LETO XXXI., ŠT. 5 Ptuj, 2. februar 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1079 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Sporne zadeve v družbenem interesu (sir. 3) Kje ste občani (stran 4) Kurentovanje - bogat nastop (stran 5) Paleta uspešnega dela (stran 6) O pustnh maskah in navadah (stran 7) KOLEDAR VOLILNIH OPRAVIL Temeljne kandidacijske konference v skladu z določili pravilnika in rokovnika bo potrebno v času od 10. februarja 1978 sklicati in opraviti prve temeljne kandidacijske kon- ference, ki jih morajo sklicati vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter vse krajevne skupnosti. KDO ŠESTAVUA TEMEUNE KANDIDACIJSKE KONFEREN- CE? V temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav- nih in delovnih skupnostih, ki nimajo več kot 30 zaposlenih — vsi de- lovni ljudje, skupaj z vodstvi OOS in drugih DPO. V večjih TOZD ali delovnih skupnostih z nad 30 zaposlenimi, ki imajo DS, nimajo pa oblikovanih samoupravnih delovnih skupin — vsi delovni ljudje, člani DS in člani vodstva OOS in drugih DPO. V velikih TOZD ali samoupravnih delovnih skupnostih sestavljajo temeljno kandidacijsko konferenco: delegati iz vsake samoupravne de- lovne skupine, člani DS, lO osnovne organizacije sindikata skupaj z vodstvi ostalih družbeno-političnih organizacij. KDO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH? V manjših krajevnih skupnostih opravijo funkcijo temeljne kandi- dacijske konference vsi občani z območja KS, svet KS in izvršni odbor krajevne konference SZDL skupaj z vodstvi ostalih DPO v KS. V večjih krajevnih skupnostih opravijo funkcijo temeljne kandida- cijske konference delegati vaških in uličnih odborov SZDL, delegati vaških odborov svetov KS, kjer ti obstajajo, svet krajevne skupnosti, izvršni odbor KK SZDL skupaj z vodstvi ostalih dnižbeno-političnih organizacij v krajevni skupnosti. NALOGE TEMEUNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE Na prvi seji temeljna kandidacijska konferenca obravnava in sprejme poslovnik o svojem delu, poročilo izvršnega odbora OOS ali KK SZDL o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve in sez- nam predlaganih možnih kandidatov. Za tem konferenca obravnava, uskladi in sprejme predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter na podlagi predlogov obravnava in sprejme kandidatno listo za člane delegacij za DPS in SIS. Obravnava in zavzema stališča do predloga kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in do predloga možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah ob- finskih samoupravnih interesnih skupnostih. Tiste TOZD, ki se za delegiranje skupnega delegata v občinsko kandidacijsko konferenco združujejo v konferenco delegacij temeljne kandidacijske konference, določijo delegata za konferenco delegatov TKK. O usklajevanju predlogov možnih kandidatov in o predlogu kan- didatne liste za člane delegacij je treba obvestiti delovne ljudi in obča- ne. Delovno predsedstvo temeljne kandidacijske konference je dolžno tudi obvestiti predsedstvo OK SZDL o delu in stališčih temeljne kandidacijske konference. Evidentiranje stalni proces v pripravah na volitve Na skupni seji delegatov občinske konference SZDL Ptuj in plenuma^ občindcega sveta ZS Ptuj, ki je bila 25. januarja, so ocenili celovitost p-edvolilnih in volilnih priprav na volitve delegacij v ptujski občini. Seji je predsedoval Franc Zadravec. V uvodni besedi je poleg ostalega! poudaril pomembnost evidentiranja kot stalnega procesa v pr5>ravah na volitve. Skupno smo doslej v ptujski občini evidentirali 6843 delegatov, z i akcflo evidentiranja bo potrebno nadaljevati tudi v prihodnje. Se vedno i ni zadovoljivo število evidentiranih neposrednih proizvajalcev, kmetov,! žensk in mladine. V zak^učnem delu seje je Franc Zadravec še posebg opredelil naloge socialistične zveze in sindikatov v zvezi z volitvami Socialistična zveza in sindikati so nosilci vseh procesov v izv^anju kandkiacgiih postopkov za zagotovitev takšnih demokratičnih procesov, ki omogoč^o delovnim ljudem svobodno izražanje volje in predlaganje ter določanje kandidatov za možne fimkcge v naslediyem mandatnem obodbju. Govoril pa je tudi o drugih nalogah socialistične zveze in sindikatov v naslednjih mesecih. MG Začetek gradnje mostu pri Borlu Želja desetletij postaja resničnost Ze dolga desetletja leseni most čez Dravo pri Borlu kljubuje zobu časa, visokim vodam in vedno bolj naraščajočemu prometu. Okoliški prebivalci so bili takrat, ko je Dra- va segala skoraj do vozišča, veli- kokrat v skrbeh, ali bo most vzdr- žal ali ne. Stari korenjak, čeprav lesen, je zdržal, čeprav mu je veli- kokrat šlo za obstoj. Pred leti so čezenj prepovedali tudi vožnjo težjih prevoznih sredstev. Pa ven- dar je dočakal zamenjavo in zaslu- V prvi fazi gradnje izvajajo pflotiranje — prq)ravo temeljev za opornike - foto: zk žen pokoj. Delavci Gradbenega in- dustrijskega podjetja INGRAD, TOZD Slovenske Konjice so sku- paj s sodelavci zagrebške Geoteh- nike pred dnevi pričeli z gradnjo novega mostu. Novi betonski most bo prečkal Dravo le nekaj metrov više od se- danjega mostu. Dolg bo 194 m in širok 10 m. Vozišče bo široko 7 m, zraven pa bosta ob straneh še dva hodnika za pešce v širini 1,5 m. Most bo slonel na dveh krajnih in šestih vmesnih opornikih. Ustrezal bo vsem zahtevam sodobnega cestnega prometa z urejenima kri- žiščem na levi in desni strani. Investitor gradnje, ki bo veljala 30 novih milijonov, je Republiška skupnost za ceste, ta sredstva pa smo prispevali vsi z vpisom posoji- la za ceste. Prva vozila bodo prek novega mostu prečkala Dravo ob letošnjem Dnevu republike. In kaj bo nato s starim korenjakom? Za njim bo ostal le še spomin! _________________________. . . _LJfcQtar Fota R Spored kurentovanja in karnevala v Ptuju 1978 Nedelja, 5. februarja 1978 Obl a uri na Titovem trgu v PTUJU Nastop etnografskih skupin 1. Pozdrav pustnih pokačev iz Podiehnika in Markovec, 2. Ples kopjašev iz Markovec, ,3. Nastop oračev iz Podiehnika, 4. Ples vil s kraljico iz Zabovec, ,5. Nastop plesačev iz Pobrežja, ^6. „Srangarji" iz Stojncev, 7. Nastop oračev iz Lancove vasi, 8. Kopanjarice iz Markovec, ,9. „Klada" iz Sp. Polskave, 10. Orači iz Markovec, 11. Piceki in kokotiči iz Markovec, 12. Maškare iz Turčišča pri Čakovcu, 13. Rusa, medvedi in drugi pustni liki iz Markovec in Leskovca, 14. Kukeri" iz Bolgarije, 15. Ploharji iz Cirkovč, 16. Koranti iz Markovec in okolice Ob 14. uri karnevalska povorka po ptujskih ulicah, v kateri sodelujejo: poleg omenjenih skupin še orači iz Gerečje vasi in Pobrežja, pustne šeme iz osnovnih in drugih šol, skupina Rimljanov ter motorna in druga vozila delovnih organizacij, društev in posameznikov ob spremljavi treh maskiranih pihalnih orkestrov. OBHODNA POT POVORKE Prešernova ulica - Slovenski trg - Bezjakova ulica - Srbski trg - Potrčeva ulica — (do bolnišnice) — Gregorčičev drevored — , Osojnikova ulica (mimo železniške in avtobusne postaje) — Glavna ) cesta M/3 — Trg svobode — Krempljeva ulica — Trg MDB — ? Miklošičeva ulica — Bezjakova ulica (pešci v Prešernovo ulico in i razhod); I Vozila pa nadaljujejo vožnjo v smeri: I Srbski trg - Potrčeva ulica - Ciril Metodov drevored - Osojnikova i liica — Trstenjakova ulica — Titov trg — Miklošičeva ulica — Trg I MDB — Krempljeva ulica — Trg svobode (razhod). \ PARKIRIŠČA I Za obiskovalce, ki se pripeljejo iz smeri Krapina, Slovenska Bistrica in I Maritor, so parkirišča na desnem bregu Drave; za obiskovalce, ki j pripeljejo iz smeri Lenart, Radgona, Ormož, Varaždin pa so j parkirišča na levem bregu reke Drave. 5 Prireditelja kurentovanja i FOLKLORNO DRUŠTVO PTUJ IN TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ s svojimi sodelavci. bto VELUNŠEK s kipcem ZLATI OREL Utalske zveze Jugoslavije Foto: JOS Zlati orel Ptujčanu - Otu Velunšku Letalska zveza Jugoslavije izbere vsako leto najboljše v vseh disciplinah, po pet za vsako športno panogo v letalstvu in ene- ga posameznika, ki prejme najvišje priznanje Letalske zveze Jugosla- vije. Ptujčani smo lahko na uvrstitev svojih predstavnikov v minulem letu še posebej ponosni. Oto VELUNSek, ki je že več kot 20 let aktivni letalski modelar in vodja "modelarske sekcije pri Aeroklubu Ptuj ter večkratni republiški in dr- "^vni prvak, lani sedmi na svetov- nem prvenstvu na Danskem, večkratni zmagovalec raznih med- državnih srečanj modelarjev in dr- ^vni rekorder v kategoriji hit- rostnih modelov z 246 kilometri na uro — je sprejel v petek v Beogra- ^ . iz rok generala Dušana vlaislavljeviča najvišje priznanje Ib^talske zveze Jugoslavije — fLATEGA ORLA. Poleg tega pa !5 tretjič zapored plaketo ZLATI 'JKEL za I.mesto v modelarstvu. 1 "^J^iSJa priznanja, ki jih '^ko Športnik doseže v letalstvu '^sploh in modelarstvu, niso samo Pnznanja Otu VELUNSKU, nanje ponosni vsi, posebej pa še jegovi varovanci — modelarji in P^^jski Aeroklub, ki ima v svoji u^, 5e enega šampiona Danila "OJNIKA, ki je zasedel lansko le- prvo mesto v kategoriji mo- •jrno letenje — akrobacije in dobil ^^^ORel '^^^^^^ ^ plaketo ZLA- ^bema iskrene čestitke v imenu ^«8a uredništva in bralcev! mS Župančičeva pesem je visoka pesem življenju Letošnji kulturni praznik Slovencev, ki ga praznu- jemo vsako leto 8. februarja, bomo tokrat v ptujski občini obeleiili z večerom posvečenim 100-letnici roj- stva velikega besednega esteta, pesnika, dramatika in prevajalca Otona ZUPANČIČA. Oton Župančič se je rodil 23. januarja 1878. v Vinici v Beli Krajini, umrl pa leta 1949 v Ljubljani. S priloinostnimi proslavami in drugimi spominskimi slovesnostmi so se velikega poeta spomniti tudi v naših osnovnih, poklicnih in srednjih šolah, kjer so ie pred polletnimi počitnicami počastili njegovo 100-letnico. Osrednja slovesnost bo v ptujskem gledališču v pe- tek, 10. februarja, ob 19. uri. Poleg domačih izvajal- cev programa — članov gledališča in godalnega kvar- teta glasbene šole Karel Pahor iz Ptuja, bosta na pro- slavi sodelovala tudi gosta iz Ljubljane — članica ljub- ljanske dram.e Štefka DROLČEVA in igralec Miha BALOH. Reiiser Peter Malec, pripravlja s ptujskimi gleda- liščniki še uprizoritev četrtega dejanja Župančičeve Veronike Deseniške, ki jo bodo predstavili v koncertni izvedbi. Ob tej priloinosti pa je v prostorih študijske knjiinice na ogled tudi razstava z Župančičevimi deli in literaturo o njem. Kulturna skupnost občine Ptuj bo letos tudi prvič podelila VELIKO OLJENKO in OLJENKI — tri pri- znanja za največje dosežke na področju kulturnega snovanja v povojnem obdobju. Priznanje je letos prvič ustanovljeno in ga po sklepu skupščine Kulturne skupnosti dobijo Esperantska sekcija pri DPS Svobo- da Ptuj ter glasbena šola in godba na pihala, ki praz- nujeta v tem letu 100-letnico uspešnega dela. Na tej osrednji slovesnosti v Ptuju pa bomo hkrati naš letošnji Prešernov dan počastili še z Zupančičevo besedo o Prešernu, ko je leta 1926 dejal mladini: ,,Ne pričakujte od mene nikake modrosti ali učenosti. Zakaj jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstve- nih stopnicah ali filozofskih ovinkih, temveč tako, ka- kor želim, da bi se mu približali vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice..." m.šneberger 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 2. februar 1978- TBDilIl( TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK Pravočasni dogovori za naloge in programe v ptujski občini je prišlo ie v lanskem letu do nekaterih neusklaje- nosti med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in zato ni čudno, da so se posledice tega dokaj hitro pokazale. Trenutno je najbolj pereče stanje v zdravstvu, kjer nam še vedno primanjkuje več sto milijonov starih dinarjev. Ob upoštevanju lanskoletne prispevne stopnje, kije za zdravstveno varstvo 8,64 % iz brutto osebnega dohod- ka pa lahko pričakujemo, da se bo v prvih štirih mesecih ta primanj- kljaj povečal še za nadaljnjo milijardo starih dinarjev. Vse to seveda narekuje, da se je potrebno do 1. maja letos temelji- to dogovoriti znotraj samoupravnih interesnih skupnostih, med njimi in v občini, za takšne prispevne stopnje, ki bodo zagotovile izvedbo prioritetnih nalog predvsem na področju šolstva in zdravstvenega var- stva ter tistih, ki so neodloiljive za zadovoljevanje skupnih potreb našega delovnega človeka in občana. To je tudi uvodna ugotovitev in politično stališče pri izvajanju skupne porabe v obdobju do leta 1980 in še posebej za letošnje leto, je bilo poudarjeno na nedavni seji koordina- cijskega odbora za usmerjanje razvojne politike in operativno politični štab za druibeni plan občine Ptuj pri predsedstvu OKSZDL, ki ga vodi Branko Gorjup. Poleg članov odbora pa so se pogovora udeleiili še predsedniki skupščin, izvršnih odborov in sekretarji SIS s področja druibenih dejavnosti v ptujski občini. V uvodni besedi je Branko Gorjup nakazal predvideno rast druž- benega proizvoda v letošnjem letu, ki bo večja za okrog 8 % in pri tem dejal, da se mnoge občine latje usklajujejo v okviru 6 % družbene rasti proizvodnje, kot pa mi pri 8 %. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale začeti delati na srednjeročnem usklajevanju svojih pro- gramov, ki morajo biti v dogovorjenih resolucijskih razmerjih do leta 1980. Razen ene, to je skupnosti socialnega skrbstva, so vse ostale SIS s področja družbenih dejavnosti tudi vertikalno neusklajene, kar pomeni, da nastaja vprašanje koliko bomo dobili solidarnostnih sred- stev iz republike. Omenil je tudi, da v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ko so sprejeti sklepi o začasnem financiranju, ne bo bistvenih težav — razen v zdravstvu. Pred nami je odgovorna naloga, da do določenega roka 25. feb- ruarja, pošljemo v združeno delo ovrednotene programe dela in akcij za letošnje leto skupaj z usklajenimi stopnjami na osnovi katerih se bodo lahko tudi delavci dokončno izrekli o tem kako bodo prek SIS zadovoljevali svoje skupne potrebe in koliko denarja so za to priprav- ljeni prispevati iz svojega dohodka. Letos dokaj optimistično pričakujemo nominalno povečanje sred- stev za okrog 16 %, zanimiv pa je tudi podatek, da so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti zbrale v lanskem letu za37 % več sredstev kot leto poprej. Branko Gorjup je nakazal še vrsto drugih nalog, ki so v tem letu pred nami in ko moramo pri splošni, skupni in osebni porabi ravnati skrajno racionalno in odgovorno ter naloge SIS čimprej uskladiti tudi z občinsko bilanco, ki bo imela za 486 milijonov starih dinarjev manj do- hodka iz naslova dotiranja občinskega proračuna. Prav zato je stališče koordinacije po prioritetnem financiranju na področju šolstva in zdravstva ter drugih nalog SIS. Vse SIS, predvsem pa telesnokulturna m kulturna, morajo takoj uskladiti vse planirane prireditve, tekmova- nja in druga srečanja, s koordinacijo pri OK SZDL in tudi na tem področju skrajno varčevati. V razpravi so predstavniki vsake samoupravne interesne skupnosti razložili letošnje programe, nakazali naloge, ki bi jih morali izvesti in seveda postavljati vprašanja o tem — kako jih bodo lahko uresničili ter uskladili potrebe in želje z eno samo možnostjo — z denarjem, ki bo za vsako SIS na voljo. Opozorili so tudi na nemogoč odnos med sredstvi, ki se stekajo v republiko in med tistimi, kijih dobijo nazaj v obliki solidarnosti, ki so neprimerno manjša. Pri tem bi morali upoštevati specifičnosti in potre- be vsake občine posebej, o tem pa odkrito spregovoriti na pristojnih mestih in ta problem vnesti tudi v razpravo na bližnjih kongresih. Izrečena je bila tudi kritika na račun uporabe denarja, ki ga morajo predvsem v strokovnih službah SIS razporejati bolj odgovorno in z veliko mero previdnosti, ker je le-ta namenjen predvsem za dejav- nost. Pri vsem pa moramo še bolj animirati delegate v skupščinah, da se bodo zavedali svojih pravic in dolžnosti ter odgovornosti, kijih ima- jo do svoje sredine, ki jim je to nalogo zaupala. Prav tako so v razpravi dokaj kritično ocenili obnašanje zdravstva do integracijskih prizadevanj in nenazadnje tudi opravljanje uslug. Pa tudi na to, da je ravno trden socialni položaj delavca tisti, ki mu mora nalagati polno odgovornost v odnosu do družbenih interesov in intere- sov zavarovanca — uporabnika zdravstvenih storitev. Prav zato je zagotovitev potrebnega denarja za to področje toliko odgovornejša naloga vseh in vsakega posameznika. V SIS je potrebno hitreje obračati sredstva, ki so namenjena v in- vesticijska vlaganja in ne čakati skoraj leto, kot je to primer v otroškem varstvu za vrtec na Turnišču—Hajdini, ki bi ga lahko z ustreznimi ukrepi že vselili, pa smo ga začeli komaj graditi. Denarja, kije v te na- mene na voljo ne smemo prepuščati inflacijskim tokovom. Se in še bi lahko naštevali ugotovitve in priporočila iz uvodnih misli in razprave, vendar naj za konec dodam samo še sprejeti sklep, da bo moral odbor pri Izvršnem svetu skupščine občine Ptuj biti tisti, ki bo vodil letošnjo usklajevalno politiko v občini in pri tem upoštevati sprejeta izhodišča. Do takšnih razkorakov in posledic kot jih beležimo v lanskem letu, čutimo pa še letos, v bodoče več ne sme priti. Posledice sprejete prispevne stopnje za zdravstveno varstvo, kije najnižja v repu- bliki, je za to dovolj zgovoren dokaz. m. šneberger TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK, Preoblikovanje obrata za kooperacijo Perutnine TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV Eden od sklepov problemske konference o kmetijstvu v ptujski občini je bil, da se sedanji obrat za kooperacijo Hajdina meso- kombinata Perutmna preoblikuje v temeljno organizacijo kooperantov po proizvodnem načelu. O tem so se delavci in kooperantje obrata odločali na referendumu, ki je bil prejšnji teden. O tem, kako so se v obratu za kooperacijo, ki trenutno združuje 360 kooperantov v 11 slovenskih in 3 občinah sosednje republike Hrvatske, lotili preoblikovanja v skladu z določili zakona o združenem delu, nam je direktor obrata Jože Reisman uvodoma povedal: ,,Po problemski konferenci smo se takoj lotili dela. Pritegnib smo vse družbenopolitične organizacije in organe upravljanja ter ko- operante. Imenovali smo posebno komisijo, ki je pripravila predlog nove organiziranosti, v njej so sodelovali delavci in kooperantje. O predlogu smo imeli široke razprave, predvsem o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in dela delav- cev in kooperantov v temeljno organizacijo