O zemljepisnem pouku. XIII. Čitanje zemljeridoT. Početnemu pouku v zcmljepisu nima služiti nikaka nčna knjiga, katera so rabi sanio v višjih razredih in še tam no snie poglavitna biti. Uona knjiga zapopadi to, česar no nioremo ritati z zemljevida. Ona ne ponavljaj anipak samo dopolnjuj na zemljevidu naznačene posebnosti. V večji nieri nego vsaka uona knjiga služi zemljovid zemljepisnemu znanju učencev v podlago. Zemljevid ali načrt vtisne se mnogo laže in trdneje spominu nego še tako lep popis ter nam jiodaja jasnejšosliko; kajti po popisu moramo si šele na-pniviti sliko, katera pa ne more biti popolna. Z malo črtanii da sc marsikateri zeraljepisni predmet bolje predočiti nego z daljšiin popisom. Brez zemljevida ni mogoče pourovati z<Miiljepis;i, tak poukbil bi ničev. Do zadnjih let poučevalo se je na ninogih šolah ravno zemljt»znanstvo na-pačno in tenni nedostatku pripisovati je mali uspeh na tem polji. Učenci so dostikrat znali imena gora, rek, mest itd., ne da bi tudi znali, kje so ti predmetje, ker jih niso pri pouku poiskali na zemljevidu. llcenec mora ležo krajev, gora in rek, smer in sploh vse krajepisne posebnosti pred vseni poiskati na svojem in na nastfiiskem zeniljevidu in potem dodaj šele iu-itelj svoje opazke, zgodovinske posebnosti in kraja popis. Po zeniljevidu zavedatno se ])O])olnoina v poznatih krajih, a zeniljevid miin da pravi pojem tudi o tujih krajih. Nazoini pouk v zeniljepisu dosezi v prvi vrsti, da so nauči uč-enec čitati in razumevati zemljevid. Povedali sino že dosedaj marsikaj o tem, kako se da to doseri. Omenili snio tudi že pripomočke, katere pa ima le malo šol; a učiteljeva brižnost in spretnost bode pripravila za malo novcev do sodaj omcnjena najvaž- 4 nejša učila. Ne sarno pedagogika tudi zdrav razum že zahteva, da se u_i zemljevida čitanje in razuraevanje na načrtu ali zemljevidu domačega kraja, katerega učenec že večinoma pozna iz lastnega opazovanja. Tako se bode učencu in učitelju olajšalo delo. Samo v slucaji, da ninm učitelj zemljevida šolskega okoliša ali okraja, poučuj na podlagi zemljevida dotične kronovine čitanje in razumevanje zemljevidov, kar pa bode zdatno težavneje nego po prej oraenjenem nacinu. Že prvikrat, ko učitelj pokaže učencem zemljevid, opozori naj jih, da bi moral z e ni 1 j e v i d v o d o r a v n o p r e d n j i m i ležati. Ker pa je navadno nastenski zemljevid v to svrho prevelik in zahteva na tleh preveč prostora, storimo to laže z manjšim zemljevidom. Tako se nara predstavlja okoliša ali dežele slika, kakor jo bi videli, ako bi gledali na vsako točko z velike višine v zraku, sedeči v kakem zrakoplavu (balonu), in ne od strani. Pri tera pogledu s ,,pticje perspektive" vidimo vse očitne predmete, ker nam jih ne zakrivajo druge stvari. Radi velike pomanjšatve na zemljevidih tudi ne morejo biti na teh ¦zaznamovane prirodnih predmetov slike. Posledica je bila, da so se polagoma izeimila za zemljevide posebna običajna znamenja, katerih pomen treba poznati pri čitanji in razumevanji zemljevidov. Važno je, da si otroci to dobro prcdočijo in poznajo najnavadnejša ,,konvencijonalna znamenja". Ne manj znamenito pri vsakem zeniljevidu je njega merilo. Govorili smo o tein že pri šolske sobe narisu in znano je, da imajo o raerilu ne samo otroci ampak mnogokrat tudi odrasli napačne pojmove. Učitelj naj da sprva po učencih zmeriti posameznih krajev in toček oddaljenost od solskega mesta in naj jih tako privadi, da bodo spoznali posameznih toček istinito oddaljenost tudi na zeraljevidu, kjer je naznačeno merilo. N. pr. pri merilu 1:100.000 je 1 m (na zemljevidu) = 100.000 m. ali 100 km (v prirodi). Potera takem je 1 cm. (10 mni) — 1 km. Otroci bodo radi merili na zemljevidu. Koristno bode tudi, da se privadijo učenci oddaljenosti posameznih toček ceniti po času, katerega hodi odrasel človek od jednega kraja do druzega. Tu bodemo vzeli za 1 km ne pretirane hoje 12 minut. Otrok sicer ne prehodi 1 km v tem času, a ker ima zcmljepisni pouk praktičen namen, služilo bode to otroku v poznejših letih, ko dorase. Doslej smo se ozirali pri merilu le na dolgost. Opozoriti pa je treba otroke posebno na to, da je n. pr. pri merilu 1:150.000 (katero merilo ima zemljevid Bauerjev: vojvodstvo Kranjsko) narisana dežela 150.000 X 150.000 v istini večja nego zemljevid, kar se je tudi že prej oraenilo. Opozoriti pa moram, da je ravno pri Bauerjevem nastenskem zemljevidu Kranjske na dotični črti popolnoma napačno naznačeno merilo. Pri tem merilu bi moral pravilno biti 1 cm = 1*5 km; a črta, katera nara kaže merilo, ima približno 1 cm — 0*7 km, kar je več nego dvostroko preveliko. Ta hiba mora se tedaj popraviti v naznačenem zmislu. 1 cm = 1*5 km. Največ težav prouzroci otrokom risanje gorovja in sploh bolj vzvišenih toček na zemljevidu. Zemljevid mora nam tudi predočiti, kako se tla tu vzdigujejo, tara zopet znižujejo. Kakor smo videli, da se to vsaj deloma doseci s prereznim načrtom ali profilom. Mislimo si goro v tej ali onej meri z dolgim nožem prerezano in odstranimo jedno polovico, tako dobimo ,,prerezni načrt". Ako hočemo narisati prerezni načrt, treba zmeriti višine in globine ter zvezati dotične točke. Profil nam pa kaže topografične razraere samo za ozko progo, katero prereže, kar nam pa ne zadostuje. Tudi ce bi se toliko profilov narisali, bila bi slika nepopolna in vender je prav važno, da spoznamo natanko na zemlje- vidu, kako se tla vzdigujejo in znižujejo. in nmogo redkeje odtem nj a va (SchumV to svrho so uporabi na zemljevidih zamerung). risanje gorovja črtkanje (Scliraffienmg) 1'rof. Fr. Orožcn — IJubljana. 0 12 3 fi km.