlade prikazano tudi v svetu. Strategija politike Jovanoviča je bila osnovana na interesu jugoslovanske reakcije. Predvideval je, da bo edino s pomočjo Draže Mihailoviča lahko očuval pozicije buržoazije zlasti velikosrbske v povojnem času, skratka vztrajal je na ohranitvi stare buržoazne, družbene ureditve pod dinastijo Karadjordjevičev. V tej svoji politiki je bila jugoslovanska emigrantska vlada podpirana od zaveznikov vse do začetka 1943. leta. Vrhovni štab je vzporedno z informacijo o izdajalski vlogi četnikov Mihajloviča 31. L in 4.2.1943 preko Kominterne ponovno sprožil vprašanje pomoči NOG. Odziv Kominterne je bil v tem, da je preko tiska KP v svetu poskušala mobilizirati javno mnenje zlasti v Angliji in Ameriki za pomoč NOG in obsodbo izdajalske vloge Mihajloviča in njegovih četnikov. Ta aktivnost Kominterne pa se jé pojavila ravno v času, ko se je situacija na vzhodni fronti bistveno spremernila v korist SZ. Na osnovi tega je bilo razvidno, da vlada SZ ni imela posebne bojazni, da bi prišla v konflikt z zavezniki, zaradi Mihajloviča, ki je bil v teku IV. ofenzive pod udarci NOVJ močno poražen. V taki situaciji je vlada SZ 2. 4. 1943 poslala noto ministrskemu svetu kraljevine Jugoslavije, v kateri je predlagala, naj se jugoslovanska vlada omeji pred svetovno javnostjo od sodelovanja četnikov z okupatorjem in da naj ukaže Mihajloviču, da v interesu borhe proti Nemcem in Italijanom razpusti četniške odrede v Črni gori in Hercegovini. To je bil prvi javni protest vlade SZ proti četnikom in preko Mihajloviča tudi pri politiki jugoslovanske vlade od začetka vstaje v Jugoslaviji. Razumljivo je, da je ta protest vznemiril jugoslovansko emigracijo, poleg nje pa 'tudi vlado Velike Britanije. Vlada Velike Britanije je takoj poklicala jugoslovanske predstavnike na konsultiranje. Ob 'tej priliki je britanski zunanji minister Eden svetoval Slobodanu Jovanoviču, naj prepusti britanski vladi, da intervenira v Moskvi, ker v sedanji situaciji ne more dopustiti, da bi se mednarodni odnosi poslabšali zaradi jugoslovanskega problema. To intervencijo je v Moskvi izvršil v prvi polovici aprila britanski ambasador, ko je obiskal zunanjega ministra SZ Molotova. Britanski ambasador je sicer zagovarjal interese Mihajloviča in jugoslovanske vlade, Molotov pa je na to intervencijo odgovoril, da po mišljenju vlade SZ spor med partizani in četniki podpihuje in podpira vlada kraljevine Jugoslavije, zato vlada SZ ne more vplivati na VŠ, da se NOVJ pomiri s četniki, ker je to stvar narodov Jugoslavije, v kar pa se vlada SZ ne želi vmešavati. Slobodan Jovanovič še ni držal nasveta britanskega zunanjega ministra, ampak je v znak nezadovoljstva poskušal poklicati iz Moskve diplomatskega predstavnika Stanoje Simiča. Ta vest je še bolj vznemirila zaveznike. Jovanovič je moral pod pritiskom Angležev popustiti. To napako svoje ekstremistične politike je skušal popraviti s tem, da je 20. aprila 1943 priredil sprejem v čast sovjetskega poslanika Bogomolova na jugoslovanskem dvoru. Ta sprejem je bil dejansko taktični umik odločitve o prekinitvi diplomatskih odnosov s SZ. Med tem časom pa se je tudi spor med Veliko Britanijo in Mihajlovičem povečal. Temu je bil vzrok govor, ki ga je imel Mihajlovič na zborovanju v Ko-lašinu, 28. 2. 1943, v katerem je napadel Veliko Britanijo zaradi premajhne pomoči v materialu. Ob tej priliki je Mihajlovič poudaril, da so se četniki prisiljeni preskrbovati preko Italijanov, ki vsestransko podpirajo četniško gibanje. Za edine svoje sovražnike je označil partizane in muslimane, proti katerim se bodo četniki borili tudi v bodoče. Preko svoje vojne misije, ki jo je imela pri Draži Mihajloviču, je bila britanska vlada obveščena o vsebini tega govora, na kar je reagirala s protestno noto, naslovljeno emigrantski vladi. V tej noti je bilo zahtevano, da Slobodan Jovanovič ukrene vse potrebno, da bo Mihajlovič spoštoval politiko Velike Britanije, ter da preneha s sodelovanjem z Italijani. V kolikor to ne bi storil, so Britanci zagrozili s prekinitvijo dajanja pomoči