kooperantov." — Odločili ste se za organizira- nost po proizvodnem načelu. Ali so bile prisotne želje oziroma •predlogi za organiziranost po teritorialnem načelu? ,,Razpravljali smo o obeh možnih oblikah organiziranja, ki jih določa zakon. Ugotovili smo, da je zaradi ozke specializacije te proizvodnje naj- bolj primeren proizvodni način organiziranja." — Katere vsebinske spremembe prinaša nova organiziranost v primerjavi s sedanjo. Kakšen bo položaj kooperantov? ,.Precej spremenjen. Naš samoupravni sporazum predvideva spremembe tako v pravicah kot v obveznostih. Zakaj se sploh združujemo v temeljno organizaci- jo kooperantov? Predvsem zato, da bodo kooperanti imeli še v večji meri zagotovljeno in planirano proizvodnjo in prodajo z vpeljani- mi dohodkovnimi odnosi. Jože Reisman Foto: M. Ozmec Kooperanti, ki se bodo vključili v temeljno organizacijo kooperan- tov, bodo v bodoče prevzemali tu- di jamstvo za poslovanje TOK, enako kot delavci, Združenj kooperantje, imenovali jih borno člani, bodo jamčili z delon osebnega dohodka, ustvarjenega letno pri reji piščancev. Ta bo tudj do 40 odstotkov, enako kot veijj za delavce. Združeni kooperantje bodo sku. paj z delavci odločali o razporeja, nju dohodka in čistega dohodka Tudi planiranje bo skupna obve^ nos t. Dosedaj in tudi v bodoče bomo imeli še vedno dve vrsti sodelav. cev. To bodo člani (združeni kooperantje) in individualni kmetovalci, ki bodo delali začasno brez jamstva in rizika. To pomeni, da bomo imeli kooperante — čla! ne, ki se v določenih pravicah in obveznostih izenačujejo z delavci in kooperante, ki bodo imeli še na- prej status pogodbenega kooperanta. Združevanje dela in sredstev v TOK je namreč na prostovoljni osnovi." - ■■ - L. kom Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj Kmetijske zemljiške skupnosti imajo pomembne naloge zlasti pri zaščiti in pridobivanju novih kmetgskih površin. ,0 delu kmetnske zemljiške skupnosti v preteklem letu nam je predsednik skupščine Vladimir Vrečko pripo- vedoval: „Ko govorimo o delu naše dcupnosti v preteklem letu, bi kazalo opredeliti njene družbene naloge. Verjetno se premalo zavedamo, da je naloga kmetjskih zemljiških skupnosti predvsem aščita kmet^sluh površin, ki so nujno potrebna za proizvodnjo hrane in surovin. Kmetigska zenilja ima varovalno nalc«o pari zagotav- ^anju pomembnih družbenih dobrin kot so pitna voda, zmanjšanje nevarnosti pred po- plavami, plazovi in podobno. Kmetijske površine ohranjajo kulturnost krajine in ustvarjajo možnosti za racionalno poseUtev kar opredepujejo tudi s prostor- skimi načrti in s tem krepimo tudi obrambno sposobnost, razvgamo možnosti za rekreacgo, razvoj kmečkega turizma in ob vsem tem dajemo možnosti za povečarge kmet? ske proizvodnje. Ce izhajamo iz teh izhodišč, smo se v preteklem letu tudi tako pri našem delu opredelili in usmerjali naše še dokaj šibke sUe na te glavne naloge. Pripravili smo vse, da bomo v letošnjem letu izdelali kmet^ski del prostorskega plana, opranli smo predpriprav- ialna dela. Tekoče delo, ki pa je bolj malo znano širšemu krogu iudi, je vzdrževanje evidence zaščitenih kmetij, kar je bib prejeto z odlokom Skupščine (i)čine Ptitj. Pripravljali smo dokumentacijo za namakanje kmetijskih površin na Ptujskem polju. Opravljali smo tudi druge, cisto operativne naloge, za izboljšanje kmetijskih zem^isč. Tu gre predvsem za naše sofinanci- ranje regulacge hidrosistema Pol- skava in naložbe v načrte za melioracijo Pesniške doline. V tej dolini je na območju ptujske občine potrebnih melioracij še 1600 hektagev površin, sposobnih Po^ed na dolino v Veliki Vamici, KS Leskovec Foto: Ri za več^o proizvodnjo, saj bi se z meUoracijami lahko ta proizvod- nja bistveno povečala. Naročili smo izdelavo projektne dcicumen- taciie, glavne projekte za dvanajst mehoracijskih dcupnostl K, orga- niziranju teh skupnosti • bomo pristopili v tem letu. Uspeh naše ^upnosti je tudi v tem, da smo z območno vodno skupnostjo dosegli sporazum, po katerem bodo iz posebnih sredstev sofinancirali zasutje stare struge Pesnice, tako da ta dela ne bi bremenila lastnike zem|išč, ki so v neposredni bližini stare struge. Projekt namakanja za Ptujdco polje nismo uspeli izvesti, ker so izvajalci del pri gradnji hidro- etektrame Formin pričeli s poskusno polnitvijo prej, predno je bilo možno vgraditi natege za odvzem vode. Dogovorili smo se, da bomo to izvedli v spomladan- skem času ob znižanju gladine, ko bodo ugodne razmere za gradbena dela. Po teh delih se bo ponudila možnost, da bomo na Ptujskem poHu in Šturmovcu lahko nama- kali 4000 hektarjev zamljišč. Seveda bo ta projekt zahteval še veliko dela in naporov. Najbolj pa smo ponosni na delo okrog hidrosistema Polskava. Lani so regulacijska dela prišla že do Lovrenca, Kdor opazuje regulirani del Polskave, lahko ugotovi, kakšne izxedne možnosti se za kmetjstvo na tem področju ponujajo. Letos pri teh deuh prehajamo na najbolj težko dostopna področja od Lovrenca proti sosednji občini Slovenska Bistrica, kjer se bodo dela nadaljevala. Regulacijo podpira kmetijska zem^iška skupnost z začasnim sofinanciranjem. Hkrati smo mročili izdelavo osnov za ^avni projekt za hidromelioracijo 2000 hektarjev površin ob Polskavi v ptujski občini K hidromelioracnam bomo tako lahko pristopili že v letu 1979. Časovni presledki tako na bodo dolgi kot je bilo to v Pesniški dolini Tam so bila regulac^ska dela končana že pred desetimi leti, sedaj pa je še vedno 16O0 hektarjev povrSn potrebnih melio- lac^. Xe napake na pdoročju Poukave ne želimo ponoviti zato pripravljana dela tečejo sočasno. iTripravljamo. tudi dokumen- tacgo, da bomo na območju Poldcave sočasno z regulacijami in melioracgami pristopili tudi h komasaciji O. tem bomo morali posebg spregovoriti" - Omenili ste ustanovitev 12 melioracgskih skiq)nosti Ta na- loga je sedaj v ospredju. Kako ste si zastavili to dogovorno delo? „Nabga res ni enostavna, Melioracijske- skupnosti bodo velike čez 100 hektarjev in se raztezajo od občine Lenart do Ormoža. Za ustanovitev dcupnosti mota soglašati več kot polovia lastnikov zem^išč. Ljudje so vajeni tradicionalnega gospodarje- nja in jih nmogokrat ne mot?o nizki donosi, sbba rodovitnost tal in seveda ob tem tudi nizek osd)ni standard in socialna varnost Zato bo potrebno izredno veliko prepričevanja, politične akcge, dobrega dela pospeševalcev in strokovnih shižb, da bomo teh 12 skupnosti ustanovili Ugotovili smo, da bomo to odgovorno nalogo lahko izpe^ali le, če bomo za to področje dela imeli sodelavca, strokovnjaka, ki se bo tdcvarjal samo s temi problemi Razpisali smo delovno mesto in ^ tem mesecu bo sodelavec že priče z delom," je zaključil pogoja Vladimir Vrečko. Lkotai TUDI LETOS KARNEVAL Ormož Tudi letos bo v Ormožu na najbolj norčavi in veseli dan v letu pustna povodca, ki postaja tradicionalna oblika pustne prireditve. Zanimivost amoškega karnevala je, da je organiziran prav na pustni dan. Pripravljalni odbor letošnje- ga karnevala je že pred dnevi začel z intenzivnimi pripra- vami. Tako Turistično društ- vo iz Ormooža k sodelovanju vabi vse domiselne skupine, bodisi to iz delovnih organi- zacij, društev, šol in od daigod. Pustna povorka se bo začela v torek popoldne, zbirališče bo v Svetlični ulici. Za sodelovanje na karnevalu bodo ob koncu podelili tudi praktične nagrade. Najboljše in najlepše skupine bodo tudi denarno nagradili. Prva nagrad znaša 3000 dinarjev, druga 2000 dinarjev, tretja 1500 dinarjev. zk Skupščina občine Ptuj o razvoju malega gospodarstva Vso skrb razvoju obrti Delegati zborov skupščine obči- ne Ptuj so za sejo, ki je bila v to- rek, 31. januarja prejeli obširno študijo ,,Razvoj malega gospodar- stva v občini Ptuj", ki jo je izdelal inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj iz Ljubljane. Studijo je naročila občina Ptuj na podlagi družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975 do 1980. Izvršni svet SO Ptuj je imenoval tudi posebno komisijo, ki je spremljala izdelavo te študije in je sproti dajala pripombe ali priporočila, da so lahko študijo dopolnjevali. Študija vsebuje posnetek obstoječega stanja obrti ali malega gospodarstva na območju ptujske občine, obenem pa nakazuje nje- gov bodoči razvoj. Pri tem je treba upoštevati splošno dejstvo, da je malo gospodarstvo zastopano v vseh panogah človekovega udej- stvovanja in pomeni na eni strani storitve občanom, na dmgi strani pa dopolnjuje gospodarske dejavnosti kot servisna dejavnost ali pa kot proizvodna dejavnost tiste vrste izdelkov, ki ne prenesejo visokih stroškov proizvodnje, ker gre za artikle v manjših količinah, cesto pa tudi za izdelke po naroči- lu, njihova proizvodnja pa zahteva strokovnjake z obsežnim znanjem. Komisija je ugotovila, da je za ptujsko občino razvoj tega gospodarstva izredno pomemben tako za povečanje družbenega proizvoda kot za zaposlovanje delovne sile. Pri tem sta bila nakazana dva glavna problema, ki zavirata razvoj malega gospodar- stva, to je pomanjkanje prostorov in šušmarstvo. Pri izdelavi študije je bil upoštevan tudi srednjeročni načrt, zemljepisna lega, vpliv bližnjih mest in drugih dejavnikov, ki so pomembni za razvoj malega gospodarstva. O študiji je obširneje razpra- vljal izvršni svet SO Ptuj na eni od sej v začetku letošnjega leta, spre- jel ugotovitve in sklepe. O tem so stekle razprave v temeljnih de- legacijah, bilo je sicer precej vprašanj, na splošno pa je bila študija sprejeta ugodno, brez bistveno pomembnejših spreminjajočih predlogov. Zato so zbori skupščine občine Ptuj na torkovi seji sprejeli ugotovitev, da študija zadošča zahtevam, ki so bile dane ob naročilu in ustreza kot programska usmeritev za razvoj malega gospodarstva, saj dopušča nadalj- nje razvijanje njenih elementov Prav tako so se delegati strinjali predlogom akcij, ki so navedene* študiji. Zbori skupščine občine Ptuj so študijo sprejeli kot planski dokU; ment, z naročilom, da se tako) pristopi k sklenitvi družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v občini Ptuj, da s< napravi in sprejme akcijsk' program za izvajanje družbenega dogovora s posebnim poudarkom na izobraževanju kadrov ter da s« program razvoja malega gospodarstva in iz njega izveden" načrti vključujejo v občinski pla" in v druge samoupravne plansk' dokumente. Nadalje so zbori SO Pt«' priporočili, da je v občinski upra^ potrebno zagotoviti strokov«'' službo, ki bo spremljala odgovarjala za izvajanje družben^ ga dogovora in akcijskega progf' ma za razvoj malega gospodarstvi Prav tako so menili, da je koini^'' ja dobro opravila svoje delo, njetj* nadaljnja naloga pa je, da doslej' no izpolnjuje vse tiste nalofic izhajajo iz študije za razvoj malcf* gospodarstva v občini Ptuj. ^ fBlINIK -2 februar 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Slovo od Alfonza Ourina Nedelja popoldne na mestnem pokopališču v Ptuju. Izpod nizko visečih, sivih oblakov so na gosto padale deževne kaplje, nekoliko ne- običajno za čas sredi zime, saj smo pisali 29. januar. Dež je enakomer- no Skrebljal po razpetih dežnikih jtevilnih Ptujčanov, ki so se prišli poslovit od svojega znanca, sodelavca in prijatelja ALFONZA CURINA . . . izgledalo je, da se tudi narava s solzami poslavlja od svojega ljubitelja. Enakomerno škrebljanje dežja se je mešalo z žalostinkami godbe na pihala, z otožno pesmijo ptujskih upokojencev, z izbranimi besedami govornikov, ki so se od zaslužnega moža poslavljali v imenu krajevne skupnosti, ZZB NOV, zveze komu- nistov in drugih družbeno-politič- nih organizacij, sekcije železničar- jev v Pragerskem, zlasti ganljivo pa je bilo slovo ptujskih planincev od svojega ustanovitelja in prvega predsednika. Z izbranimi besedami se je od njega poslovil Maks 2mauc, sedanji predsednik planin- skega društva Ptuj in mu položil v grob tudi cepin, simbol planinstva in nepogrešljivo orodje planincev. Čeprav smo Alfonza Curina po- znali kot dolgoletnega načelnika že- lezniške postaje v Ptuju in kot aktivnega družbenega delavca, je prav, da se na kratko seznanijo z njegovim življenjepisom in delom tudi drugi, saj bo lahko marsikomu vzgled in spodbuda za delo. Rojen je bil 26. julija 1914 v Ro- gatcu. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato pa se je zaposlil v od- vetniški pisarni, najprej v Rogatcu, leta 1937 pa pri dr. Banu v Ormo- žu. Od tu je septembra 1940 odšel k železnici, tu ga je našla tudi fašisti- čna okupacija. Skupno z drugimi zavednimi Slovenci je bil zaprt na Borlu, potem v Mariboru in od tu s VII. transportom izgnan v Srbijo. Kot mnogo drugih zavednih Slo- vencev, se je tudi on že leta 1941 povezal z narodno-osvobodilnim gibanjem. S komunistom Bečirovi- čem sta na železnici organizirala obveščevalno službo, da je lahko na podlagi zbranih podatkov Ra- dojčičeva skupina partizanov mini- rala proge in vlake. V letih 1942 in 1943 je delal v Krivi Reki in v Ugri- novcih. Septembra 1944 pa se je aktivno vključil v NOV, kot stro- kovnjak na železnici je mnogo pri- speval, z znanjem in udarniškim delom, da so usposobili proge in stroje za prevoz borcev in materiala I. proletarske divizije, ki je prodi- rala proti Beogradu. Tam je delal vse do konca vojne. Julija 1945 je bil premeščen na železniško postajo v Ptuj, kjer seje takoj vključil v obnovo porušene domovine in v utrjevanje pridobi- tev socialistične revolucije. Potem je bil po službeni potrebi premeščen v Maribor, od tu za načelnika po- staje v Ruše, potem v Slov. Bistri- co, zatem je odšel za predavatelja v Podbrdo, občina Tolmin, kjer sp bili prometni tečaji; od tam pa je prišel za načelnika železniške po- staje v Ptuju. Pri železnici je ostal . vse do takrat, ko ga je zahrbtna bo- lezen iztrgala iz vrst aktivnih delav- cev. Bil je invalidsko upokojen, vendar je z izredno voljo bolezen še precej let uspešno premagoval. Član ZK je bil skoraj 30 let, po- znamo ga kot aktivnega družbeno- političnega delavca, opravljal je vr- sto odgovornih dolžnosti in bil pov- sod tam, kjer je bilo treba pomaga- ti, kjer je bilo treba prenašati zna- nje in izkušnje na mlajše. V trajnem spominu bodo Alfon- za Curina ohranili ptujski planinci, saj je bil leta 1953 na čelu skupine ljubiteljev narave in naših lepih gora, ko so ustanovili planinsko društvo, ki letos, ko praznuje 25- letnico uspešnega delovanja šteje že čez 1100 članov. Ta uspeh in delo na raznih drugih področjih tudi za- gotavlja, da bo spomin na Alfonza Curina ostal trajno živ. FF ORGANIZIRANOST ZVEZE KOMUNISTOV V NOVIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH \ Poleg vrste nalog, ki nas čakajo na območjih novih krajevnih skupnosti na področju krajevne samouprave in delovanja družbenopolitičnih organizacij, bomo morali v teh enajstih novih krajevnih skupnostih dosledno izpeljati Se vpra- šanje delovanja članov Zveze komunistov v kon- ferencah in sekretariatih, novih osnovnih organi- zacijah ter aktivih ZK po ulicah, soseskah itd. O tem vprašanju so se pred nedavnim pogovarjali tudi na razširjenem posvetu člani komisije za organiziranost in razvoj ZK pri komiteju OK ZKS PTUJ in sekretarji osnovnih organizacij skupaj z drugimi predstavniki novih krajevnih skupnosti. Pomemben delež k razpravi je prispeval tudi predsednik komisije za organizi- ranost in razvoj ZK pri CK ZKS — Peter Hedžet, ki je med drugim poudaril, da gre v osnovi za bitko samoupravne integracije celotne družbe in da moramo povezati ljudi iz združe- nega dela in krajevnih skupnosti v enotni sistem samoupravljanja. Vložiti moramo vse napore, da sedanje stanje spremenimo in da dosežemo temeljito povezanost vseh komunistov, ki v krajevni skupnosti živijo in v njej uresničujejo svoje osnovne življenjske potrebe zase in za svoje otroke. Občinski komite mora to novo organizira- nost izpeljati skozi ustrezne statutarne sklepe in obliko prilagoditi številu članov ZK ter upošte- vati nekatere druge specifičnosti krajevne skup- nosti. Z organizirano in dobro načrtovano akcijo bomo le tako lahko v sleherni sredini odpravljali možnosti v katerih se lahko razvije marsikatera dejavnost, ki je danes tuja našemu samoupravnemu sistemu. Enotna idejno poli- tična ocena razmer, politična in samoupravna akcija bo lahko razrešila kopico vprašanj, ki se porajajo vsak dan in na vsakem koraku. Doseči moramo, da bomo komunisti povsod organizi- rano delovali, če hočemo da bomo lahko res- nično prenesli vse funkcije v roke delovnih ljudi in občanov neposredno in jih aktivirali v reševa- nju tistih vprašanj, ki jih zanimajo in so njiho- vega življenjskega pomena. Predsednik komisije za razvoj in organizira- nost ZK pri komiteju OK ZKS PTUJ — Dimče Stoječevski je v svojih uvodnih besedah prav tako naglasil pomembnost nove organiziranosti članstva Zveze komunistov, ki mora biti taka, da bo tudi najučinkovitejša, ker 1020 članov v vseh enajstih krajevnih skupnostih, pomeni precej- šnje število ljudi in nam ne sme biti vseeno kako jih aktivirati in z načrtovano vsebinsko preosno- vo slehernega vključiti v delo. V razpravi so sekretarji osnovnih organizacij na terenu in drugi predstavniki iz krajevnih skupnosti potrdili prizadevanja, da vsebinsko preosnovo delovanja Zveze komunistov čimprej in dosledno izpeljemo v vseh enajstih krajevnih skupnostih. Obljubili pa so tudi, da bodo vsak po svojih močeh prispevali, da bomo komunisti stalno prisotni v razreševanju vseh vprašanj in ne le ob določenih akcijah, ko po navadi aktivnost naraste in po končanem delu miruje vse do naslednje večje zadolžitve. Mnenja so tudi bili, da moramo v vsa vodstva — tako za krajevno samoupravo kot v družbenopolitične organiza- cije, izbrati najboljše, tiste, ki jim ljudje zaupajo in ki so že doslej s svojim delom dokazali, da si resnično prizadevajo za naš boljši jutrišnji dan, za nove, na samoupravnih temeljih zgrajene odnose v naši družbi. mS Človek, resnični upravljalec družbenih dogajanj Slovenska Bistirica Tudi v občini Slov. Bistrica potekajo te dni sklepne aktivnosti v okviru priprav na bUžiije volitve. Same priprave kot tudi doseženi rezultati v tej smeri potrjujejo velik napredek v smeri uveljav- ljanja politične aktivnosti vsakega posameznega občana in organi- zacije v okviru SZDL in sindikatov. To so pred nedavnim potrdili tudi na skiipni seji občinske konference SZDL in občindcega sveta zveze sindikatov občine Slov. Bistrka, ko so kritično oceniU dosedanji potek političnih, kadrovskih in organizacijskih priprav na volitve delegacij za skupščino družbenopolitične sku- pnosti in skupščine samoupravnih mteresnih skupnosti V bistriški občini so si enotni v ugotovitvi, da so dosedanje priprave na volitve postale pomemben korak v obogatitvi nastajanja nove in velike družine samoupravi) avcev in g05)odarjev v oblikovanju nove kvalitete med- sebojnih delovnih pa tudi (tužbenih odnosov. To postaja tudi temelj nalog nadaljnjega delovanja in razvoja samoupravne- ga sistema, ki po delegacijah prehaja neposredtio v bazo, do delavca in občana. To pa je še posebno pomembno, ker obdobje predvolilnih priprav sovpada v priprave na aI. kongres ZKJ in Vin. kongres ZKS. Na področju kadrovdcih prq)rav so v bistriški občini pričeli konkretno aktivnost z oceno delegacfl in delegatov na vseh nivojih. Ta ocena pa je postala tudi osnova za ponovno delegira- nje. Tiste, ki niso opravičfli zaupanja je bilo potrebno zamenjati z drugimL To pa je zahtevalo dodatne aktivnosti vseh sredin, da bi si z načrtnim evidentiranjem zagotovili kvalitet- nejši izbor delegatov za prihodnje nandatno obdobje. V posameznih sredinah so morali evidentirati dovolj širok krog delovnih ljudi, da im^o na vseh nivojih in sredinah dovolj evidentiranih za potrebe volitev. To pa še ne pomeni, da so u^eU odstraniti vse pomanjkljivosti v teh prizadeva- li ih. Zadnje ugotovitve kažejo, da v bistriški občini predvolilne pr^ra- ve še niso prodrle v vse sredine. Rapisnice tudi kažejo, da je bilo evidentiranje mnogokje usmerjeno predvsem za potrebe volitev v letu 1978, manj pa za ostale potrebe v teme|nih samoupravnih skupno- stih ali širše družbenopolitične skupnosti ter SIS. Iz te ugotovitve so v bistrcki občini izluščili spoznanje, da bo potrebno v prihodnje posvetiti več skrbi stalnosti in šurini evidentiranja. Do 23. januarja 78 je bilo v občini Slov. Bistrica evidentiranih 4040 možnih kandidatov, od tega za potrebe delegacij za delegiranje delegatov v skupščino občine 1218 delovnih ljudi in za delegacije za SIS 2822 občanov. Od skupnega števila evidentiranih je 37 odstotkov mladih do 27 let, 30 odstotkov žensk 22 odstopov danov ZK in 0,3 odstotke udeležencev NOB. Ugotovitve ob evidentiranju kažejo, da so v bistreči občini z doseženimi rezultati zadovoljni Nekoliko manj zadovoljiv je samo odstotek evidentiranih žena, ki pa je kljub temu mnogo ugodnejš i od volitev v letu 1974. Delno nedokončana so ostala tudi prizadevanja na področju aktivnejšega vključeva- nja kmetov in obrtnikov v samoupravno organiziranost Viktor Horvat Ormož Kdo so kandidati? V občini Ormož so dosedanje evidentiranje opravili uspe&io. Skupno so evidentirali 1890 možnih kandidatov, med temi tudi ustrezno število mladih in žensk. Pp skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov so v Ormožu sed^ v sklepni fazi marčnih volitev. Za vodilne funkcge na ravni občine in krajevne skupnosti je bib eviden- tiranih dovoy kandidatov, evideih tiranje pa je uspelo predvsem zato, ker so se vse družbenopolitične skupnosti, organizacije in društva dovolj angažirano vključile v vse predvolilne aktivnosti. S tem seveda še ni rečeno, da je evidentiranje povsem zaključeno. Postopki pred volitvami se še nadaljujejo in mora biti volilna aktivnost močna še ves prihodnji mesec. Za posamezne vodilne funkcge v občini so biH evidentirani: Mirko Novak za predsednika skupščine občine Franjo Križmančič, kandidat za predsednika izvršnega sveta SO Ormož Foto: zk C)rmož, za podpredsednika Milan Ritonja, za sekretarja Milan Vičar. Za predsednika izvršnega sveta SO Ormož so evidentirali Pranja Križmančiča, za predsednika zbora združenega dela Martina Kramarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je evidentiran Matga Ratek in za predsednico družbe- nopolitičnega zbora pa Terezija Štefančič. Kot je znano, je sekretar občinskega komiteja ZKS Tone Luskovič, kandklaturo so podprli tudi predsedniku OK SZDL Silvu Bedraču, kadrovske spremembe 3a je pričakovati še pri občinski coirferenci ZSMS in še v nekaterih drugih organizac^ah in skup- nostih. 2k Poročilo o delu komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 "^pciriii^ ^ciiieve bmm m ilružbenem interesu Za sejo zborov skupščine občine Ptuj, ki je bila v torek, je komisija za zaščito interesov pripravila obširno poročilo o svojem delu od ^rila do decembra landcega leta. V tem času seje komisija sestala večkrat, po enkrat tudi v KS Markovci in v I^la pri jezu v Maikovcih Ki GorišnKa, ker so bile seje odprte, so na njih lahko sodelovali tudi predstavniki kr^evnih skup- nosti m prizadeti občani Gradnja vodne elektrarne sredr »ija Drava II gre namreč h koncu, zato je bUa glavna naloga komisije, ?a je sprenUjala izvajanje dogovor- jenih ukrepov za odpravo posledic posega elektrarne v naš prostor, ^edsebojne odnose med občino ^tuj in Drav^imi elektrarnami '^aiibor je komisga urejala z ^edsebojnim dogovarjanjem spro- ^0 skozi celoten potek gradnje, "^ed izvajanjem gradnje je cesto prišlo do določenih ^rememb, zaradi cesarje bilo treba postaviti oodatne zahtevke. K temu Jjav^amo še kratek povzetek Pfedhodnih dogovorov in zahtev, \L je komisga postavila ^estitorju: i Investicij dci program gradnje *^aovcda na Ptujskem polju in v delu Haloz je predvideval investicgo v višini 34,978.036 din, delež Dravskih elektrarn Maribor pa je znašal 20milgonov din.Med gradnjo pa je prišlo do spremenjenega obse^ del in do podražitev, zato znaša predračun za izvedbo del 52,878.215 din. Foto: M. Ozmec ] 1 delež UE pa se zviša na 30,7 • milijona dinarjev. Obenem je komisija zahtevala, da se dosledno vztraja pri izvršitvi dogovorov s komunalnim podjetjem Varaždin za vodooskrbo krajevne skupnosti avrč. Odškodnine za prekomerno uporabo cest inj^opravilo cest na območju gradbišča so bile doslej delno obravnavane za območje KIS Gorišnica in Markovci, za območje KS Ptuj pa samo načelno. Prav na območju mesta Ptuj pa gre za popolno uničenje cest zaradi gradnje drenaže in kanalizacije. Predračun vrednosti ta dela na 9,669.066 din, odškodnina za čezmerno uporabo cest v KS Gorišnica in Markovci pa še ni ovrednotena, ker so dela se v teku, vendar je že sedaj moč ugotoviti, da jih bo treba prevleči z novo plastjo asfalta, kar bo veljalo okrog 3,6 milijona dinaijev. Prav tako komisija v celoti podpira zahteve obeh krajevnih skupnosti, da se modernizirajo poškodovane maka- damske ceste. Ob razpravi o načrtu zavaroval- nih del na območju Ptuja je bflo ugotovljeno, da je treba zavaro- vanje levega brega Drave podaljšati do Gunžerjevega otoka in to zaradi močne erozge. Prav tako je bila postavljena zahteva za ureditev dostopa do plavajočili otokov pri Ptujskih toplicah in zgraditev nadomestnega spusta za čolne. Zahtevali so tudi ločeno ureditev peš poti in steze za kolesarje na os snem bregu od adružnega trga do toplic, oboje mora biti asfaltirano in oprem- ljeno z javno razsvetijavo. Dogovorjen je tudi bil projekt za spust za čolne na desnem bregu Eri železniškem mostu in na levem regu pri Budini. Zavarovalna dela na levem bregu Drave so posegla v ptujski park v tolikšni meri, da tega s posamičnimi posegi ne bo moč popraviti DE Maribor so zaradi tega naročile načrt za ureditev parka, ta načrt je izdelan in od občine potrjen. Pri tem se moramo zavedati, da investitor ne more vzpostaviti parka v prejšnje stanje, saj je za to potrebno vs^ 15 m še več let, vendar komisija vztraja, da investitor opravi vsa dela, ki so predvidena v načrtu. Cfela so ovrednotena na 6,5 milijona dinarjev, vendar komisija smatra, da je to le skromna odškodnina za park. Zaradi nefunkcionalnosti je komisija odstopila od gradrije ribje steze, predlaga pa, da n^ ribiči nemudoma ženejo sporazum o zgraditvi ribnikov tako kot je bilo to dogovorjeno. Prav tidco je komisija zahtevala ureditev oto- kov v zbirnem jezeru, kjer bodo fiogoji za razvoj flore in favne, nvestitor mora tudi urediti strugo Bave tako, da pokrajina ne bo izgubila svoje slikovitosti V ukrep za zaščito okolja spada tudi zahteva po dodatnem dovajanju vode v Studenčnico, ki je presahnila zaradi HE Zlatoličje. Uporabo jezera in njegove okolice za rekreativne namene je komisija zahtevala že od vsega začetka, ker meni, da mora imeti tako velika vodna površina vpliv tudi na razvoj turistično-rekreativ- nih dejavnosti v občini Sestavni del te zahteve je tudi ureditev ustreznih dostopov do vode in določitev režima uporabe jezera v rekreativne namene, zlasti za razvoj vodnih športov. Strokovne službe SO Ptuj pa so že pripravile teze za izdelavo odloka o uporabi jezerske površine. Komisija ugotavga, da je kljub pripravljenosti DE Maribor, kme- tijske zemljiške skupnosti Ptuj in cbmočne vodne skupnosti Drava, ogrožena ureaiičitev gradnje visokovodnega nasipa od Male vasi do Formina. Lastniki zemljišč, potrebnih za gradnjo nasipa, so sprožili upravni spor proti odločbi o ugotovitvi javnega interesa za gradnjo visokovodnega nasipa, ki so jo sprejeli zbon SO Ptuj. Problem odvajanja poplavnih in meteornih vod bo rešen z načrom, ki predvideva odv^anje teh vod v odvodni kanal elektrarne. Pri revizgi načrta bodo sodelovali tudi predstavniki KS in dobri poznavalci vodnih razmer na poplavnem območju. Komisija prav tako ugotav:ya, da je vse več divjadi ki zaide v dovodni kanal in v zbirno jezero, iz katerega Je zaradi gladkih asfaltnih površin izhod nemogoč, zato zahteva, da se objekti v celotni dolžini zavarujejo s primerno ograjo. Vse te zahteve komisije izh^ajo Polaganje drenaže na levem bregu Drave Foto: A. Bradač iz dosedanjih spoznanj, Ce bodo nadaljnji posegi in obratovanje elektrarne povzročili nove posledi- ce, bo komisga jjo stavila nove zahteve. Treba je se povedati da DE Maribor do vsega navedenega še niso zavzele dokončnega stališča. Predlagali so, da bi v^se sporne zadeve rešili v začetku letošnjega leta, ko bodo dokonča- na dela, potrebna za pričetek obratovanja elektrarne. FF 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 2. februar 1978 — TEDHOK V skladu z možnostmi gospo- darstva Danes dopoldan se bodo v delavskem domu Franca Krambergerja sestali na 18. skupni seji delegati zbora uporabni- kov in zbora izvajalcev skupšCine občin- ske zdravstvene skupnosti Ptuj. Osrednji točki dnevnega reda so namenili obravnavi pripomb in sklepa- nju o sprejemu samoupravnega spora- zuma o pravicah in obveznostih iz enot- nega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji ter samoupravnega spora- zuma o pravicah in obveznostih iz zdrav- stvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj. Delegati so med drugim obravnavali tudi predlog solidarnostne komisije o uresničevanju enotnega programa zdrav- stvenega varstva v SR Sloveniji v letu 1977. Ko so obravnavali osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega pla- na občine Ptuj za obdobje 1976 — 1980 za letoSnje leto, so poudarili, da so nalo- ge usmerjene k uresničevanju predvsem dveh srednjeročnih ciljev: tekočemu usklajevanju pravic iz zdravstvenega varstva in socialne varnosti z možnostmi gospodarstva in doslednemu uresničeva- nju svobodne menjave dela v zdravstvu. Oba sporazuma, pomenita v zdrav- stvu precej sprememb v primerjavi z začrtanimi srednjeročnimi programi. SkrCitev enotnega programa ima za posledico manjšo solidarnost na ravni republike, medtem ko občinski spora- zum prinaša večjo solidarnost na območju regije. V zdravstveni skupnosti bodo zato v okviru dohodkovnih možnosti zagotav- ljali zdravstveno varstvo po novih spora- zumih, kar pomeni večje obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti, na pod- ročju neposrednega zdravstvenega var- stva pa se bodo povečali prispevki upra- vičencev pri uveljavljanju pravic. Več o današnji skupščini lahko preberete v naslednji številki TEDNIKA. — OM Delegati o problematiki socialnega skrbstva Ne samo socialna podpora Naloga skupnosti socialnega skrbstva ni samo skrb za socialno šibke in za delitev socialnih pod- por. Dejavnosti te skupnosti so obsežnejše in večje. Sem sodi nega ostarelih ljudi, obravnava mladoletnih prestopnikov, varstvo družine, skrb za duševno prizade- te, pomoč pri zdravljenju alkoholikov in Se vrsta drugih podobnih skrbi. Prav zaradi te pestrosti dejavnosti se skupnost nahaja v težavnem položaju zaradi vsebine dela in tudi v smislu samoupravne organiziranosti. Problemi so torej povsem drugačne narave. O analizi sedanjega stanja socialnega skrbstva v občini Ptuj so pred dnevi razpravljali tudi delegati skupščine, ki so med dru- gim obravnavali še financiranje skupnosti v prvem trimesečju letošnjega leta, soglasno so sprejeli sklep o imenovanju Franca Kranj- ca za direktorja Doma upokojen- cev Ptuj—Muretinci in imenovali še odbor ljudske obrambe in družbene samozaščite. Delegati so menili, da je za uspešno, boljše in konkretno reševanje zapletenih procesov pri zdravljenju alkoholikov, pri domači negi bolnikov pri pogovo- ru z mladoletnimi motenimi oseba- mi, duševno prizadetimi in drugimi potreben kader, denar in prostor. V občini Ptuj je že od nekdaj ,,kronično" pomanjkanje kadrov, tako skupnosti primanjkujejo zdravniki, socialni delavci, psihologi in psihiatri. V občini Ptuj tako deluje samo en psiholog, drugi prihajajo od drugod, v 22 osnovnih šolah so samo trije socialni delavci. Nobena od teh šol nima speciahiega pedagoga niti psihologa. Tudi v delovnih orga- nizacijah je podobna situacija. V ilustracijo naj navedemo nekaj podatkov: v občini Ptuj je 13 socialnih podpirancev na 1000 prebivalcev, v zavodih je iz občine Ptuj več kot 5 občanov na 1000 prebivalcev itd. V prihodnosti si bo potrebno prizadevati rešiti nekaj akutnih problemov kot na primer: preprečiti odseljevanje mladih lju- di iz manj razvitih krajevnih skupnostih, povečati skrb alkoholikom, posvetiti se bo potrebno mladim družinam, vzgajati otroke in drugo. Za rešitev teh problemov so delegati zastavili naslednje cilje: socialno skrbstvo bo potrebno uvrstiti med prednostne dejavnosti v občini, odpraviti bo potrebno različnost materialnih pogojev za življenje in delo občanov, razvijati preventivno skrb za starejše obča- ne, mladoletne prestopnike in alkoholike. Povezati se bo potreb- no z združenim delom, ki mora načrtneje skrbeti za socialno počutje delavcev in tako tudi občanov v krajevnih skupnostih. Potrebno bo več kadrovskih štipendij za študij psihologije, sociologije in drugo. Prav je, da ta spodbuda prihaja iz skupnosti socialnega skrbstva. Potrebno bo tudi zvedeti ali je nizek osebni dohodek razlog pomanjkanju ka- drov. V ta okvir prizadevanj pa sodi tudi socialna komisija, ki deluje pri svetu KS. Ta mora nuj- no spremeniti vsebino dela. Premalo je, tako je dejala tudi predsednica skupščine, Ivanka Go- lob, da komisija obravnava samo prošnje za socialno pomoč, potrebno bo razvijati sosedsko po- moč med krajani, pomoč mladine in pionirjev. Veliko vlogo ima preventiva, sproti je potrebno opozarjati na posamezne pojave nerazumevanja, pojave alkoholiz- ma, kriminalitete itd. Trenutno razvito nego na domu v Kidričevem, Ptuju, Rogoznici in Podvincih je potrebno razširiti Se v Slovenske gorice in Haloze, kajti tu so največje težave, tu ljudje odhajajo in doma zapuščajo stare in onemogle starše, mladoletne brate in sestre. Ob koncu naj Se zapišemo, da se skupščine so- cialnega skrbstva ne lideležujejo prav delegati najbolj prizadetih krajevnih skupnosti Haloz in Slovenskih goric. Ob koncu so delegati sprejeli Se predlog sklepa, da se v zbor uporabnikov poleg delegatov krajevnih skupnosti vključi še delegate iz združenega dela. Upajmo, da našteti problemi in predlagani cilji ne bodo ostali samo spisek želja na listih belega papirja. zk Nesreča nikoli ne počiva Po tragičnih nesrečah znani železniški prelaz na cesti med Ptujem in Domavo, je bil 23. januarja 1978, ob /0.45 spet prizorišče nesreče, ki k sreči ni zahtevala človeškega živ^'enja ali večje materialne škode. Do nesreče pa je prišlo zaradi tega, ker Je bila gosta me^a in zato vidljivost zelo slaba. Prav to nas opozarja, da bi bilo treba ta prehod nekoliko bo;y zavarovati, samo stop znak ob slabi vidljivosti je za tiste, ki ceste pdrobneje ne pozn^o, mnogo premalo. Nekoč so tu bile zapornice, pa ni bilo prometnih nesreč, takoj ko so jih odstranili, je ta prelaz postal eden n^bolj črno zapisanih na širšem območ- ju. Promet se iz leta v leto veča, s tem pa je tudi nesreč vedno več, felezniška podjetja pa ukinjajo čuvajnice in zapornice, da bi s tem zmanjšali lastne stroške, koliko pa je škode zaradi nesreč, tega nfliče ne upošteva, da dragocenih človeških življenj niti ni moč denarno ovrednotiti To ni samo moje razmišljanje, enako se sprašujejo številni obča- ni, zato še enkrat Kako dolgo bo železnica še puščala ta „odprta vrata" za nesreče? Marjana Coh Aktivirati delo konference mladih V specializiranih organizacijah in društvih Predstavniki družbenih organizacij in društev, ki so kolektivni člani Zveze socialistične mladine in sestavljajo koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci ZSMS Ptuj, so se pred dnevi ponovno sestali z namenom, da opravijo pregled dosedanjega dela in določijo okvire prihodnje aktivnosti. Predloženi osnutek programa vsebuje nekaj konkretnih nalog, ki jih bo potrebno uresničiti, če žeUmo utrditi vlogo družbenih organizacij in društev. Pomembna je naloga, da se nekatere naloge iz programov družbenih organizacij in društev, ki so širšega družbenega pomena, vnesejo v program občinske konference ZSMS Ptuj. Širša uveljavitev družbenih organizacij in društev je pogojena tudi z ustrezno organiziranostjo znotraj občinske konference. Zato sklep, daje potrebno čim- prej ponovno aktivirati konferenco mladih v specializiranih organizacijah in društvih, delo pa v nadaljevanju ustrezno organizirati po komisijah. V vseh osnovnih sredinah družbenih organizacij in dru- štev se naj ustanovijo aktivni ZSM, so sklenili člani koordinacijskega odbora. Razmisliti bo potrebno tu- di o ustanovitvi organizacij, ki jih v Ptuju še ni, npr. organizaciji glasbene mladine in podobno. V družbenih organizacijah in društvih bodo opravili preglede številčnega in kadrovskega stanja članstva. Sprejeli bodo tudi vsebinsko bogatejše programe, ki bodo poleg dela strokovne narave, vsebovali še naloge idejno-političnega delovanja v vrstah družbenih organizacij in društev. MG Klic iz Kidri^)flM|d Čeprav poseben komentar k objavljenim slikam ne bi bil potreben, pa vseeno nekaj besed. Prav v času, ko občutimo podražitve, med drugim tudi mea, so v Kidričevem našli v opuščenem vodnjaku čez 100 1« težki kadaver