četniškemu gibanju. Draža Mihajlovič se je po nasvetu Slobodana Jovanoviča za ta svoj izgred opravičil Churchillu na ta način, da je po posebnem kurirju 22.4.1943 izročil vladi Velike Britanije cel elaborat o »zverstvih partizanov«. Tudi emigrantska vlada pod vodstvom Slobodana Jovanoviča je na vse načine oblikovala svoja prizadevanja, da opraviči Mihajloviča pred britansko vlado. Ker pa je bila deležna s strani Velike Britanije vse večjega pritiska z ozirom na kompromitirano dejavnost Mihajloviča se je emigrantska vlada zatekla po pomoč k ZDA preko svojega ambasadorja v Washingtonu Constantina Potiča. Te pomoči je bila tudi deležna. Rosevelt je npr. imel idejo, naj bi se operacijska področja v Jugoslaviji delila na četnike in partizane. V tem smislu je bila poslana s strani vodje angleške misije pri Mihajloviču, ki se je takrat nahajal v Londonu 28.5. 1943 vrzobjavka Draži Mihajloviču. Vlada Slobodana Jovanoviča se nikakor ni mogla odreči svoji koncepciji, ki je bila oprta na usodo četništva. Zaradi vse večjih težav, v katere je zahajal v mednarodnem pogledu Mihajlovič s svojim početjem, je tudi emigrantska vlada prihajala v vse večjo politično krizo. Teh detajlov o sporu med Mihajlovičem in emigrantsko vlado na eni in britansko vlado na drugi strani bi se dalo navesti še več, vendar že navedena dejstva dovolj zgovorno pričajo o vse večjem poslabševanju teh odnosov, po drugi strani pa je iz tega razvidno, da je resnica o borbi jugoslovanskih narodov v letu 1943 le postopoma začela prodirati v svet. Velika Britanija je uvidela, da resnični vojaški faktor na Balkanu predstavlja le NOG oziroma njegova NOV in da le na njo lahko računajo v okviru predvidenih vojaških operacij v Sredozemlju. Zato se je Velika Britanija odločila za vzpostavitev stikov s Titom, komandantom NOVJ in POJ. Zanimivo je npr. kaj pravi Churchill v svojih spominih na II. svetovno vojno o NOGJ. Med drugim pravi sledeče: ». . . nastale so partizanske skupine, ki so bile z Nemci srdit boj za golo življenje. V tem boju je imel pomemben in kmalu prevladujoč položaj Josip Broz Tito, kakor se je imenoval, je bil v Moskvi izšoian komunist, ki je do napada na Jugoslavijo in invazijo Rusije skladno s smernicami Kominterne sprožil na dalmatinski obali več stavk. Ko pa sta se v njegovem srcu in glavi združila komunistična doktrina in plameneča ljubezen do domovine, se je povzpel do voditelja svoje domovine. Njegovi pristaši niso imeli izgubiti kaj drugega, kakor svoja življenja; bili so pripravljeni umreti, toda tudi ubijati, če je že bilo treba umreti. Tako so se znašli Nemci pred problemom, ki ga ni bilo mogoče urediti z množičnimi ustrelitvami uglednih osebnosti. Nasprotno, znašli so se iz oči v oči pred možmi, ki se niso ničesar ustrašili in ki so jih morali preganjati v njihovih skrivališčih. Partizani pod Titovim vodstvom so se polaščali nemškega orožja. Njihovo število je naglo naraščalo. Omajale jih niso še tako krvave represalije nad talci in vasmi. Njihovo geslo je bilo svoboda ali smrt. Kmalu so začeli delati Nemcem vveliko škodo in postali so gospodarji širnih področij. V zvezi s prvo misijo, ki je bila poslana v VŠ NOVJ pravi Churchill: ».. . Ko smo poleti 1943. vdrli na Sicilijo in Italijo, nisem nehal misliti na Balkan, zlasti pa na Jugoslavijo. Dotlej smo pošiljali predstavnike samo k Mihajlovičevim skupinam, ki so za Nemce in za jugoslovansko vlado v Kairu predstavljali uradno uporniško gibanje. V maju 1943 smo se postavili na novo stališče. Kljub krvavim spopadom med četniki in partizani in kljub temu, da se je Tito kot komunist boril ne samo proti nemškim vsiljivcem, marveč tudi proti Mihajloviču in srbski monarhiji, smo sklenili navezati z jugoslovanskimi partizani stike preko majhnih, iz oficirjev in podoficirjev sestoječih misij . . .