svinje. Vodnjak izhaja iz vojnih let, ^obok 5 m in oddaljen ie pol km od stadiona NK Aluminij. Kako je svinja zašla vanj, ni moč iigotoviti, ali je pobegnila iz pitališča KK aH kakemu zasebnemu rejcu in padla v vodnjak, ali je kakšen brezvesten občan ^a odložil poginulo svinjo, ne da bi pomislil,' kakšne škodflive posledice ima to za okolje, tega ne vemo. Nedaleč vstran je tudi novo „samoraslo" odlagališče smeti, ki ga pridno uporabljajo občani iz Kidričevega pa tudi iz okoliških krajevnih skupnosti in celo iz dru^ občin. Le kje je tu naša družbena samozaščita? Poseben primer pa je nezašči- tena jama, opuščen vodnjak, ki baje ni last nikogar, je pa lahko nevarna past za marsikoga. Ukrerajmo, da ne bo prepozno., vsi trije primeri dovolj zgovorno kažejo, kako pomanj- kljiva je naa skrb za oko^e, kako je treba ukrepati in kaj storiti. To je naša ^upna dolžnost, vseh in vsakogar, tudi tistih, ki dnevno tam mimo vozgo s traktorji, vemo kdo in odkod so. Vsie to nas resno opozarja, kako smo doslej varovaU in ščitili naše okolje. odpravo takih žarišč nevarnosti in ogledal malomarnosti smo odgovorni vsi France Meško V 5 DKtrov globokem vodnjaku leži poginula svinja Foto: K- Zoreč „Kje ste občani?" Novo smetišče, nov dokaz onesnaževalca okolja Foto: K. Zoreč Nezaščiten opuščen vodnjak lahko že jutri terja človeško življenje Foto: K. Zoreč ZVEZNI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO personalna uprava RAZPISUJE Natečaj za sprejem učencev v vojaške gimnaz^e in gojencev »ednje vojaške šok v letu 1978, m sicer: 1. Za, učence vojaScih gimnazn: - letalske gimnazfle ,JVIaršalTito" v Mostaiju, - vojaške gimnazge ,3ratstvo i jedinstvo" v ^o^adu - vojaške ginmazge ,4vo Lola Ribar" v Zagrebu m - vojaške gimnazge ,JFranc Rozman-Stane" v I^ubl^ni (samo s področja SR Stovenge); 2. Za gojence srednjih vojaSkih šol: - srednje vojaške šole kopenske' vojske v Sarajevu (smeri: pehota, artilerija, artilergsko-raketne enote protizračne obrambe, cMepne enote, inženirstvo, zveze in ABK obramba) - tehniSce srednje vojaške šole kopenske vojske-v Zagrebu (smeii: strojniSca, elektotehniška, piometna in kemijskotehnoloSca) - letalskotehniške srednje vojaške šole v Rajlovcu (smeri: strqjnotehniška,elektrotehniaca, elektronskotehniSca in telekomu- nikacije) - momariškotehniSke srednje šole v Sara^vu - intendatske srednje vojaSce šole v Sarajevu - sanitetne srednje vcga^ce šole v Novem Sadu. POGOn NATEČAJA Natečaja se lahko udeležijo fantje, držav^ni SFRJ, ki izpolnjig^o naslednje pogcge: a) splošni pogoji - da so redni učenci Vin. razreda osemletk, - da so Vn. razred končali najmanj z dobrim uspehom in im^o v matematiki, fiziki in kemiji najmanj oceno dobro - da so rojeni leta 1962 ali kasneje - da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila prostojna vojaška zdravniška komisija - da niso biH sodno kaznovani in da niso v kazenskem postopka - da imajo priporočito občinskega upravn^ organa za |udsko obrambo o moralnopolitičnih kvalitetah za šolanje in shižbovaige v oboroženih enotah ter - da imajo soglage staršev - skrbnikov b) posebni pogoji - natečaja za srednje vojaške šole se lahko udeležgo tudi fantje, ki so rojeni leta 1961, če so končaH osemletko, s tem da so VuL razred končali z najmanj dobrim uspehom in imajo v matematiki, fiziki in kemiji oceno najmanj dobro - natečaja za vojaSte gjmnazge se lahko udeležgo tudi učenci L in n. razreda giinnazij oziroma 1. aH 2. razreda šole, ki im^o predam s skupnimi osnovami usmerjenega izobraževanja, če,so prejšnji razred (učenci I. razreda pa prvo polletje) končali najmanj z dobrim uspehom in da imajo v matematiki, fiziki in kemiji oceno najmanj dobro, ter da niso stargši: učenci L razreda od 16 let, učenci drug^ razreda pa od 17 let - če se bo za kako izmed v natečaju navedenih šol iz posameznih republik ali pdcrajin zglasilo dovolj kandidatov z odličnim in prav dobrim uspehom, kandidatov z dobrim uspehom iz te republike ali pokrajine ne bodo poklicali na specialistični zdravniški pregled in jih tudi ne bodo sprejeli v šoto. UDEUEŽBA NA TECAJU Kandidati, ki se želgo udeležiti natečaja, naj pošljejo pro&ijo kolkovano z 2 din, občinskemu upravnemu organu za gudsko obrambo. Prpšnjo napišite na obrazcu, ki ga dobite pri omeigenemu organu. Prošnii priložite naslednje: - potjen prepis izpidca iz rojstne matične krgige; - potrjeno potrdilo ali prepis spričevala z ocenami po predmetih za VI. m VII. razred — za učence, ki obiskujgo Vni. razred, oziroma prepis spričevala z ocenami po predmetih za VIL in Vin. razred - za tiste, ki so končali osemletko. Učenci L in H. razreda civitae gimnazije in učenci I. in H. raaeda šol, ki im^o program s aoipnirm osnovami sredrijega usmajenegi izobraževanja naj poleg izpiska iz rojstne matične knj^ k prošnji priložijo: potrjen prepis spričevala iz prejšnjega razreda m potrdilo o uspehu po predmetih v polletju razreda, ki ga obiskujeja' ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UCENCEV IN GOJENCEV V vojaških gimnazgah in srednjih vojaScih šolah se bo pouk začel 1. septerataa 1978 in bo trajal 4 leta. Za učence iz civihiih gimnazg je trajanje šolaiga v vojaških gimnazijah odvisno od razred v katerega so sprejeti K,o gojenci sredigih vojaSdh šol končajo šolanje po skupnem programu, nadaljujejo šolanje na eni od smerij navedemh v natečaju. V Času šolanja bodo učenci in gojenci stanovali v internatu in imeli na, stroace finančnega načrta Zvezne^ sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovartja, prehrane, obleke, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih letnih počitnicah in do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci letalske gimnazge bodo morali v Času šolanja v gimnaziji poleg rednega programa obvezno po programu jadraiga-leteiga leteti z ja (talnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami, po končafli gimnazgi pa bodo nadaljevali šolanje v letalski vojaŠci akadenifli kopenske vojske in intendatske službe, odvisno od potreb pa tudi v drugih vojaških akademgah. Gojenci srednjih vojaScih šol bodo pO končanem šolanju dobili čin aktivne^ vodnika ustreznega rodu oziroma službe; glede na pogoje, predpisane vsako šolsko leto posebej, pa se lahko takoj udeležgo natečaja za sprejem na šolanje v vojaški akademiji ustreznega rodu oziroma službe. Učenci oziroio* fojenci bodo morali po končanem šolairju obvezno ostati v sluŽl* LA tokiko časa, kolikor je določeno v zakonu o shi&ovanju * oboroženih silah. Medsebojne obveznosti učencev oziroma gojencev in Zvezneg* sekretariata za :yudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S pogodbo bo urejeno tudi nadomestilo za stroSce šolanja (stroški za prehrano, stanovanja in mesečni denarni prejemki) v primerih, če učenec oziroma gojenec ne izpolni obveznosti po svoji laivdL Natečaj ve^a do 15. marca 1978. O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisga za izbiro učencev in gojencev do konca m^a 1978. Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite P^i občindcem upravnem organu za ^udsko obrambo, pove^stv* vojaškega okrožja in pri vojaških šolah. TEDNIK -2. februar 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Prizadevni člani slovenskega društva France Prešeren v Burscheidu Pred dnevi je naSe uredništvo obiskala Zofija Fištrovec iz Sodi- nec, ki je sicer na začasnem delu v tujini. Veliko zanimivega nam je povedala o aktivnosti zdomcev da- leč stran od rodne zemlje, zato smo se odločili, da vam del njiho- vih prizadevanj opišemo. Skupina naših zdomcev, ki služi.j kruh v Burscheidu, je z Ivanom' Dovečarjem na čelu vztrajala na' tem, da bi ustanovili slovensko šo- lo. ivanDovečar je hodil večkrat v Bonn na jugoslovansko ambasado pa k sosednjim slovenskim društ- vom, z namenom, da bi ustanovili slovensko šolo. Dobil je napotke, kako bi do tega lahko prišlo. Veli- ko dela ga je čakalo, pa tudi ostali zdomci so mu priskočili na pomoč. Vse slovenske otroke so morali popisati in končno dosegli, da je začela šola delovati še pred začet- kom leta 1977. Učiteljica Zofija Česnovar je imela v svojih klopeh 18 slovenskih otrok iz Burscheida. Otrokom slovenske šole so pripravili praznovanje Dedka mra- za, ki so se ga udeležili tudi njihovi starši. Bilo je sicer skromno, am- pak domače in toliko bolj veselo. Starši pa so se tako med seboj še bolj tesno povezali in se spoznali. Veseli obrazki malčkov naših zdomcev iz Burscheida, Dedek mraz je bil do vseh radodaren. Ugotovili so, da jim manjka še sa- mo slovensko društvo, kjer bi se lahko tudi oni shajali in izmenjavali mnenja. Ni dolgo trajalo, ko so se zbrali v lepem številu na ustanovnem sestanku. Stekla je razprava o potrebah, ki so narekovale da je prišlo do tega. Vsi so enoglasno sklenili, da ustanovijo svojo slovensko društvo. Izbrali so pred- sednika, Ivana Dovečarja, pa podpredsednika, tajnico in blagaj- nika ter nadzorni odbor, vse tako, kot je treba. Le za ime se niso mogli odločiti takoj. V tujini je vse polno društev, ki nosijo takšna ali drugačna imena, od Triglava, Jadrana, do Vardarja. Slovenci iz Burscheida pa so izbrali za ime svojemu društvu, ime velikana slovenske poezije Franceta Prešer- na. Začetek je bil sicer težak. Denarja ni bilo, bila pa je volja. In to je vse. Z lastnimi sredstvi so nakupili potrebno za svojo prvo skupno akcijo — pustno zabavo. In uspela je. Še boljša je bila proslava ob 8. marcu, dnevu žena, kjer so slovenski otroci imeli zelo lep nastop in so spravili svoje mam.ice do solza. Še večja in množičnejša je bila proslava 1. maja, mednarodnega delavskega praznika. Na zabavni del so povabili slovenski ansambel Sirena iz Solingena. Tudi ob dnevu mladosti in Titovem rojstnem dne- vu so naši rojaki v Burscheidu pripravili kulturno bogate prosla- ve, na katerih so slovenske ciciba- ne sprejeli med pionirje. Te slavnosti se je udeležil predstavnik jugoslovanske ambasade v Bonnu. Cez počitnice je slovensko dru- štvo France Prešeren mirovalo, že takoj oktobra pa se je spet razvila živahna dejavnost. Iz prelepe Slovenije so povabili ansambel Henček, iz slovenskega društva v Essenu pa so povabili še folklorno skupino, tako, da je bilo dovolj domačih viž in plesov. Priredili so veselo jesen v Leichlingenu in zelo je uspela. Najprijetneje pa je bilo ob 29. novembru, dnevu republi- ke. Pionirji so pripravili pester program. Ze 18. decembra lani so pripravili za vse slovenske otroke praznovanje Dedka mraza. Otroci so bih zelo veseli, saj jih je obdaril vse po vrsti. Za vse to pa so poskrbeli člani slovenskega društva France Prešeren iz Burscheida. Tudi skupno silvestrovanje so organizirali, pa je bila udeležba ze- lo skromna, ker je večina odšla v domovino. V letu 1978 bodo pripravili osrednjo proslavo ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku, pa tudi ob 8. marcu, dnevu žena bodo proslavljali. Kakorkoli že, pohvale vredna je vsaka njihova aktivnost, vsaka njihova združena akcija, ki jim krajša čas daleč stran od rodne grude. Navsezadnje pa na tak način tudi ohranjajo tradicijo vseh nas, tukaj živečih Slovencev. M. Ozmec S14. seje skupščine skupnosti otroškega varstva Ptuj Zagotavljanje solidarnosti Na včerajšnji seji dcuj^čine skupnosti otroškega varstva Ptuj so delegati brez bistvenih pripomb prejeli samoupravni ^orazum o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke in za po^eševanje otroškega varstva za minulo leto. S tem SS določajo skupnosti otroškega varstva osnove in merila za zagotav^anje solidarnostnih sredstev dcupnostim otroškega varstva za izvajanje enotnega programa vzgoje in izobraževanja za predšolske otroke in za pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah. Iz tega naslova bo ptuj.ska skupnost otroškega varstva za izvajanje 80-umega vzgojnega programa za leto 1977 dobila 211.443 (ftnarjev, za po^eševanje razvoja otroškega varstva pa 2,113.340 dinarjev. Delegati so na včerajšnji seji prejeli tudi sklep o začasnem financiranju skupnosti otroškega varstva Ptuj v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ko izdatki ne sme^o presegati štirih dvan^stin izplačanih sredstev v letu 1977. Za uresničevanje tega dclepa pa delovni ljudje plačujejo prispevke iz brutto osebnega dohodka po stopnji 0,83 %. Tudi delegati te skupnosti so sprejeli sklep o imenovanju Otona POLICA za sekretarja SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj. Razprav^ali pa so tudi o pravilniku za dodeljevanje posojil za izgradnjo in opremo objektov otroškega varstva. S tem pravilnikom so določeni kritergi, postopek in organi za dodeljevanje posojil iz denaija, ki ga na osnovi sporazuma združujeta zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenje in ^ubljanska banka - podružnica za kreditiranje stanovanjdcega in komunalnega go^odarstva v Ljubljani mš Dr. Fran Brumen POKLICNE BOLEZNI GOSPODINJ Kako dolgo bodo naše žene še čakale, da jim bomo priznali status delavca? Gospodinjstvo je namreč polnovreden poklic. Vzrejanje in vzgajanje otrok je drugi in naj- pomembnejši poklic. Naše žene vršijo torej dvojni poklic, pa jim ne priznamo niti enega. Če žena hoče biti materialno količkaj samostojna in neodvisna, mora še v službo izven svojega doma in se vdinjati tretjemu poklicu. Čudno, da je potrpela in da zmaguje. Mislim, da prave ENAKO- PRAVNOSTI ZA NAŠE ŽENE TUDI DANES ŠE NI. Mnogo sicer o tem govorimo in pišemo, toda vse to je le nekaka utvara, kakor uspa- vanka za nemirnega otroka. Enakopravnost bi morala sloneti na dveh osnovah. Prva, kaj človek lahko doseže in druga, kake naloge mora v življenju izvrševati. V prvi paleti možnosti so žene vsaj teoretično že blizu enakopravnosti. Lahko si poljudno izbirajo poklice. V skupini življenjskih nalog pa so daleč zaostale. Povrhu pa še obre- menitve, ki zadevajo žene po njiho- vi specifični fiziološki plati (mate- rinstvo). Na obzorju se kažejo znaki, ki bodo prisilili družbo, da bo morala ženam priznati status poklica. To je najbolj KRIČEČA DOLŽNOST SOCIALNO DE- DEMOKRATIČNE DRUŽBE. Ker je gospodinjstvo polnokrven samostojni poklic, zato kakor v vseh drugih poklicih, tudi tukaj govorimo o poklicnih obolenjih. Skušajmo vsaj v grobih potezah ■^členiti probleme naših gospo- tJinj. Stopimo vsaj malo po njiho- vih stopinjah. Statistiki so n. pr. izračunali, da povprečna gospodi- nja tekom enega leta v gospodinjski zaposlitvi (pri opravilih v gospodinjstvu znotraj stanovanja, "a vrtu in s tistimi potmi, ki jih "»ora opraviti za različne gospo- dinjske nakupe) prehodi 4000 do 5000 km. To bi bilo povprečno DNEVNO 12 KM. Če temu dodamo še napor povprečnega vzpenjanja v 2. nadstropje, znaša 'o opravljeno delo 1,1 milijona "'•'g na leto. Kar znaša praktično prikazano NAPOR 7-KRATNEGA VZPONA NA TRIGLAV. Posebni napor moramo prišteti ''stim opravilom, ki jih je treba •opraviti stoje, oziroma pripogiba- "J"- Takih opravil pa je v gospo- dinjstvu največ. Katere so NAJPOGOSTEJŠE ^ESREČE, ki se dogajajo pri gospodinjskih opravilih? Najštevil- ^J»e so vsekakor opekhne, ki so posebno obsežne pri delih, kjer Porabljamo bencin (nevarnost ^"splozij). Dalje nesreče z električ- 'ni tokom, ki so seveda najpogo- . P""' slabih napeljavah in aradi nezadostnih, ali pa celo llj^njkajočih izolacij. Tudi nesreče, f-.^/dogajajo pri nepravilnih upo- ^ "ah različnih neprimernih lestev 'foma tozadevnih pripomočkov, ^''okaj pogoste. Zastrupitve nikakor niso redke. Predvsem s kislinami in lužinami. Največji pomen pripada v gospo- dinjstvu zastrupljenjem z ogljiko- vim monoksidom, ki nastaja zaradi slabe vlečnosti peči zaradi pomanj- kljivih plinskih napeljav in oporeč- nih dimnih cevi, pri nepravilnem in nepopolnem izgorevanju gorilnega plina v štedilnikih in posebno še plinskih pečeh po kopalnicah, kjer se k uspavalno delujočim toplim kopelim pridružuje še narkotično delovanje ogljikovega oksida. Kar seveda enako ogroža tudi ostale uporabnike. Gospodinje pa take nepravilnosti pri uporabi plina ogrožajo tudi v ostalih stanovanj- skih prostorih, kamor uhajajoč plin neopazno vdira. Novejše raziskave so pokazale, da je prav v takih, največkrat manjših in zato neopaznih zastru- pitvah iskati VZROK ZA NE- ZNAČILNE GLAVOBOLE, poja- ve utrujenosti in razdražljive pre- občutljivosti pri ženskah zaposle- nih v gospodinjstvih. Pri okvarah zdravja naših gospo- dinj ne bomo podrobneje govorili o zdravljenju, ker to spada v posebna poglavja odgovarjajočih bolezni. Pač pa je vredno nekoliko podrob- neje UPOŠTEVATI PREPRE- ČUJOČE UKREPE. Na kratko in splošno: vsa delovišča v gospodinj- stvu, vključno delovne naprave in postopke je treba opremiti in ure- diti tako, kakor najbolje služijo fiziologiji posameznih opravil. Da prište«limo nepotrebne kora- ke, naj bo KUHINJSKI PRO- STOR NAJMANJŠE MOŽNE POVRŠINE. Posamezni elementi naj bodo najsmotrneje razporejeni, da v tekočih delih ni treba posa- meznih faz opravil preveč seliti. Zelo važne so PRAVILNE VIŠINE POSAMEZNIH DELOVIŠČ. Tako naj bodo delovne mize in ostale podobne naprave od 80 do 91 cm visoke, odvisno od dolžine ročajev uporabljanih orodij. Pomi- valni čebrički naj bodo 93 cm viso- ki. Deske, oziroma mize za likanje pa 86 do 88 cm. Čim več opravil naj bo pripravljenih tako, da jih je možno opraviti sede (nabrekanje nog, krčne žile) — ročno pranje, pomivanje in brisanje posodja, likanje i. p.. Posebno pozornost je treba posvetiti uporabi električnega toka: strokovno zanesljive napeljave in montaže. Potrebno je zelo skrbno nadzirati uporabo svetilnega, oziroma kurilnega plina. Za eksplozije in požare nevarni bencin je varneje zamenjati s podobno delujočimi, negorljivimi snovmi (n. pr. perkloretilen, pri katerega upo- rabi pa je treba upoštevati njegovo strupenost, pred to se je vsekakor lažje zavarovati, kakor pa pred eksplozivnostjo bencina, ki jo lahko sprožijo že majhne neopazne napake v električni napeljavi). Kako daleč smo Na p:oblemski konferenci o kmetijstvu, ki je bila ob koncu javnih razprav o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetij- stva, uveljavljanje novih družbeno- ekonomskih odnosov in preobraz- bi vasi v srednjeročnem razvoju, v marcu preteklega leta so bili o novi organiziranosti zasebnega dela kmetijstva v ptujski občini sprejeti naslednji sklepi: - obrat kooperacija Perutnine Hajuina se obOkuje v temeljno organizacijo kooperantov po pro- izvodnem principu; - obrat kooperacija Gozdnega gospodarstva Nlaribor - Pluj se preoblikuje v temeljno organiza- cijo kooperantov (kmetov) po proizvodnem načelu; - Kmetijska zadruga Lovrenc se organizira kot kmetijska zadruga, v okviru te pa temeljne zadružne organizacije; - obrat kooperacija Kmetij- ^ega kombinata Ptuj se preobli- kuje v temeljno organizacijo kmetov, v okviru katere se razvijejo proizvodne skupnost in utrdijo samoupravni in dohodkov- ni odnosi po sedanjih enotah - proizvodnih okoUših. V okviru TOK razvijati vse oblike in odnose, zlasti družbenoekonom- ske in samoupravne tako, kot je to Fredvideno za kmetijske zadruge, ostopoma se lahko oblikuje kmetijska zadruga. . Na zadnji seji sveta za družbeno- dconomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu OK SZDL Ptuj so pregledali kako daleč smo v uresničevanju sprejetih sklepov in stališč in iskanju poti za boljše organiziranost zasebnega kmetij- stva v ptujski občini. V obratu kooperacja Perutnine Hajdina so takoj po prejetju stališč pristopili k kvajairju. Izoblikovali so enotno stališče aganiziranosti - temeljna organi- zacfla kooperantov po proizvod- nem načelu. Ob koncu preteklega tedna so se o združitvi v TOK na referendumu odločali kooperantje in zaposleni V okviru TOK bo aganiziranih osem delovnih enot. Kooperantje so se odločili za proizvodni način in ni bilo predlogov za organiziranje po teritorialnem načelu. Obrat Gozdnega go^odarstva Maribor se bo preoblikoval v temeljno organizacijo kooperan- tov (kmetov) po proizvodnem načelu. V kmetijski zadrugi Lovrenc so se odločili za sedanjo organizi- ranost, torej enovita kmetijska zadruga. Čakajo pa na to, kaj bo prinesel novi zakon o zadrugah in na podlagi tega se bodo ustrezno organiziraJl seveda če bo potreb- no. V zadrugi ugotavljajo, da so dobro organizirani V obratu za kooperacijo Kmetg- skega kombinata Ptuj so potekale intenzivne razprave v iskanju najustreznejših rešitev. Predlagajo kmetijsko zadrugo z več temeljni- mi zadružnimi organizacijami katerih število še ni določeno, ker vsako število (predlagano) ima svoje prednosti in še več po- manjkljivosti Temeljne zadružne organizacge bi bile organizirane po teritorialnem načelu. V omrei ju pa so kadrovske, prostorne in materialne težave sedanjega obrata ob pripravi in izv^anju nove organiziranosti V razpravi so udeleženci pou- (ferjali, da kljub ne preveč »rožnatemu stanju" z akcgo moramo in smo dolžni nadaljevati Poiskati moramo takšne rešitve, ki bodo stanju v kmetijstvu našega območja najbolj ustrezale. Dejstvo je, da nam manjka proizvodnih programov, razvojnih načrtov in icadrov. Ce bi imeli to urejeno, vprašanje organiziranosti za dose- go postavljenih zahtev in ciljev v kmetijstvu ne bi bilo vprašljivo, saj je vsebina tisto, kar moramo doseči Predloge za organiziranost zasebnega kmetijstva na območju sedanjega obrata za kooperacgo bodo pripravili v Kmetijdcem kombinatu Ptuj in njihovem obratu za kooperacgo. O predlo- gih bodo nato stekle javne razprave v vseh krajevnih skup- nostih, i kotai- Kopijaši iz Markovec Foto: R V karnevalskem delu bodo tudi letos sodelovali števibii delovni kolektivi in lupine Foto: M. Ozmec BOGAT NASTOP Ptuju zbere velika množica ljudi posledica je velika gneča ne samo na ulic;Ui, temveč tudi na Earkiriščih. Ne bo odveč, če orno ponovno opozorili obisko- valce, da upoštevajo navodila redarjev na parkiriščih. Obiskoval- ci ki se bodo pripeljali iz smeri Krapinc, Slovenske Bistrice in Maribora bodo lahko parkirali na ustreznih prostorih na desnem bregu Drave; obiskovalci iz smeri Lenart, Radgona, Ormož, Varaž- din pa na parkiriščDi na levem bregu Drave. Karnevalski sprevod se bo letos vil po naslednji poti: Prešernova ulica - Slovenski trg - Bezjakova ulica - Srbski trg - Potrčeva uUca (do bolnišnice) - Gregorčičev drevored - Osojnikova ulica (mimo železniške in avtobusne postaje) - glavna cesta M/3 ~ Trg svobode - Kremppeva uUca - Trg MDB - Miklošičeva uhca - l.ezjakova uhca (pešci v Prešer- novo ulico, kjer bo razhod). Skupine na motornih vozilih pa nadaljujejo sprevod: Srbski trg - Potrčeva uUca - Ciril Metodov drevored - Osojnikova uhca - Trsteiijakova uhca - Titov trg - Miklosi čeva ulica - Trg MDB - Krempljeva ulk;a - Trg svobode (razhod). Prireditev sta tudi letos pripra- vila Turistično in folklorno društvo Ptuj. MG Kurentovanje 78 že nekaj dni se oglaša kurentov zvonec, najbolj glasen bo na nedeljski prireditvi, ko se mu bodo pridružili še drugI Blir.u 100 kurentov, kolikor jih nastopa vsako leto na osrednji prireditvi ob kurentovanju, bo zaplesalo demonski ples in kot pravi običaj, obvarovalo ljudi pred vphvi škodljivih demonov. Kurent je osrednji lik prastarega verskega obreda. Priključili se mu bodo pustni pokači iz Podiehnika in Markovec, Kopjašl iz Markovec, orači iz Ibdlehnika, vile s kraljico iz ZaboveCj plesači iz Pobrežja, „šrangar)f' iz Stojncev, orači iz lanocve vasi, kopanjarice iz Markovec, orači iz Markovec, piceki in kokotiči iz Markovec, maškare iz Turneča pri Cakovcu, rusa, medvedi in drugi pustni liki iz Markovec in Lesi ovca, kukeri iz Bolgarije, ploharji iz Cirkovc; nastopili pa bodo tudi plesalci s pozvačinom iz Beltincev in skupina „klada" iz Spodnje PolScave. Skupno bo nastopilo 17 folklor- nih skupm, ki bodo predstavile del svojega programa ob 10. uri na Titovem trgu. Karnevalski sprevod t>o ob 14. url jFolk lomim skupinam se bodo v karnevalskem sprevodu pridružile pustne maske osnovnih in srednjih šol, skupina Rimljanov, skupine motornih in drugih vozil; sodelovala bodo tudi društva in ostali Za veselo razpoloženje med udeleženci kar- nevalskega sprevoda in gledalci bo dcrbela godba na pihala. Na pustno nedeljo se običajno v 6-IZNASlHKRAJEV 2. februar 1978- TEDNIK Paleta uspešnega dela v soboto, 28. januarja 1978 je v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju bila volilna konferenca Zveze rezervnih vojaških starean občine Ptuj. Konferenca je analizirala dosedanje delo in reorganizacgo krajevnih organi- zacij ZRVS, ki se je izvajala v decembru 1977 in v januarju 1978, istočasno pa je dala programsko usmerjenost delovanja v naslednjem mandatnem ob- odbju. Poročilo o delu organizacge za preteklo mandatno obodobje je dal Karel Žmavc. V njem je poudaril, da ZRVS kot organi- zacija frontne organiziranosti SZDL izvaja svoje naloge na klejnih izhodiščih ZK in program- ski usmerjenosti SZDL. Garancija naše neodvisnosti in nemotenegi razvoja samoupravne socialistične družbe je vsekakor v odločnosti in pripravljenosti delovnih ]yudi in občanov, da branijo svojo svobodo, priborjeno v socialistični revoludgi z velikimi žrtvami. Za izvedbo te naloge so odgovorne vse subjektivne socialistične sUe, vsi delovni ljudje in občani, zlasti fa im^o pri uresničevanju teh ciljev posebno odgovornost člam Zveze rezervnih vojaških starešin. Dejavnost osnovnih organizacg je v preteklem obdobju zlasti potekala na področju idejno poUtičnega in vojaško strokovnega izpopolnjevanja članstva. S svojo individualno vzgojo morajo rezerv- ne starešine težiti k temu, da se samostojno usposab]yajo za oprav- |anje in prevzemanje odgovornih in zahtevnih dolžnosti v oboro- ženih silah in drugih obrambnih strukturah bodisi v združenem delu ah v krajevni skupnosti Osnovni pouk in vzgoja pa sta potekala v skladu z začrtanim zveznim in repubUškim pro- gramom. Organizacije so izvajale tudi dopohiilni proffam, ki je v glavnem zajemal idejno poUtično in tudi vojaško strokovno izpo- polnjevanje in sodelovanje z mladino. Gradivo za dopolnilno vzgojo pa je skoraj v celoti objav^eno v reviji „Naša ob- ramba". Delovanje rezervnih starešin ne sme biti usmegeno le na delovanje znotraj organizacije, ampak mo- rajo biti prisotni v vseh strukturah združenega dela, krajevnih skup- nostih in občini kot cebti, zlasti pri načrtovanju in izvajanju nalog na področju ]|udske obrambe in družbene samozaščite. V odborih za ^udsko' obrambo in družbeno samozaščito morajo rezervne starešine biti nosUec aktivnosti Uspešnost dela v preteklem obdobju pa vsekakor potrjuje sprejem „odUčja 22. december" za najboljšo organizacijo ZRVS v Sloveniji v letu 1977, doseženo 2. mesto na medobčinskem tekmo- vanju „bratstvo in prijateljstvo,", 5. mesto na republiškem tekmo- vanju ekip ZRVS in ZSMS, 1. mesto na tekmovanjih v po- častitev dneva JLA v Ptuju in druge uspešne uvrstitve. O izvajanju programa dela kadrovske komisije je poročal Cvetko Panter. V njem je nakazal rezultate dela pri kadrovanju za vojaške šole in pokUce, kjer še vedno niso doseženi zaželjeni uspehi zlasti zato, ker se mnenje staršev o vojaških poklicih prepočasi spreminja. Pomembni rezultati pa so bih dosženi pri kadrovanju za šole rezervnih oficirjev m za mlajše oficirje. Prav tako je bila prikazana analiza predlogov za odUkovanja in napredovanja, kar je vsekakor odraz aktivnosti rezervnih starešin bodisi v okviru or^nizacije ali v diimh strukturah. V razpravi so sodelovali: Marjan Ostroško, sekretar aktiva ZK pri ZRVS, Jože Ekart, predsednik krajevne organizacge ZRVS Hajdi- na, Milan Kneževič, sekretar OKZKS Ptuj, Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, tov. LEPIN iz RepubUškega odbora ZRVS Slovenije in drugL Pri tem je bilo zlasti poudarjeno, da se mora aktivnost članstva krajevnih organizacij ZRVS od- ražati v celotni krajevni samo- upravi, da je še nezadostno vk^učevanje starešin v združenem delu in v šolah. Najpomembnejša pa je vsekakor naloga, ki jo mora OTganizadja opraviti pri podružb- ^anju ^uddce obrambe in druž- bene samozaščite in prenašanju zamisli vseljudske obrambe na cetotno prebivalstvo, zlasti še na mladino. Sodelovanje z mladino je bilo prisotno v preteklem obdobju in mora biti tudi v prihodnje v crfcviru mladinskih delovnih akcg na našem območju pri čemer je potrebno doseči skupno progra- miranje. V šolah pa morajo starešme imeti pomembno vlogo v okviru „obrambnih krožkov" kot mentorji pri delu z mladino na tem področju. Poudarjena je bila potreba po širšem seznanjanju javnosti z delom krajevnih organizacg bodisi v lastnem tisku ali prek lokalnih informativnih sredstev. Kritično pa je bila tudi ocenjena disciplina starešin pri sodelovanju na volilnih konfe- rencah v nekaterih krajevnih Delovno predsedstvo na volilni konferenci. Foto: JUS organizacgal^ kjer prisotnost ni bik zadovoljh^a. Na volihii konferenci so tudi bila sprejeta pravila Zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj, ki so spremenjena glede na novo delegatsko organiziranost Najvišji organ je konferenca, ki jo sestavljajo delegati krajevnih or- ^nizacg in delegati organov in organizacij, ki so pomembne za dejavnost ZRVS. Izvršilni organ konference je predsedstvo, ka- terega sestav^ajo predsedniki krajevnih organizacij in pred- sedniki stalnih komisij: komisije za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samo- zaščito, komisije za splošno vojaško usposabljanje in idejno poUtično izobraževanje, komisije za kadrovske in splošne zadeve m komisije za informativno pro- pagandno dejavnost Za izvajanje nalog pa se loDt organ predsedstva imenuje tudi sekretariat Pravila prinašajo kot novost tudi samo- upravno sodišče kot organ konference, ki odloča o sporih med člani in organizacijo, ali med organizacijami, kot tudi o pravicah članov. Za naslednje štirUetno marv- datno obdobje so delegati konference izvolih za predsednika zveze Karla Zmavca, za pod- predsednika Stanka Meglica in za sekretarja Jožeta Ekarta. Na prvi seji predsedstva, ki je bila v nada^evanju volilne konference pa so navedeni bUi tudi izvoljeni za opravljanje enakih dolžnosti v predsedstvu ZRVS občine Ptuj in v sekretariatu predsedstva. Ob koncu so na volihii konferenci podelih organizacijam in posameznikom še bronaste plakete ZRVS Jugoslavije in pismena priznanja ZRVS, Plakete so prejeli štirje posamezniki in krajevna or^nizacrja ZRVS Go- rišnica, pismena priznanja pa komite OK ZKS Ptuj, občinski odbor ZZB NOV Ptuj, krajevna organizacija ZRVS Poknšak in 17 posameznikov, od te^ trije mladinci, ki so sodelovah skupaj z ekipo ZRVS na repubUSkih in medobčinskih tekmovanjih. S. M. 4. februar- praznik krajevne skupnosti Gorišnica s priložnostno slovesnostjo bodo krajani Gorišnice počastili spominski datum — 4. februar, ko so leta 1945 sovražnikovi streli ubili štiri borce za svobodo: Antona Ferleža — Jelena, komandanta 4. relejne linije, Franca Belšaka — Toneta, sekretarja okrajnega odbora OF in komiteja KPS, Ruda Severja — Vojo, komandirja TV 14—S in Franca Tobiasa — Zvonka, kurirja TV 14—S. v spomin na poslednji junaški boj kurirjev TV 14—S, so si krajani Gorišnice izbrali za krajevni praznik — kot pomnik, ob katerem vedno znova zraste veličina narodnoosvobodilne bor- be. Osrednja proslava krajevnega prazni- ka bo jutri, 3. februarja ob 17,30 v avli osnovne šole ,,Franc Belšak" Gorišni- ca. Na programu je slavnostna seja organov krajevne skupnosti in družbe- no-političnih organizacij. Slavnostni govornik bo predsednik zbora delegatov Jože Kline. Ob tej priložnosti se bodo v bogatem kulturnem programu pred- stavili pionirji osnovne šole Franca Belš.aka, mladi krajevne skupnosti in pevci mešanega pevskega zbora ,,Ruda Sever" Gorišnica. Krajani pa bodo ob prazniku obiskali spominska obeležja NOB in nanje položili cvetje. MG Krajevna skupnost Središče ob Dravi Že letos bo pritekla voda Krajevna skupnost Središče je ena n^večjAi KS v občini Ormož. V Središču je več delovnih Franc Forštnarič kolektivov, ki postajajo znani tudi izven naših meja. V tej razgibani in aktivni sredini živi 2299 prebivalcev, od teh jih je v tujini okoU 60. V kr^evno dcupnost sodijo naselja Grabe, Obrez, Šalovci in GodenincL Kot so nam zatrdili je sodelovanje z delovnimi kolektivi, ki so na območju kr^evne skupnosti zelo dobro in ušesno. V KS je bilo v zadnjem času zgrajenih več novih go^o- darskih in družbenih objektov. V Središču so ponosni na delo prosvetn^a društva, predvsem na delo kina, godbe na pihala in seveda folklorne skupine iz Obreza. V KS Središče so pred kratkim zgradili dom gasilcev, obnovili kulturni dom in zgradili nov obrat Droge TOZD GOSAD. V prihod- njem obdotgu pa bodo v Obrežu zgradili dom, nadaljevali in kon- čah z gradnjo vodovoda ter modernizirali več krajevnih cest. Tako načtrjujejo modernizacgo ceste proti Kogu. Se bi lahko naštevdi akcije in vse značilnosti krajevne skupnosti O gradnji vodovoda nam je predsednik sveta KS Središče, Franc Forštnarič povedal naslednje: „Že v letu 1977 je kr^evna skupnost ob sodelovanju cestne in komunalne skupnosti ter DROGE iz Središča začela z gradnjo vodovodnega omrežja. Lani ano Zgradili primarni vod, kijpoteka od Hajndla do Središča, V letošnjem letu pa z gradnjo omrežja nadaljujemo in sicer bomo letos zgradili sekundami in terciarni vod za nasede Obrez- Grabe-Središče. Celotno omre^e bomo fmancj. rali s pogodbenimi obveznostmi krajanov. Celotna investicija znaša 3 milgone 740 tisoč dinarjev. V ta namen smo s krajani sklenHi pogodbo. Obiskali smo sleherno gospodinjstvo. Do konca lanskega leta je bilo sklenjenih 300 pogodb, toliko smo jfli tudi načrtovah in zato ugotavljamo, da je akcga povsem uspela- Letos se bo gradnja torej nadaljevala in bo voda iz vodovodnih pip pritekla v dogovorjenem času. Naj povem, da dela izvaja komunalno podjetje iz Ormoža in upamo, da bodo kvalitetno opravjena. V letošnjem letu smo načrtovah tudi modernizac|o nekaterih cest. Zaradi gradnje vodovoda bo treba dela pri modemizacgi cest premakniti na kasnejši čas." Kot zanimivost n^ povemo, da je Središče znano po grbu, ki nosi datum iz leta 1433, kraj krasi tudi značka, v Središču pa je tudi 20 itic, Ki nosijo ime znanih Slovencev, revolucionarjev in pes- nikov. Občani in delovni ljudje so vedno pripravljeni sodelovati v akcgah. Vsi so za neredek kr^a. Besedilo in posnetek: de Dom gasilcev v Središču so zgradili v lan^em letu Gasilsko društvo Zavrč Požarov ni bilo v preteklem letu so člani gasilskega društva v Zavrču največ pozornosti namenili mladinski vrsti in operativni desetini izkušenih gasilcev, torej izobraževanju in izpopolnjevanju. Zra- ven so izvajali tudi preventivno dejav- nost. Tako so pregledali vse dimniške naprave v hišah in lastnike opozorili na pomanjkljivosti. Te so nato lastniki odpravili. Pravijo, da je preprečevanje oziroma odpravljanje vzrokov pož.arov najvažnejše. Na svojem območju v preteklem letu niso niti enkrat posredo- vali, torej požarov ni bilo. Izboljšati pa morajo aktivnost gasilcev, saj se nekateri člani svojih dolžnosti premalo zavedajo. T.ako se bodo morali bolj vključev.ati v delo v krajevni skupnosti, saj je to njihov skupni interes. V letošnjem letu bodo v svojih akci- jah največ pozornosti posvetili vajam operativnih gasilcev in mladine, v svoje vrste pa želijo pritegniti čimveč pionir- jev in jih vzgajati v duhu humanosti in pomoči sočloveku. Zraven tega pa bodo uredili tudi notranjost g.asilskega doma in pričeli z akcijo za n.abavo novega gasilskega avtomobila, saj bo sedanji čez nekaj časa moral v zasluženi pokoj. Ena izmed prvih nalog pa bo vsekakor vključevanje gasilcev v priprave in izvedbo referenduma za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest proti Tur- škemu vrhu in Drenocvu. Referendum bo v nedeljo 19. februarja. 