« r~ JONASI PETDESETLETNIKI HOČEVAR FRANČIŠKA — sestavljanje golenic v TOZD TRBOVLJE MARKIČ SUZANA — nanašanje finišev ročno ali strojno s poliranjem v oddelku 521 RESMAN MARIJA — čiščenje golenic in podplatov v oddelku 523 ISKRENE ČESTITKE ŠPORT REKREACIJA ŠPORT REKREACIJA ŠPORT SMUČANJE Delavci v razvojno pripravljalnem sektorju, so pripravili tekmovanje v veleslalomu. Na dobro pripravljeni progi na Zelenici, je najboljši cas dneva dosegel 'JERMAN ZDENE. Ostali tekmovalci so se uvrstili takole: Zenske: 1. Dolčič Milena, 2. Sova Metka, 3. Perko Ivi. 4. Ahačič Polonca, 5. Lapajna Dragi. Moški nad 35 let: 1. Kramar Nande, 2. Marin Jože. 3. Špehar Vili, 4. Hafner Pavel, 5. Slapar Danči, 6. Golmajer Janez, 6. Podlipnik Pavel, 8. Rozman Janez, 9. Ambrož Janez, 10. Zaplotnik Viko. Moški do 35 let: 1. Jerman Zdene, 2. Dolčič Brane, 3. Zaplotnik Janez, 4. Rozman Anton, 5. Sedej Lado. 0. Perko Ludvik. 7. Ahačič Leon, 8. Brodar Bogdan. 9. Bohinc Slavko. 10. llranjek Sašo, 11. Kuzma Stane. 12. Stillar Zvone. Naslednji dan pa je ekipa orodjarne zasedla na isti progi, na občinskem tekmovanju v sankanju odlično 1. mesto. V ekipi so bili: KRALJ REZKA — 2. mesto člani do 30 let — KOKALJ ANTON — 1. mesto člani od 30 do 40 let — VERSNIK RUDI - 1. mesto člani od 40 do 50 let — STEPIŠNIK HERMAN - 5. mesto člani nad 50 let — STRITIH ERANO - 3. mesto Tako je za eno leto v naši vitrini prehodni pokal, upamo pa, da bo naslednje leto prav tako uspešno. .inmiii, u. icui uaijo tekmovalni progi » KI« v Podljubelju S tekmovanja za državno prvenstvo v alpskih disciplinah, katero je bilo na bodoči olimpijski progi na BJELAŠ-NICI, se je vrnil naš sodelavec iz orodjarne KLEMENC MILAN. Dosegel je solidne rezultate. kljub poškodbi, saj je obe disciplini peljal z zlomljenim palcem na nogi. V veleslalomu je dosegel 21. mesto, v slalomu pa 18. mesto. Tako je letošnja sezona za MILANA zaključena, želimo mu pa čimprejšnjega okrevanja. SANKANJE Osnovna organizacija Zveze sindikatov v TOZD Orodjarna. je organizirala sindikalno tekmovanje v sankanju z navadnimi sanmi in to na sankaški progi »ZA POTOKI« v Podljubelju. Na ledeni in dobro pripravljeni progi, je med 35 tekmovalci dosegel najboljši čas KOKALJ ANTON.'Tekmovanje se je končalo brez nesreč in poškodb. Tekmovalci so bili razdeljeni v 2 skupini: TEKMOVALCI DO 35 LET 1. KOKALJ ANTON 2. VERSNIK RUDI 3. KOKALJ VINKO 4. ROPRET CIRIL 5. KODER BOJAN 6. HOČEVAR STANE 7. DOLINAR STANE 8. SOVA STANE 9. LUPŠA ANTON 10. DOBRIN NIKOLAJ TEKMOVALCI NAD 35 LET 1. STEPIŠNIK HERMAN 2. PREŠEREN KAROL 3. MEGLIC ANTON 4. PERKO EDI 5. DRAGUTINOVIC RELJA 6 MUZIK JANEZ 7. STRITIH FRANC Izredno hiter na zasneženih strminah. Ponovno pišemo o odličnih uspehih naših dveh sodelavcev iz mehanične delavnice, katera tekmujeta s tekmovalnimi pelja lahki sanmi. 8. februarja je bila na ' »ZA POTO-aelju mednarodna dirka za »KOZOROGOV POKAL«. Med več kot 100 tekmovalci je v kategoriji starejših mladincev KLEMENC Jože dosegel 1. mesto. Albert PERKO, kateri je tekmoval med člani, pa je bil na koncu na 3. mestu. Zé naslednji dan je bilo na isti progi Republiško prvenstvo v sankanju s tekmovalnimi sanmi. Ponovno je bil odličen KLEMENC Jože saj je dosegel 2. mesto. Njegov klubski Kolega Albert PERKO. pa ponovno 3. mesto med člani. Na obeh tekmovanjih je KLEMENC Jože sodeloval z MEGLIČEM v kategoriji mladinskih dvosedov. Prvi dan in drugi dan jima je odlična vožnja prinesla 1. mesto in velik uspeh tržiškega sankaškega kuba. Teden dni kasneje se je sankaško tekmovanje nadaljevalo v Dolenji vasi. naslednji dan pa v BELJAKU v Avstriji. To tekmovanje je bilo za »KARAVANSKI ' POKAL«. Sodelovalo je preko 120 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. V Dolenji vasi je KLEMENC Jože v kategoriji starejših mladincev dosegel 5. mesto, Alber PERKO pa med člani 7. mesto. Naslednji dan se tekmovanja v Beljaku KLEMENC Jože ni udeležil. Albert PERKO pa je dosegel 10. mesto. Skupno po dveh tekmovanjih »KARAVANSKEGA POKALA« je Albert PERKO uvrščen skupno na 1 L mesto. Izreden uspeh pa je dosegel Albert PERKO na III. SVETOVNEM PRVENSTVU na naravnih progah s tekmovalnimi sanmi, v avstriskem turi-sitčnem središču FELD am SEEU. Na tem tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz 13 držav. Na 2000 m dolgi progi in z 12