1. k. LESKOVEC PRV/ V SERIJI NOm ODDAJ/Z m/V m v nede|o 22. januarja so se iztekle vse ponovitve oddjg IZ VASI V VAS, ki smo jih posneli v času od jeseni do pomladi v letih 1976-77 in v tem obdobju tudi prvič javno predvajali V tem času smo dobili marsikatero priznanje za oprav^eno delo, še bolj pa so si ga zaslužih vsi nastopajoči - naši sogovorniki, pevci in muzikanlje. Čeprav se zavedamo, da tudi kakšns kritična beseda izrečena na račun oddaje ni bila odveč in da se bomo morah v prihodnje še bolj potruditi v predstavljanju celovi- tosti nekega kraja in življenja v njem nekoč in danes, smo v uredništvu zelo zadovoljni z dosedanjo odzivnostjo, z vsem kar ste nam osebno povedali ah napisali. Pred dnevi se je oglasil v našem uredništvu poslušalec iz Žetal, ki je bil prav žalosten, da ni mogel posneti ubranega petja žena iz Kicaija. Njegov kasetni magne- tofon mu je zatajil v najbolj kritičnem trenutku in prav mojstrsko navil trak med snema- njem - žal pa v napačno smer in ni posnel ničesar. Seveda je ob tem še pristaviL da v času, ko Pevke iz Velike Vamice (z leve): Veronika VODUŠEK, Regina KRAJNC. Marga KRAJNC, Marija EMERŠiC in Marija RAMPRE. predvaja ino oddajo IZ VASI V VAS, g udje pozabijo celo na svoje verske opravke v cerkvi, tako je zanimiva, je rekel Morda ne bo odveč dragi bralci in seveda poslušati te priljubljene oddaje, da že danes povemo, da boste lahko nove, izvirne oddaje poslušali vse do poletja. Vrsto terenskih posnetko smo že opravih v novembru in decembru preteklega leta, načrtujemo pa jih v naslednjih dnelt Naj zapišem še besedico ah dve - kako oddaja nastaja. Najmanj dan ah dva je potrebno, daje materij al v grobem posnet, pri tem pa ni upoštevan čas za dogovarjanje in pripravlja- nje snemanja na terenu. Nič manj naporno ali pa celo najbolj je montiranje oddaje v studiu, kjer je za petdeset minut programa dela tudi za šest ali več ur. Pa kaj bi tarnali, vsak pač tako ali drugače opravlja svoje službene dolžnosti in naše so toliko prijetnejše kolikor bolj je oddaja poslušana in dobro sprejeta med poslušalci Z novo sergo oddaj IZ VASI V VAS, ki jih lahko poslušate vedno in to vsakih štirinajst dni ob 11 uri in 40 minut, bomo začeh že v nedeljo 12. februarja, ko se nam bodo prvič predstavih sogovorniki in drugi nastopajoči iz Leskovca ter okohških vasi v tej krajevni' skupnosti S sodelavcem Ivom Ciangem sva se tam mudila četrtega in devetega iMvemhra lani in zvedela ter slišala marsikaj zanimivega. Pri snemanju pa so nas obiskah tudi predstav- niki ptujske Panonije ter nastopa- jočim izročih simbolične nagrade z upanjem, da bodo na a občani še naprej tako zvesto gojih staro ^udsko- pesem, iz skoraj že pozabljenih domačih instru- mentov pa zvabljah bla^zvočne melodije kot jih lahko zaigramo k na halo3co žveglo, orgljice trstenke ah na kak drug izvirni domači instrument. In vse to boste lahko v naših oddajah tudi Predstavnika ptujske PANONIJE - Slavko Orovi^ in Franc Kodrič ter avto' prispevka pred podelitvi)" nagrad nastop^očim v Leskovcu. shšali, podrobneje pa spoznahttJ^ življenje takšno kot ga pudje ži^^^ danes, ko pravijo, da imajo vsfir dovolj in takšnega kot so ga živ^* nekoč, ko je bil kruh na pravo bo^stvo za številno lačno družino. m. šneberger Tamburaši iz Ledcovca (z leve): Franc Vindiš, Jakob Emeršič, Janez Kmetec, Jože Stopajnik in Jože Vidovič, TEDNIK -2. februar 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 ptuj^ kurenti pred odhodom v Ljubljano. V sredini njihov yodja, Jože Štrafela. Foto: M. Ozmec Ptujski kurenti na Ljub janskem barju Čeprav nas do pusta loči še nekaj dni, je bilo že pretklo sot)oto po ntinslcih ulicah slišati zvonenje kurentov. Pred domačijo Jožeta Strafele, Ledsednika folklornega društva Ptuj se je zbralo 16 mladih fantov. Doma so prej potegnili iz naftalina ovčje kožuhe, pa čake in zvonce ter ostalo korentfla Pa ne za kurentovanje. To bo v nedeljo. Odšli so na aiemanje filma „ptaznovanje pomladi", v Ljubljano. Povabil pa jih je Viba film.^ Zanimivo je, da v tem filmu, ki govori o obredih, pustnih navadah, šegah in običajih, igra glavno vlogo Ptujčanka Zvezdana Mlakarjeva, študentka akadem^e za film radio in televizqo v Ljub^ani. Ptujski kurenti so morali v Ljubljano zato, ker je odjuga grozila snegu, zim*a scena pa brez snega ne gre. Upamo, da so nasi fantje odigrali svojo vlogo v Ljubljani dovolj dobra -OM Komorni moški pevski zbor Ptuj Na občnem zboru, v petek 27. januarja 1978, je komorni moški pevski zbor Ptuj razčlenil delo v niinulem obdobju ter sestavil delovni načrt za bodočnost. Razprava, ki se je razvila po izčrpmh poročilih, je pokazala, da je zbor pod vodstvom dirigenta a-anka Rajšterja in predsedriika Marjana Brgleza delal uspešno. Samo v letu 1977 je imel 15 nastopov, med temi letni koncert v Narodnem domu, sodeloval pa je tudi na vsakoletnem Tednu bratstva in prijateljstva, na reviji pevskih zborov v Ptuju in Ormožu ter na vseh proslavah državnih praznikov in pomembnih obletnic v okviru krajevne skupnosti in občine. Razen tega je opravil še zadnje posnetke za sanvostojno ploščo, ki bo izšla v začetku marca. Vendar se razprava, v kateri sta tvorno sodelovala tudi gosta Feliks Bagar, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Ptuj m Stane Stanič, predsednik ZKPO Ptuj, ni omejevala samo na svetle strani, s katerimi se res lahko ponaša vsak dobo: zbor, ampak je vsem prisotnim predočda številne probleme, ki so značilni za vsako amaterdco dejavnost. Med najbolj perečimi je pomladitev zbora. Nanireč, v najboljšem primeru zbor sestavlja le 24 pevcev, kar je za Ptuj, mesto z bogato pevsko tradicijo, vsekakor premalo. Ta ugotovitev je morda za marsikoga presenetljiva, ker v ptujski okolici Praktično ni krajevne skupnosti ez pevskega zbora, kar je rajbolje prikazala lanska občinska revija pevskih zborov, 16. de- cembra, ko je nastopilo kar 18 zborov. Torej med prednostnimi ralogami je na vsak način povečanje zbora, kjer vsa zadnja leta kljub resnim prizadevanjem ni bilo nobenega bistvenega iz- boljšanja. Kot povsod, tudi finančna glat ni ugodno rešena in tudi v bližnji prihodnosti ne bo bistveno druga- če. V zadnjem času se je kultumo-prosvetna dejavnost zelo razmahnila, za vsa društva pa nikoli ne bo dovolj sredstev. Za vsakega pevca, ki resnično žrtvuje večino prostega časa za naso pesem, je največja nagrada daljša turneja, ki pa je skoraj neiz- vedljiva, saj je že enodnevno gostovanje zelo drago. Kljub navedenim problemom zbor dela dalje in častno zastopa ptujsko občino, ^v preteklih letih tudi izven naših ^ meja. Med razpravo je bilo čutiti, da je kolektiv zdrav, kjer odkrita beseda pravo mesto najde, potrebuje pa pomoč širše javnosti, ne v besedah, temveč v dejanjih, —e Operacija na ptujskem odru Dramska skupina kulturne skupnosti pri osnovni organizaciji sindikata ptujske bolnišnice je že nekaj- krat prijetno presenetila s svojimi nastopi. Poleg te- ga, da so pripravili vrsto zelo uspešnih recitalov, so se v zadnjem času lotili tudi gledaliških del. Prvo delo, ki so ga naštudirali nosi naslov Op)eracija; napisala ga je Mira Pucova. Krstna predstava je bila v mesecu decembru. Jutri, 3. februarja se bodo ponovno predstavili ptujskemu občinstvu. Predstava bo ob 19,30. Z delom bodo nastopili še na števihiih vaških odrih. Pred dnevi so uspešno nastopili že na Vurberku. Ostala gostovanja bodo pripravili v tekočem mesecu. Za večino igralcev je nastop v Operaciji prvo sreča- nje z odrskim nastopom. Zato je bila toliko dragoce- nejša pomoč režiserja Marjana Kovača. Nastopajo: Marjan Stolfa, Ksenja Skraber, Ema luk- man, Irma Zilavec, Igor Mlač, Srečko FeguŠ, Srečko Šalamun, Nada Ljubeč in Marjan Kovač. Tudi v letošnjem programu dela si je dramska skupina začrtala vrsto nalog. Ze v prihodnjem mese- cu bi naj prvič nastopili z delom Mandragola. Sveča- nost bodo posvetili prazniku žena. MG Pogovor Z MimicoPišek Pred srečanjem lutkovnih skupin Slovenski kulturni praznik in obletnico rojstva pesnika Otona Župančiča bodo v Ormožu proslavili s svečano otvoritvijo področnega srečanja lutkovnih skupin, ki se bodo tokrat srečale v občini Ormož. Zveza kulturnih organizacij Ormož, ki je tudi organizator srečanja lutkovnih skupin severovzhodne Slovenije, je v teh dneh sredi temeljitih priprav. Tako je bilo potrebno in tudi še bo organizirati kraj predstave, zagotoviti zadostno število obiskovalcev, poskrbeti za nastopajoče in goste, potrebno je bilo tu in tam pobrskati za denar- jem in seveda srečanje predstaviti čim večjemu krogu ljudi. O bližajočem se srečanju lutkar- jev je predsednica ZKO Ormož, Mimica Pišek, uvodoma povedala naslednje: ,,Pobuda za to srečanje je prišla z naše strani. V mariborski regiji je 13 ZKO, ki so med seboj tesno povezane. In prav na osnovi tega medsebojnega sodelovanja je nastalo več prireditev. Družijo nas tudi vse kulturne dejavnosti. Tako v regiji organiziramo lutkovna srečanja. Našo besedo in druge prireditve, bodisi to za otroke in odrasle. Doslej smo v Ormožu že napravili konkreten program letošnjega srečanja. Znani so vsi nastopajoči, znani so kraji, kjer bodo lutkarji nastopili, skratka v Ormožu smo že sedaj pripravljeni na to srečanje. V Ormožu bodo lutkarji od 9. do 11. februarja. V tem času se bo v občini zvrstilo 10 lutkarskih predstav. V osnovnih šolah po krajevnih skupnostih pa se bodo predstavile skupine iz Maribora, Murske Sobote, Tišine, Kamnice, Ormoža in mariborske pedagoške akademije." Že dolgo časa ste prosvetarka in tudi kulturna delavka. Kaj vas privablja k temu delu? ,,Dolgo sem že ,,na strani" kukure, reci in piši od leta 1945. No, ker k učiteljevanju sodi tudi kultura in prosvetljevanje, je to tudi razlog, da sem tako zavzeta za kuhuro. Privablja me lepa sloven- ska beseda, glasba, igra, skratka vse kar je lepega, kar je čustvene- ga. Na Humu, kjer učim in kjer je moj dom, sem vodja prosvetnega društva, tukaj režiram, pojem, igram in sem tako z vsem lepim tesno povezana. V ZKO sem začela delati že 1960 in od takrat pa do danes z aktivnostjo nisem prenehala." Kdo še sodeluje pri organizira- nju srečanja lutkovnih skupin? ,,Pri ZKO je obhkovana komisi- ja oz. odbor za lutkarstvo in sedaj ta skupina ljudi opravlja veliko poslanstvo pri organiziranju tega srečanja. V odboru so ljudje, entuziasti, ki so sposobni organizirati kakršnokoli prireditev. Tako odbor skrbi za vsebino in organizacijo srečanja. Poudariti je potrebno, da srečanje organizira- mo v sodelovanju z mariborsko zvezo kulturnih organizacij in seveda z občinsko kulturno skupnostjo." Udeležba je številčna. Za kakšno obliko predstav ste se odločili, kje bodo nastopili lutkarji? ,,Ja, kar precej skupin se bo predstavilo na tem srečanju. V Ormož pridejo le najboljše skupi- ne. Lutkarstvo hočemo približati širšemu krogu ljudi, zato smo se odločili, da nekatere skupine gostujejo po šolah in sicer v krajevnih skupnostih Tomaž, Miklavž, Ivanjkovci, Središče in VeUka Nedelja. S tem seveda nočemo prizadeti skupine, češ, slabši so, naj gredo na deželo. Ne, prav nasprotno si želimo. Boljše skupine morajo nastopiti tudi v Mimica Pišek foto: zki krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo kulturo približali občanu in delovnemu človeku, otroku in mladincu." zk O pustnih maskah in navadah Ob pustu, tem veselem in rado- živem času, srečujemo med nami maske in navade, ki si jih marsi- kdo ne zna razjasniti, pa so ven- darle na moč vabljive in privlačne. Maske zasledujemo daleč v prazgodovino, najdemo jih pri skoraj vseh ljudstvih, vendar so z razvojem civilizacij mnogokje utonile v pozabo ali pa je povsem izginil njihov prvotni pomen; ohranile so se le na karnevalih in podobnih prireditvah. In prav ob- močje Ptujskega in Dravskega po- lja je eno od tistih, kjer še živijo in se ohranjajo pustni liki in navade, ki so v pravem pomenu besede del življenja teh ljudi. Da najdemo tako bogato kul- turno dediščino prav tu, je več vzrokov. Pokrajina je imela ugodne pogoje za naselitev že v najstarejših dobah. Bila je pre- hodno območje pri selitvah ljudstev, ki so v večji ali manjši meri vplivala tudi na obliko in na- čin življenja. Znanost še do danes ni povsem razkrila bistva in nastanka posameznih pojavov. Tudi kurent, simbol naše pokrajine, je še zmeraj ovit v skrivnostno tančico, saj ugi- banja o njegovem poreklu še niso rodila sprejemljivih rezultatov. Ali je. avtohtono obredje staroselcev ali pa staroslovanska obredna de- diščina, se sprašuje tudi Niko Ku- ret, etnolog, ki se pri nas največ ukvarja s tem vprašanjem. Kajti, če so avtohtona obredja, so morali na spremembo neolitskih mask vplivati mimi (igralci) rimskega Poetovija. Le-ti so vplivali tudi na staroslovanske maske, saj so se antični mimi ohranili še v srednji vek. Pozabiti pa ne smemo še Uskokov, ki so pred Turki pri- bežali in se naselili na našem ob- močju, saj je sorodnost kurentov z vzhodnoalbanskimi liki očitna, ta- ko med bolgarskimi kukeri, ro- munskimi cuci, kožuhastimi čorejami v Dubrovniku, dedi v Risanu, zvončari v Kastavščini ter srbskimi maškari ali čarojicami. Vendar se kožuhasti liki pojavljajo tudi v Mali Aziji, Prednji Aziji, Severni Afriki ter dalje v alpskem svetu, Alzaciji, v Severni Nemčiji, na Danskem, Švedskem ter v Angliji. Tudi v Sloveniji se pojavlja ku- rent v različnih oblikah, kot kožu- har na Ptujskem in Dravskem po- lju, v Slovenskih goricah, Halo- zah, Savinjski dolini in Železnikih, kot nagačen debel možak v Dobrepolju, v Sevnici, Kostanjevi- ci na Krki, na Raki in v Slovenskih goricah pa kot slamnata lutka. Ce se ozremo po kurentovih ma- skah v naši neposredni okolici, vidimo kako se med seboj razliku- jejo. Vsem so seveda najbolj znani kurenti iz Markovec, vendar so po obliki mnogo starejše maske ku- rentov iz Podiehnika z naravnimi rogovi. Kurenti poskakujejo in zvonijo z zvonci, se rokujejo z mimoidočimi ter tulijo, nikoli ne spregovorijo. V celotnem pojavu je mnogo simbo- like, veliko apotropejskih prvin. So, v smislu prvobitnega mišljenja kot demoni, ki s hrupom odganja- jo zle duhove,'čarajo ob prelomu zime v pomlad rodovitnost, čeprav je povsem izginil simbol plodnosti, ki se je ohranil npr. pri nekaterih tipih kurentov. Medtem ko so bili prvotno nosilci mask lovci, ki so si z njimi zakrivali obraz ter tako z zvijačami lovili, so kasneje maskirani polje- delci preganjali zimo in čarali ro- Skupina kurentov iz Podiehnika z naravnimi rogovi dovitnost. Vsebina pojavov je izgi- nila, maskiranje pa je'postalo do- mena moških, oziroma fantovskih družb, namenjena predvsem zaba- vi. Tudi v mestu so se odvijale pustne zabave, saj navaja F. Reisp v svoji Ptujski kroniki I (1857—1887), da se je na pustni torek, 25. II. 1873 po ptujskih uli- cah odvijal praznični sprevod mask — dvajsetih jezdecev in štirih vozov. Vse to in še drugi elementi nam dajejo dovolj snovi za razmišljanje in nadaljnje raziskovalno delo. Majda Ceh VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (33. nadaljevanje) BOJ ZA SVOBODO LETA 1941 Okupatorjevi zločini nad našim narodom: zapiranje in selitve ^udi, prepoved slovenskega jezika v uradih in šolah, zažiganje slovenskih knjig drugo nasipe, je utiralo pot uporu proti nacističnemu zavojevalcu. "Vrastvo do njega je raslo iz dneva v dan. 2g ..^las o ustanovitvi Osvobodibie fronte slovenskega naroda 27. aprila kom J6 prispel v Slovarske gorice že maja 1941, a najprej do bn Ku!^*°^' ^ ^ ^avni organizatorji upora. Vsi komunisti pa niso j^iucrati obveščeni, vendar tudi tisti, do katerih še ni prispel ta glas, ^držali križem rok. Ljudi so zbirali v uporniške skupine, ki so izvajale do ^botaže, reševale slovenske knjige pred požigom in zbirale dn^^' ^ so ga po gozdovih odlagali jugoslovanski vojaki ob vračanju na ^^move iz razsule vojske. Povp 1 J"^^ s^ skoro vse uporniške skupine v Slovenskih goricah ^^zale v Osvobodibio fronto, njihovi organizatorji pa so vzdrževali [^^^^ stike s pokrajinskim komitejem KP za severno Slovenijo v j,j-.^^ovenske gorice so dale leta 1941 lastne organizatorje vstaje. Med so bili Jože Kerenčič iz Jastrebec pri Središču, Vinko Megla od mo'č^^ pri Ormožu, Polde Berce in njegova žena Milena iz Središča, ter 9Qfj^ lupina organizatorjev vstaje v ptujskem območju Slovenskih ^se ^.^^^^to"! Lackom v Novi vasi pri Ptuju, Francem Osojnikom v Pranr^^' ^'"^"^em Rajšpom v Dolicu, Rudijem licem na Grajeni, Fran Toplakom v Mostju, dr. Metodom Spindlerjem v Juršincih, na Kr^^^gerjem v Novi vasi in še nekaterimi, ki so vsi stanovali Icojj,^"^^?!" Slovenskih goric. V samem Ptuju je okupator razredčil ^istične vrste že kmalu po vdoru. Več o tem bo napisano pozneje, aieta^^^^cem se je posrečilo že leta 1941 razkriti del mreže OF. Z hudo • '^^'^^^i^ organizatorjev vstaje in pomembnih sodelavcev je ^ jih osvobodilni boj v Slovenskih goricah. Vse organizatorje, nemfJ^.P^^i^^ je ustrelil pa tudi več sodelavcev, precej pa jih je poslal v koncentracijska taborišča. PRVI UPORNIKI V MARIBORU Maribor - mesto^ do koder segajo Slovenske gorice z vzpetinami Kalvarga, Piramida in Meljski hrib, seje osvobodilno gibanje po nem3ci zasedbi hitro razvijalo. V mestu so skojevci že tretji dan po Hitlerjevem obisku zažgali dva nemška avtomobila blizu Gosposke uhce. To je bilo 29. aprila 1941. V tem podvigu so sodelovali Drago Vresnik, Ljubo Tarkuš, Bojan Ihch in Gustl Greif. Zadnji je bil član KP. Nemci so takoj zaprU ctaog 60 mladincev v meljsko kasarno, napadalcev pa niso odkriU. Po nemSci zasedbi so ustano- vili v Mariboru Pokrajinski komite KP za štajerdco s sekretarjem Slavkom Slandrom, zobotehni- kom, iz Ce^a, kjer je bil nazadnje tam sekretar okrožnega komiteja KP. V Maribor pa je prišel spomladi 1940. Njega in Miloša Zidanška, pekovskega pomočnika v Mariborujci sta bila oba člana centralnega komiteja KPS, so po vdoru okupatorja pokUcali v Ljub^ano, kjer jima je dal CK napotke za ustanovitev OF na Štajerskem. Po njuni vrnitvi v Mariboru so , se zbrali komunisti pri-Martinu Koresu, strojniku zavoda za socialno zavarovanje, doma iz \ Cermožiš pod Donačko goro in j zaposlene^ v Mariboru. Ze pred j vojno je deloval v sindikalnem gibanju. Po političnem prepričanju je bil^ krščanski socialist Na sestar^u pri Koresu so komunisti sprejeli pomembne sklepe o osvobodihiem boju na Štajerskem. Miloš Zidanšek USTANOVILI SO PO OF Mariborski organizatorji upora so ustanovih 22. maja 1941 na Kojzici pri Rimskih toplkah pcJtrajinski odbor Osvobodilne fronte za severno Slovenko. Mariborski komunist, prof. glasbe Leo Novak-FeLiks je tam zbranim zastopnikom iz raznih predelov Štajerske poročal o političnem položaju doma in v svetu ter o programu OF. Za. sedež PO OF so določiU Maribor. Po njegovi ustanovitvi je stekla najprej organizacga OF v Mariboru. GtupatcM: je seveda pripravil svoje ovaduhe, da mu bodo pcaročah o uporniškem gibanju po raznih industrgskih obratih, uradih in drugod- PO MARIBORU SE ŠIRIJO ŽARIŠČA UPORA Poleti 1941 je delovalo že več skupin OF v Mariboru. V železniški delavnici je bil med šeststo delavci žal precej razširjen hitlerizem, delovala pa je tudi skupina predanih komumstov v dveh celicah, katerih sekretarja sta bila Angel Besednjak in Marko Minjič, za njim pa Bal^vi. Primorec Angel Besednjak se je v Mariboru naseUl leta 1935. Med okupacgo je sodeloval pri polsestri Danici Polajnko na Pobregu. Marko Minjič je bil Hrvat. V tovarni Doktor in drug je deloval pred vojno delavski zaupnik Jože Gričar, med vojno zaposlen, do odhoda v ilegalo, v železniških delavnicah. Bilje neumoren organizator OF. Med glavnimi organizatorji v stanovanj dcem na šefu železni- čarjev, blizu koroške železniške postaje, je bil dolgoletni komunist inž. Jože Hermanko. Gradbeni inž. Rado Irač-Ciegl se je v Mariboru naseliljulija 1941. V OF je povezal gostince. Že v začetku junija je Sastal sekretar mestnega odbora F v Mariboru. Člani PK KPS za Štajersko so se zbiraU pri Cepičevih, Papičevih, Pečetovih, pri Otonu Cernezlu in drugojd. Že maja 1941 je delovalo v Mariboru nekaj il^lnih ciklo- stihiih tiskarn OF. V eni izmed njih sta delala Jože Hamanko in Zidanškova žena Slava. Pomagala pa jima je Tončka Sagadin-Ženka IZ Ptuja, mati mladega organi- zatorja upora v ptujskem predelu. Jože Hermanko IZLET UPORNIH MLADINCEV Na dan nemškega napada na Sovjetdco zvezo - 22. junqa, se je napotila skupina mladih skojevcev iz Maribora na Pesnica Vodil jih je Slavko From, sin bivšega učite^a na Kungoti. Oglasili so se v gostilni Kerenčič. Gostilničarjev sin Slavko je bil že pred okupacijo povezan z nekaterimi mariborskimi skojevcL Zdaj pa je bil v LJubljani in skojevci so navezali stike z domačima hčerkama Romano in Marico ter sinovoma Pepčkom in Zvonkom. Marica je bila najmlajša, stara komaj 13 let Na posvetovanju pri Kerenčičevih so se domendi, da bo na Pesnici pi Kerenčičevih skladišče tiskarskih potrebščin za tehniko, ki deluje pri Mari Čepičevi v Mariboru, sestri komunista Lea Novaka. Nadaljevalce prihodnjič 8- NASI DOPISNIKI 2. februar 1978 — TEmm SREDIŠČE ŽIVLJENJA MLADIH Za mlade iz Ptuja in okolice je KLUB MLADIH v Ptuju v pravem pomenu besede srediSče življenja, saj se v njem odvijajo številne dejavnosti mladih, zlasti: plesno-scenska sekcija, glasbene skupina ITD, likovna sekcija, karate, šah, namizni tenis itd. Klub je mladim odprt vsak dan razen nedelje. V dnevnem prostoru najpogosteje igrajo šah, gledajo TV, nekateri pa se tudi učijo. Ta- ko se v enem dnevu v klubskih prostorih zvrsti veliko mladih, eni čakajo na avtobuse, vlake, drugi na začetek pouka (vozači), kar je veliko boljše kot pa da bi morali čakati po gostilnah. V klubu prirejajo tudi Stevihie zabavne prireditve, plese, srečanja z znanimi osebnostmi našega kulturnega življenja, gostovanje tekmovanja v mesecu mladosti; za letos npr. pripravljajo tekmovanja v malem nogometu, rokometu, streljanju in šahu. V okviru centra za mladinske delovne akcije je klub mladih lani organiziral dve mladinski delovni brigadi, ki sta bili v Posočju. Sedaj so v teku dogovori o organiziranju skupne brigade z mladimi iz Arandjelovca. V tej brigadi bi naj sodelovalo po 25 brigadirjev iz vsake od pobratenih občin. Mladi so se aktivno vključili tudi pri izvedbi zadnjega referenduma za ustavno preoblikovanje krajevnih skupnosti. Ptujski klub mladih je sodeloval tudi v akciji za najboljši klub v Sloveniji in je lani delil prvo mesto s kluboma Mošt na Soči in Murska Sobota, s tem so si prislužili tudi del materialnih sredstev za svojo dejavnost. Upravnik kluba Miran Zorčič mi je povedal, da želijo nabaviti barv- ni televizor, magnetofon in gramo- fon. Nujno potrebno bi bilo uredi- ti tudi prezračevanje dvorane in dnevnega prostora. Naj Se povem, da so pripravili tudi pustni ples, ki bo 4. in 7. februarja in nadaljnji program plesov po dva do trikrat mesečno vse do konca maja letos. Danilo KlajnSek Maškare iz Turčišč Med sedemnajstimi folklornimi skupinami, ki bodo nastopile v dopoldanskem folklornem delu kurentovanja, bo tudi folklorna skupina »maškare" iz Turčišča v SR Hrvatski. Ta skupina bo sodelovala na ptujskem kurentovanju letos že enajstič in je po številu nastopov skupin zunaj območja ptujske občine na iprvem mestu. MG obidcovalci vsako kto zbujajo veliko zanimanje ,4naškare" iz Turčišča z lepo izrezljanimi lesenimi ma^mi Foto: R Mladi tečajniki na startu Uspel smučarski tečaj Občinska zveza za telesno kultu- ro Ptuj je pripravila smučarski te- čaj, ki so se ga udeležili predšolski in osnovnošolski otroci. Tečaj je trajal teden dni, udeležilo pa se ga je okrog 370 otrok iz Ptuja in okolice. Na Pohorje so se vozili dnevno z avtobusi. Otroci so bili razvrščeni po skupinah. Dopoldne so z njimi delali smučarski učitelji smučarskega kluba Branik iz Mari- bora; popoldan pa so na njih pazili vzgojitelji iz Ptuja. Otroci so se učili osnovnih potez smučanja. Veliko otrok je ,,odnes- lo" kar precej, drugi pa manj osnov iz smučanja. Saj je teden dni le premalo za učenje smučarskih v^čin pa naj bodo še tako enostav- ne. Seveda pa brez zlomov in zvinov nog nikakor ni šlo. Za poškodbe so krivi v največji meri otroci sami, saj niso poslušali navo- dil vaditeljev. Nesreče je pogojeva- la tudi samovoljnost, saj so neka- teri otroci precenili svoje zmožnosti in se spuščali po največjih strmi- nah, seveda brez vednosti smučar- skih učiteljev. Namreč otroci so se oddaljili od skupine in tako povzročali skrbi vaditeljem. Smučarski tečaj najmlajših je uspel, zato lahko pričakujemo, da se bodo smučanja udeležili še v več- jem številu. Istočasno pa je potekal smučar- ski tečaj gimnazijcev na Arehu. Tudi ti so se vozili vsak dan z avto- busi na smučišča. Z veseljem lahko ugotovimo, da se je veliko gimna- zijcev naučilo zelo dobro smučati, vendar pa gre zasluga tu^ izredno dobrim vaditeljem. Tudi tu ni šlo brez zlomov in zvinov. Smučarski tečaji so za nami. Upamo lahko, da ne bo ostalo le pri tečajih, temveč, da bodo mladi smučali tudi sami. Saj vemo kako koristno je smučanje pa tudi čisti zrak privlači, da se nekateri redno hodijo smučat in se hkrati umikajo iz mest zaradi onesnaženega zraka. Besedilo in slika: D. Klajnšek Skrb mladih za ptice V mapi za mlade dopisnike iz dneva v dan raste kup pisem pk)nirjev, ki nam podrobneje CT)isigejo, kako skrbijo sed^ v zimdtem času za ptice. Največ pisem imamo iz osnovnih šol Franca Osojnika in Toneta Žnidariča iz Ptuja, nadalje iz Vitomarcev, Hajdme, Juršincev, Lovrenca, Cirkovc, Sel, Majšperka, Ptujske gore Ledcovca, Makol, Po^čan in tudi od drugod. ,,;Sem Nataša Zagoranski, hodim v 2. razred OS Leskovec. Ko sem šla na smučarski teč^ na Pohorje, sem si našla namestnika, da krmi lačne in prezeble ptice" Posebno pohvalno je, da pionirji niso pozabili na to skib tudi v času zimskih počitnic. Žal nimamo prostora v Tedniku, da bi objavili vsa ta pisma, zato se s teni kratkim zapisom in z navedbo šol iz katerih ste nam pionirji pisali, oddolžujemo vsem mladim do- pisnikom. P,osebej pa predstav- |amo dva, ki sta se takole predstavila našemu sodelavcu Zdenku Kodrič u: Jaz sem pa Robi Bračko, star 5 let. Nataši pomagam pii krm^enju ubogih pHčk" foto: zk' Slovenska Bistirica Mladi aktivni v predvolilnih pripravah v vodstvu OK ZSMS Slov. Bistrica so z dosedanjimi rezultati evidentiranja mladih v predvo- lilnih pripravah povsem zado- voljni, saj ugotav^ajo, da so se mladi v vseh sredinah. Iger živijo in deligejo, organizirano vk^uoU v same priprave in predvolilne aktivnosti v občini. Njihovo vk|učevanje v pred- volilne priprave pa se ni kazalo samo v sodetovanju pri evidert- tiranju možnih kandidatov v delovni organizacgi, krajevni skup- nosti in drugih interesnih pod- ročjih. Iger mladi dehgejo in živijo. Organizirano kot je to bilo pričakovati, so se predstavih kot organizacija, na kateri bo slonela veuka teža bremena izvajarrja najodgovornejših nalog naše druž- be v ktošnjem in prihodrga leta. Evidentiranje so sprejeU kot eno najbolj aktualnih nalog, ki so jo povsem uspešno in odgovorno tudi izvrših, čepiav se dobro zavedajo, da samo z kandi- diranjem svojih vrstnikov za razne oarganc družbenopolitične sre- dine še zdaleč niso zak^ učili svojega dela. Glavna naloga jih še čaka v času samih volitev, to je v začetku letošnjega marca, ko bodo morah kar največ svojih^ kandidatov podpreti na volitvah. Doslej' so iz vsake osnovne crganizacge evidentirah n^mani 20, v mnogih pa precej vec kandidatov za delegate v vse aredine družbenopolitičnega živ- Ijeiija KS, delovnih organizacgah pa tudi občini in republiki. Da bi zadnje priprave potekale kar najbolj organizirano in enotno na območju celotne bistriške občine 90 v okviru OK ZSMS Slov. Bistrica, v planinskem domu Anton Štuhec na bistriškem Pohorju pripraviU dvodnevni se- minar, kjer so mladi iz celotne občine razpravljah o aktivnosti ZSMS pred desetim kongresom ZSMS, o organiziranosti krajevnih skupnosti m o SLO. Posebno pozornost pa so posvetih predr volilnim aktivnostim. Viktor Horvat HVALA VAM, SODELAVCI! Oaiovna organizacga sindikata TOZD Opekarna Ptuj je na svcj občni zbcr, ki so ga imeU 20. januarja, povabila tudi nekdanje sodelavce - upokojence. Po skrbno pripravljenem in vsebinsko bogatem občnem zboru je bilo družabno srečanje nekdanjih in sedaigih delavcev. Razigrani smo bih vsi, še zlasti upokojenci, ki preživljamo jesen svcnega življenja bolj sami in so nam taka arečatija veliko doživetje. Že več let smo fffijetno presenečeni nad pozornostjo kolektiva Opekarne. Moramo povedati, da nismo dobrodošH samo enkrat na leto na občnem zboru, ampak tudi kadaricoU med letom. Zato je prav, da se za tako pozornost v imenu vseh upokojencev javno zahvalim. Dragi nekdanji sodelavci! Najlepša hvala za prgetne urice, ki smo jih preživeh med vami, hvala za najlepše že^e, ki ste nam jih izrekH, hvala za darilo v oblild bonov. Skupaj z vami se veselimo vseh delovnih uspehov in zmag. Ponosni smo, da delate v boljših delovnih pogojih kot smo nekoč mi, da vejyate za dober kolektiv! Želimo vam vehko uspehov pri nadaljnjem delu, pri samoupravljargu in uresničevanju zakona o združenem delu! Za updcojence Ludvik in Matikia Hajn« SPOMIN OB PRVI OBLETNICI! i s težkim srcem se spominjamo tistega 19. januarja 1977, ko smo na hajdinsko pokopališče pospre-. mili posmrtne ostanke našega dra- gega prijatelja in priljubljenega družbenopolitičnega delavca MARTINA KISELAKA iz Kungo- te 86. Ta obletnica nam je toliko bolj nepozabna zato, ker se z vsem spoštovanjem spominjamo njego- vega lika in odgovornosti, ki jo je Martin imel ob raznih akcijah in nalogah. Bil nam je izredno priljubljen sodelavec, sotovariš, ki je bil ob vsakem času pripravljen priskočiti na pomoč tistim, ki so pomoč po- trebovali. Njegov lik nam bo vsem, ki smo se od njega naučili res mnogo koristnega, ostal v svet- lem spominu. Prav družbeno-poli- tične organizacije v KS Kidričevo pogrešamo osebnost, kot je bil Martin. Težko nam je danes^lelfl dni po njegovi smrti kaj več reč' kot to, da smo z Martinom izgubili človeka, ki se ga bomo vedno in z vsem spoštovanjem spominjali tudi v naši prihodnosti, saj nam je prav on dal mnoge koristne napotke za delo, s katerim smo dosegali iZ' redne rezultate, ki jih mnogi danes tudi uživamo. Ob skromnem spominu na tiste težke dni pred letom naj velja tudi naš prispevek k temu, da s« spomnimo človeka, ki je bil z duSo in srcem predan naši socialističn" družbi in napredku in za katerega je tudi vložil vse svoje življenje d" tistega dne, ko je kruta smf* pretrgala nit njegovega življenja prav v trenutku, ko bi nam vsci" najbolj koristil! Vsi njegovi sodelavC F.Meško MOJ KUŽA Pri teti smo dobili majhnega kužka. Imela sem ga zelo rada. Ime mu je bilo Lumpi. Večkrat sem se igrala z njim. Ko smo pred dvema letoma pogoreli, si je ožgal nosek. Rana mu ni zacelila, morah smo ga ustreliti. Prišel je lovec in ga ustrelil. Jaz sem se zaprla v hodnik in jokala. Potem je atek prinesel drugega kužka. Dala sem mu ime Muri. Ta je večji in bolj hud. Z njim se ne morem tako igrati, kot sem se z Lumpijem. Zato še mi je vedno dolgčas za Lumpijem. Marjetka Rodošek, 3. razred OS Lovrenc na Dravskem polju MOJA BABICA Moja babica je visoka in suha. Stara je 58 let. Ima sive lase. Je mirna. Je zelo skrbna. Moja babica se lepo vede. Ko jo razjezim, je huda. Ima me zelo rada. Ko grem zjut- raj v šolo, poskrbi, da ne grem v šolo lačna. Babico imam zelo rada, skrbi zame. Je zelo vesela, ko ji kaj pomagam. Nada Horvat, OŠ Vitomarci, dopisni krožek TOVARIŠTVO, NI PRAZNA BESEDA Večkrat se vprašamo: ,,Kaj sploh je tovarištvo in kdo je naš tovariš?" Gotovo ni tvoj tovariš tisti, ki ga prvič srečaš na cesti ali kjerkoli. Tudi znanec, ki te ogoljufa in okrade, prav tako ni tvoj tovariš. Biti dober tovariš je težko. Zato se moramo vsak dan bolj truditi, da bomo postali res dobri tovariši. Tovariš je tisti, ki s tabo skupaj dela, deli slabo in dobro. S tovari- šem doživljaš vesele in žalostne dneve. Skupaj se veseliš uspehov in doseženih ciljev. Tudi med NOV so si pratizani bih med seboj dobri tovariši. Sku- paj so se branili, napadali in trpeli. Tovarištvo pa se kaže vsak dan, ne samo med vojno. Ko slišimo besedo tovarištvo, je ne smemo preslišati, saj to ni praz- na beseda. Za njo skriva odkrito- srčnost, radodarnost, potrpežlji- vost in še bi lahko naštevali. Zato besede tovarištvo ne smemo nikoli pozabiti, ampak pomisliti ali je med nami res dobro tovarištvo, ali smo tudi mi dobri tovariši. Cvetka Veronek, 8. a. 0§ Hajdina ZIMA Zima mila, zima draga k nam prišla je iznenada, vsi se tebe veselimo, da po snegu se podimo. Ljudje iz hiš so ven prišli so otroške krike slišali snežene kepe padajo na otrocih razpadajo. Eden sanke, drugi smuči, kdor tega nima, ga žalost muči, če pa drsalke ima in če ledu ni, je raje doma. Smučanje po snegu je lepo le do smuči priti je težko. Kdor jih nima, naj jih kupi naj varčuje, izpolnjeni bodo upi! Suzana Šmigoc, OŠ Franc Osojnik, Osnovna šola Majšperk razpisuje DELOVNO MESTO KUHARICE ŠMK za določen čas — za čas prihoda delavsa z bolni- škega dopusta Pogoj: kvalificirana kuhari- ca. Nastop službe po dogovoru. Rok prijave je 15 dni po ob- javi razpisa. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega n^dražjega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica STANKA ZUPANICA iz Sp. Hajdine 40 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu poajremili na njegovi zadnji poti, za darovane vence in cvetje in za izraze sožalja. Prisrčna hvala ga.silcem in lovcem za častno stražo ter govornikom krajevne skupnosti, lovcev in tovarne mesnih izdelkov „Koš^f' za v srce segajoče poslovilne besede. Lepa hvala dr. Brumnu, ki mu je dalj časa lajšal bolečine. Posebna hvak komornemu moškemu zboru iz Ptuja in pevcem iz Hajdine za ganljivo slovo na domu in na grcbu, častiti duhovščini za opravjen obred in tolažilne besede. Vsem skup^ m vsakemu posebej se enkrat hvala. Globoko žalujoči žena Angela sin Vlado z družino, sestra Genovefa z družino in drugo sorodstvo TEDNIK -2. februar 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Ustanovitev nogometnega centra Po sklepih portoroškega posve- tovanja o smernicah razvoja te- lesne kulture v SR Sloveniji je pri- jlo do sprememb tudi v nogometni organiziranosti. Uvedli smo sistem selekcij, ki pa bo svoje prve rezul- tate pokazal čez čas, kajti to, kar danes imenujemo selekcije, je v bistvu izbor igralcev. O selekcijah, njihovemu načinu in ciljem dela, je bilo že veliko napisanega, vzpod- budnega in tudi ne. Želimo poce- niti tekmovanja v nogometu, ven- dar prvi rezultati ne kažejo bistve- nega izboljšanja. Mogoče je tako le v začetku, dokler se sistem selekcioniranja in načrtne vzgoje igralcev ne vpelje. Upajmo da je temu res tako. Pogoj za delo se- lekcij pa je vsekakor načrtno in dobro zastavljeno delo na osnov- nih šolah, v šolskih društvih, ki pa si svojo pot šele utirajo. Srečujejo se z mnogimi težavami od kad- rovskih do materialnih in pros- torskih. Enako pomembno je po našem mnenju in v naših razmerah tudi kvalitetno delo v krajevnih skupnostih, v osnovnih telesnokul- turnih organizacijah in nato v selekcijah. Po razmejitvi in spremembi tekmovalnih sistemov in organiza- cije smo v Sloveniji ustanovili tekmovalne skupnosti. Območje občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica spada v takoimenovano četrto tekmovalno skupnost. Celo- ten razvoj in delo v nogometu bo- do v teh skupnostih vodili nogo- metni centri. Tako se tudi na na- šem območju pripravljamo na ustanovitev nogometnega centra. Izpeljava tega je toUko bolj zah- tevna, ker so te stvari prej urejeva- le nogometne podzveze, v našem primeru Nogometna podzveza Maribor. V bodoči nogometni cen- ter Ptuj, kot se bo ta imenoval, se bodo vključile vse osnovne te- lesnokulturne organizacije v omenjenih treh občinah, ki se ukvarjajo z nogometom. Takšnih organizacij, oziroma klubov, pa je na tem območju, razen v ormoški občini, precej. Tako šteje občinska nogometna liga Ptuj kar 26 klu- bov, v občini Slovenska Bistrica pa v občinski ligi tekmuje devet klu- bov. Ce čez čas pričakujemo raz- voj nogometa tudi v ormoški obči- ni, lahko govorimo že o zavidljivi množičnosti, ki pa ji manjka še kvaliteta. Prav zato bo vloga bodočega nogometnega centra še toliko bolj pomembna. Seveda pa je potrebno k številu klubov prišteti še pionirske in mladinske vrste, ki jih vzgajajo v nekaterih klubih naše in bistriške občine. Občinska tekmovanja, oziroma klubi, prej niso bili vključeni v Nogometno zvezo Slovenije, z ustanovitvijo centra pa se jim ta možnost ponuja. Posamezne osnovne telesno kul- turne organizacije so razpravljale o dveh dokumentih, ki sta potrebna pri organiziranju centra. To sta dogovor o skupnih interesih pri razvoju nogometa in sklep o usta- novitvi in pravila bodočega centra. Prejela pa so tudi kandidacijske liste za opravljanje posameznih nalog in funkcij v bodoči orga- nizaciji. Vendar svoje obveznosti, izpolnitev kandidacijskih list s svojimi predlogi, še niso izpolnile, čeprav je rok za oddajo že potekel. Zato je prav, da to nemudoma storijo in izpolnjene Uste vrnejo Zvezi telesnokukurnih organizacij občine Ptuj, kajti ustanovna skupščina nogometnega centra bo predvidoma v drugi polovici tega meseca, o predlogih pa mora raz- pravljati še kandidacijska komisi- ja. 1. kotar Maribor - Drava 3:3(3:1) Preteklo soboto so igralci selekcije v nogometu, ki tekmuje v slovenski nogometni Ugi, gostovali v Mariboru. V prijateljskem sreča- nju so v okviru priprav na nadalje- vanje tekmovanja na s snegom pokritem igrišču v Ljudskem vrtu proti domačemu drugoligašu do- segli neodločen izid. 1. k. VStojncih aktivno gasilsko društvo Volilni občni zbor prostovoljne- fi gasilskega društva Stojnci niže tuja pred tednom je prijetno ^esenetil zbrane z veliko udele- žbo članstva, s poročili o iBpešnem delu v minufem letu, pa tudi z izvolitvflo aktivnih članov v vodstvo, ki se bo zanesljivo potrudilo, da bo uspešno uresni- čen tudi program dela za leto 1978. Za prostovo^no gasilsko društvo v Stojncih je zanimivo, da ima nad 100 aktivnih članov in članfc ter okrog 80 častnih in podpornih članov. Posebnost pa so desetine mladih gasilk m gasilcev. Devet desetin se je v lanskem letu udeležilo raznih tekmovanj na območju občinske gasildce zveze in gasildce zveze Slovenge. Dose- žena značke, diplome in pohvale ter 8 pokalov dovolj zgovorno potrjujejo ugodne ocene prizade- vanj u^ehov tekmujočih. Na zboru razde^enih 27-značk in diplom o izpitu požarne samo- zaščite mladim gasilkam in gasil- cem, priznanja nižjega častniškega čina 7 dekletom ter prevzem priznanja OF za uspešno delo med ljudstvom so društvu in njenemu vodstvu dragocena ^odbuda za nadaljnje uspešno delo. Poleg skrbi društva ter njegove- ga predsednika, pove^nika, sekre- tarja in vodja moške mladine za adaptacijo m razšhitev gasildcega d)ma in poleg nenehne preventiv- ne budnosti nad požarno varno- stjo v vasi ter poleg operativne prq)ravljenosti ima društvo odpr- tih še nekaj imovinsko pravnfli vprašanj. Ta obstajajo od časa gradnje doma. Gre za nemoteni do stoj) peš in z vozili na njegovo dvorišče. Še vedno je upaiye za sporazimino rešitev, uporaba za- ščite javnih interesov pa jim ostane za zadnjo možnost odprave teh problemov. V" 55 letih dela društva se je zvrstilo v vodstvu mnogo starejših in tudi mlajših članov, pa tudi mnogo uspehov, kar potrjuje mnogo diplom in priznanj na stenah v dvorani. Zato je ostal v tem društvu tudi za naprej duh soUdamosti, tovariške sloge in nesebične aktivnosti v splošno dobro vasi ter pripravljenosti pomagati tudi okohci, ko khče na pomoč sirena. Besedilo in posnetek: J. V. Posnetek z zadnjega volilnega občnega zbora v PGD Stojnci. DELAVSKE ŠPORTNE IGREI Končana predtekmovanja v odbojki in košarki v okviru delavskih športnih iger so se končala predtekmovanja v odbojki in košarki. Preostanejo še fmalni obračuni ODBOJKA Predtekmovanja so ekipe odigrale v športni dvorani Mladika in telovadnici OŠ dr. Pranja Žgeča v Dornavi. Rezultati: Skupina A: TGA-Izbira 2:0, Srednješolski zavod-Postaja mihce 2:0, TGA-Srednješolski zavod 2:0, Postaja mihce^Izbira 2:0, TGA-Postaja mihce 2:0 in Srednješoldci zavod-Izbira 2:0; v finale se je uvrstila ekipa TGA iz Kidričevega; Skupina B: JLA-Kmetijski kombinat 1:2, Kmetgski kombinat- -Elektrokovinar 0:2, JLA-EKO 0:2; v finale se je uvrstila ekipa Elektroko vinarja; i Skupina C: Perutnina-Inženiring 0:2, A^s-Skupščina občine 0:2, Perutnina-Agjs 2:1, Skupščina občine-Inženiring 0:2, Perutnina-Skup- > ščina občine 2:1 in Inženiring—Agis 2:0; v finale se je uvrstila ekipa j Inženiringa. \ Prvo srečanje v finalu med Elektroko vinarjem in Inženiringom se je končalo z zmago prvih z 2:0. Preostaneta še dve srečanju KOŠARKA Predtekmovanja v štirih dcupinah so potekala v športni dvorani Mladika. Rezultati: Skupina A: TGA-Izbira 51:16, TGA-Merkur 76:18 in Izbira-Merkur 35:39, v finale se je uvrstila ekipa TGA iz Kidričevega. Skupina B: Kmetijski kombirut-Perutnina 23:31, Kmetijski kombinat-Srednje šolski zavod 32:35 in Perutnina—Srednješoldci zavod 48:19, v finale seje uvrstila ekipa Perutnine; Skupina C: Agis-Skupščina občine 24:18, Agis-Elektroko vinar 43:15, Skupščina občine-EKO 30:16, v finalu je ekipa Agisa; Skupina D: Inženiring-JLA 41:45, Inženiring-0. Meghč 62:32 in JLA-O. Meghč 66:38, v finalu je ekipa JLA. Finalni turnir bo danes popoldan v športni dvorani Mladika v Ptuju. LkottaK Boksarski dvoboj v Ptuju Prav gotovo se še spominjate ledavnega boksarskega dvoboja za naiov svetovnega prvaka v poltež- ki kategorgl Tudi našega uspešne- ga boksarja Parlova vam gotovo ni treba predstavljati. V nedelo, 5. februarja popol- dan, bo Mate Parlov gostoval v Ptuju. V Ptuj pa bo povabfl tudi svrojega nasprotnika Cuella. Spo- padla se bosta še enkrat, saj argentinski boksar ne more preboleti poraza in se po^ešeno Pripravlja za naslednji obračun, tujsko gradbeno podjetje Drava, ki je organizator dvoboja, bo le-tega pripravilo kar na ulici, da si ga bo lahko ogledalo kar n^več IjudL Ne pozabite torej v nedeljo popoldan priti v Ptuj! Ptujčani 6 kratni šampioni Po tem, ko so pred kraticim člani ptujskega društva rejcev pasemskih malih živali ušesno izvedli samostojno razstavo v Ptuju, so se sedjg odlično odiezah še na I. republiški razstavi pasemskih malih živali, golobov in okrasne perutnine, ki je bila v Novem mestu od 20. do 23. januarja. Člani ptujskega društva so osvojili kar šest šamnionov. Pet prikuncih in enega pri golobih. Med kunci pasme francoii ovnač (swi) je postal 5amj)ion kunec rejca Ivana Godca iz ptujskega društva. Med velikimi činčila kunci je postal šampionj kunec-rejca Ivana Sireca; med pasmo piavi dun^čan je postal šampion kunec last Edija Zoreča in med blakentoni kunec last Ivana Vind^a. Vsi n^teti rejci šampionov so iz ptujskega društva. Med rejci golobov je hio tokrat nek^ manj sreče, kljub temu pa je postal šampion črni florentinec, last rejca Andreja Merca prav tako iz Ptuja. Vse te odlične uvrstitve kažejo, da si ptuj^i ljubitelji mahh žwah prizadevajo doseči čim boljše rezultate. Do sed^ jim to zares lepo uspeva. - OM Občina Ptuj: Tekmovalni dosežki in prireditve JANUARJA je bilo v Ptuju 17. repubhško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem, ftujčani so osvojili tri prva mesta. Na državnem prvenstvu v namiz- rem tenisu za pkinirke so mlade igralke namizno teniškega kluba Petovia osvojile tretje do četrto mesto. Strelska družina Jože Lacko je na državnem prvenstvu v streljanju s pištolo osvojila četrto mesto med mladmci. Najboljši ptujski boksar Tone Novak je zmagal v Zrenjaninu na turnirju mladih boksarjev - začetnikov. y FEBRUARJU smo izbrali nsaboljše športnike. To so bih Sionir^a vrsta namiznoteniškega uba Petovia, ekipa kartistov avto-moto društva Ptuj, Zdenka Glažar in Oton Velunšek. Najbolj- še športnike smo razglasili na prireditvi v Dornavi V Ptuju sta se v prflateljskem srečanju pomerila Drava hi Kiest. MARCA je praznoval tri- desetletnico igranja šahist Janez Podkr^šek, v Ptuju smo pripravili 27. republiško prvenstvo v boksu in osvojili tri prva mesta. APRILA je na mednarodnem tekmovanju v kartmgu na Madžar- skem Slavko Pislak v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov osvojil prvo mesto. Alojz Lebar je bil tretji na republiškem prvenstvu v malem maratonu. MAJA sta se v pr^ateljskem ^0 VelunSek - najbop športnic v letu 1976 ^'^^^a Drava-Brest ŠPORT V LETU 1977 srečanju v Ptuju pomerili košar- karski reprezentanci Kube in Jugodavije. Pripravih smo tra- (Scionahii tek po ptujdcih ulicah v vseh starostnih kategorgah. Zden- ka Matjašičeva je na republiškem prvenstvu z zračno puško osvojila naslov članske prvakinje. Tone Novak je zmagal na rnladinski aati rokavici in osvojil tretje mesto na državnem prvenstvu v boksu za mladince. Na karto- dromu v Hajdošah so se v kartingu pomerile reprezentance Zvezne repubhke Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov. Zmagala je ekipa ZRN pred Jugoslavijo in Češkoslovaško. Najboljši posamez- nik je bil Ihle Dieter iz ekipe ZRN pred Slavkom Pislakom, Kysehjem iz Češkoslovaške m Milanom Slano. Istočasno pa je bila tudi dirka v kategorgi do 100 ccm za nagrado Ptuja. Dobil jo je Detley Gruhn iz ZRN pred Božičem, Artenjakom in Langerholcem; prireditev je lepo uspela. Prvega maja smo dobih novo olimpgsko strelišče za stre^anje na ghnaste golobe v Hajdošah. JUNIJA smo pripravili državno prvenstvo v streljanju na ghnaste folobe. Zmagali so Zdravko tojanov in ekipa Obnove iz Osijeka. Janko Rožmarin je bil šesti, ekipa SD Mercator pa tretja. Na stadionu rokometnega kluba Drava je bil finalni turnir mladink za repubhški naslov. Zmagala je 'ekipa Borca pred Elo, Dravo in Lisco. Na repubhškem prvenstvu v šahu za pionirje uspeh predstavni- kov iz ptujske občme. Pri mlajših pionirjih sta prvo in drugo mesto osvojila Tomaž Žmavc iz OŠ Toneta Žnidariča in Dušan Majcenovič iz Kidričevega, Pri mlajših pionirkah je Lidija Horvat iz OŠ Juršinci osvojila drugo mesto. Vita Tominc je zmagala na republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladinke v metu diska. Pričelo seje 30. športno prvenstvo JLA, kije lani bilo v Mariboru. JULIJ: V Stojncih so pripravih maratonsko srečanje v malem nogometu. Ekipi Budine in Stonjc sta 24 ur zabijali gole. Končni rezultat je bil 162:124 za Stojnce. Na svetovnem prvenstvu letalskih modelarjev odlična uvrstitev Oto- na Velunška, V kategoriji penja- čev je osvojil 7. mesto. Strelci so na repubhškem prvenstvu z MK orožjem osvojih tri prvi mesti in sicer mladinci ekipno z MK pištolo Standard, Jelka Učakar- jeva pri mladirikah ter Franc Ifetemel pri mladincih. Najboljši boksar ptujske občine Tone Novak je na balkanskem prvenstvu za mladince osvojil prvo mesto v težki kategoriji V Podlehniku je bil četrti tradicionalni ptujski padalski pokal Podlelmik 77. V skokih v vodo kombinirano s plavanjem je zmagal Stanko Grabar iz AK Cakovec pred Janezom Vidovičem iz AK Ptuj. AVGUST: Ob občinskem praz- niku je bila na kartodromu v Hajdošah druga dirka za državno prvenstvo v kartingu. Langerholc in Artenjak sta osvojila drugo m tretje mesto v kategoriji do 100 ccm, v kategoriji do 125 ccm pa je zmagal Slana pred Pislakom. Ptujčani so bili premočno prvi med ekipami Miki Prstec je zmagal na mednarodnem atlet- skem mitingu v Kranju v teku na 400 m. Strelci SD Jože Lacko so bih na državnem prvenstvu tretji v streljanju s pištofo velikega kalib- ra. Prstec je bil na močnem mednarodnem atletskem mitingu v Linzu četrti v skoku v daljino. Peter Šegula je na dirki za svetovno prvenstvo motokrosistov na Švedskem osvojil odhčrro deveto mesto. SEPTEMBER: Miki Prstec je na republiškem prvenstvu osvojil prvo mesto v teku na 400 m. Na tretji dirki za državno prvenstvo v kartingu v Mariboru so Ptujčani osvojih kar sedem pokalov. Pripravili smo prvo tekmovanje bratskih občin v plavanju za pokal Ptujskih tophc. Četrta dirka v kartingu je j)remoč tekmovalcev AMD Ptuj se potrdila. Prstec je zmagal tudi na mednarodnem atletskem mitingu v Brnu. Ponov- no v teku na 400 m. Na 18. državnem prvenstvu letalskih mo- delarjev z vezanimi modeli ki je bilo v Maikovcih, je Oton Velunšek postal držaYni prvak v hitrostnih modehh ter skupaj z Aličem tudi v ekipni dirki Ekipa AMD Ptuj m Milan Slana so postali republiški prvaki v kartin- gu. Ustanovili smo plavalni klub Tophce. V Ptuju je namizno- teniška ekipa Jugoslavije prema- gala Nizozemsko s 5: 2. OKTOBER: Član aerokluba ftuj Danilo Hoj nik je postal državni prvak v akrobatskem letenju. AMD Ptuj in Milan Slana so poštah državni prvaki Četvero- boj štirih pokrajin v atletiki kije bil tokrat v Ptuju, so dobili predstavniki ptujske občine. Na izbirnem krosu za republiško prvenstvo v Markovcih je nastopi- lo kar 400 tekmovalcev ih tekmovalk, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Letalski modelarji so osvojili pokal Štajer- ske. Tekmovalci AMD Ptuj v motokrosu so dosegli izreden uspeh, osvojili so Trofejo Jugosla- vije. Na republiškem prvenstvu atletov v mnogobojili so Ptujčani osvojili tri medalje. Predstavniki naše občine na repubhškem prvenstvu v krosu (to je tradicio- nalni kros Dela) so osvojili tretje mesto. DECEMBER: Šahisti ŠD Izbka so z osvojitvijo druge^ mesta v republišKi ligi dosegi svoj do sedaj največji uspeh. Na repubh- škem prvenstvu pionirk v namiz- nem tenisu sta Udovičeva in Kampuševa osvojih prvo mesto med dvojicami To je bil kronološki pregled večjih športnih prireditev in uspehov športnikov ptujske obči- ne v preteklem letu. 0,b koncu žehmo vsem športnikom iz naše občine takšnih in še večjih u^ehov v letošnjem letu. L kotar Zmagovalci tekmovanja v Podlehnflni — foto M. Ozmec Milan Slana - državni prvak v kartingu za leto 1977 10-ZA RAZVEDRILO 2. februar 1978- TEDNIK TEDNIK -2. februar 1978 OGLASI IN OBJAVE-11 krvodajalci Iz TGA KIDRIČEVO 24. januarja 1978: Terezga Medik, Kidričevo 13; Alojz Levanič, Kidričevo 13/a; Anton Planine, Breg 25; Milan Zupanič, Potrčeva 40; Anton Sok, Moškanjci 73; Anton Vidovič, Lovrenc 93; Franc Kolarič, Kidričevo 5; Miro Ž uran, Zg. Hajdina 200; Janez Kurbus, Kajuhova 1; Franc Notesberg, Kajuhova 1; Stanko Kurbus, Kajuhova 1; Janez Pišek, Lovrenc 106; Albert Klajdarič, Gruškovec 93, Bdi SeUnšek, Kidričevo 7; Janez Serdinšek, Lovrenc 75; Rudi Hlušička, Kajuhova 3; Andrej Jerenko, Apače 132; Franc Drevenšek, Soviče 19; Alojz Turk, Kidričevo 9; Janko Letič, Popovci 21; Srečko Murata, Kidričevo 1; Martin Tominc, Apače 105; Božena Zoreč, Kidričevo 3; FeUks Pišek, Apače 118; Franc Visenjak, Moškanjci 75; Zvonko Mohorko, Kuiričevo 10; EUzabeta Mitošič, Kidričevo 9; Jože Vinkler, Preša 1; Ivan Munda, Runeč 10; Janko MiloSč, Kidričevo 9; Franc Plohi, Za- mušani 8, Jože Belšak, Muretinci 15; Janez Malinger, Skorba 28; Franc Topal, Apače 41; Ivan Ivanuša, Panonska 5; Štefanija Ostroško, Pobrežje 103/a; Zvon- ko Frčeč, Kidričevo 15; Vinko Šitec, Kočice 56; Jože Kmetec, Kidričevo 7; Franc Pukšič, Formin 59; Marjan Cajnko, Flegeričeva 3; Ivan Jus, Njiverce n. h,; Vinko Gajšt, Podlože 74; Olga Lendero, Apače 107; Alojz Horvat, Formin 14; Franc Korže, Breg 25/a; Štefan Vidovič, Celjska 52; Ivan Kovačič^ Apače 112 in Janez Horvat, Kidričevo 10. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ z n. sol. o. TOZD KOMUNALNI SERVIS PTUJ sprejme komunalnega ali gradbenega tehnika (lahko je pri- pravnik) za vodenje in organizacijo zahtevnejših deiovišč Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene vloge sprejema kadrovska služba podjetja do 15 dni po objavi. Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič" KIDRIČEVO, z n. sub. o., objavlja prosti delovni mesti: TOZD vzdrževanje STRUGARJAI Pogoj: VKV strugar in eno leto delovnih izkušenj. Področje dela: opravlja strugarska dela na najbolj zahtevnih rezervnih delih. OD je približno 4.461 dinarjev. DS skupne službe PRAVNEGA REFERENTA Pogoj: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; — poznavanje vseh zakonskih predpisov, predvsem s področja gospodarstva in splošnih aktov podjetja; — zaželen pravosodni izpit. Področje dela: opravlja pravne posle. OD je približno 7.550 dinarjev. Posebni pogoj: poskusno delo, psihološko testiranje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh v kadrovsko splošni sektor delovne organizacije. mali Oglasi v redno delovno razmerje sprejmem instalaterje za vodo- vodno inštalacijo in centralno kurjavo. Obenem izpit B kategorije. PRODAM toplo- vodni kotel tip TRIKA 35000 kcal, ima dvojno gorišče in bojler posebej. Cena je 6500 din. Anton Kamenšek, Dra- ženci 49/a, telefon 79-835. PRODAM gradbeno parcelo ob asfaltni cesti Informacije v Borovcih 3. PRODAM hišo z velikim vrtom in nekaj brajd. Vpra- šate na naslovu: Na postajo 13. PRODAM škodo Š 100. Franci Kralj, Ziherlova plo- ščad B 1/3. 3-sobno stanovanje v Mari- boru MENJAM za dvosobno v Ptuju ali bližnji okolici Ljubica Pušič, Plinarniška 19, Maribor. Garsonjero ali sobo s kopal- nico ISCE mlad zakonski par brez otrok v Ptuju ali bližnji ckolicl Naslov v upravi PRODAM gradbeno parcelo na Draženski cesti Naslov v upravi NUJNO RABIM lO.OOO.-din, vrnem 12.000.-, v roku 9 mesecev. Naslov v upravi mODAM traktor STEVER 430, letnik 74. Vprašajte Mihovci 32, p. Cirkovce. PRODAM traktor STEVER 18 KM, registriran, s koso, obračaliiim plugom in bra- nami Gašparič, Mestni vrh 121, Ptuj. PRODAM parcelo v SpuhljL Naslov v upravi PRODAM kmečko hišo do 3 ha zemlje ali brez nje, 5 km od Ptiqa v ravnini ob asfaltni cesti Naslov v upravi KUPIM TV sprejemnik. Na- slov v upravi PRODAM gramofon s 350 ploščami Martin Kokol, Skcffba 66, Hajdina. PRODAM skoraj nov motor ČZ 175 kubikov, športna izvedba. Žan Repič, Peršo- nova 5, Ptuj. PRODAM harmoniko 80-bas- no - Melodga. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Ž,an Repič, Peršonova 5, Ptuj. IZGUBIL se je pes, ime Tiger, postava volčjak, temnosive barve, spredaj svetle. Prosim n^ditelja, da &l vrne proti lepi nagradi Izgubljen od Lešnice do Ormoža. UGODNO PRODAM WV kombi v voznem staiiju. Anton Blažek, Jurovci 20, Videm pri Ptuju. PRODAM stereo kasetni Rekorder Graetz. Naslcv v upravi Zaradi selitve PRODAM komplet stereo gramofon casetofon in radio, znamke TE LET ON z dvema zvočnikoma 2x90 W, Dam tudi za ček. Draženci 14. PRODAM traktor PORSCHE 25 KS s koso. Draženska 8, Ptuj (pri Hajdinski železniški postaji PRODAM RENAULT 4, vozen za 11.000.- din. Draženska 8, Ptuj. (pri Hajdinski železniški postaji). Prosim najditelja, ki je našel denarnico črne barve z veliko vsoto denarja. Izgubljena je bila v soboto 28. januarja 1978 v centru Ptuja, da mi jo vrne proti lepi nagradi Naslov v upravi VISOKOPRITLIČNO ENOSTA- NOVANJSKO HIŠO v okolici Ptifla, primemo tudi za lokal, prodam. Informacije: tel: (062) 32-044. OBVESTILO Družbeni pravobranilec samoupravljanja ob- vešča delovne ljudi in občane, da se lahko nanj obračajo ob sredah od 14. do 17. ure in ob petkih od 8. do 12. ure v prostorih skupščine občine Ptuj (na magistratu), Trg MDB 1, v tretjem nadstropju. NA OBISKU PRI ARANŽERJIH TP IZBIRA PTUJ „BKi moraš vsestranski!" Majhna soba z velikim dcnom na Ormoško cesto, prenatrpana z osnutki pla- katov, z napisi „ugodno znižanje cen", risbami, sez- nami, dišeča po barvah, polna čopičev, svinčnikov, ravnil - to je prostor kjer delata Iztok Kukovec in Boris Žohar, aranžerja ptujske Izbire. Obi- skala sem ju med delom in ju našla sredi vsega tega „ne- reda" v ustvarjalnem pomen- ku o novih idejah. Zdravo! Kaj pomeni biti aranžer v Ptuju? ,,To pomeni pestro delo," takoj odvrne Iztok, „pomeni pa tudi, da moraš biti vsestranski!" In kaj naj to pomeni, da moraš biti vsestranski? „Midva imava „čez" okrog 25 poslovalnic v mestu in okoUcl Delava pa vse od aranžiranja izložb in dekoracij za trgovine, do raznih napisov. Tudi ideje so najine, žal pa vseh ne moreva uresničiti, saj je najino delo v dokajšnji meri odvisno tudi od poslovodje lokala. To je tudi razumljivo, saj poslo- vodja najbolje ve, kaj želijo njegove stranke videti v izložbi, kaj jih bo pritegnilo, da se bodo odločile za nakup." Vse dekorativne predmete, ki jih vidimo v poslovalnicah vašega trgovskega podjetja izdelala sama? ,,Da, to je vse po najinih zamislih - tako dekoracija v izložbah kot v trgovinah." Koliko časa pa potrebujeta za ureditev ene izložbe? ,,To je težko povedati Včasih se ti ideja utrne naenkrat, v hipu, drugič pa si razbijaš glavo, razmišljaš pa ni iz vsega skupaj nič. No, ko imava enkrat idejo gre delo hitro od rok. Zelo težko pa je pri najinem delu govoriti o urah — koliko ur mine. Z leve: Boris Žohar in Iztok Kukovec Foto: zk preden je izložba dokončno urejena. Res, težko bi rekel, kohko." Kako pa si vidva razdelita delo? „Delava skupaj ali pa vsak svojo izložbo. Priprava, deko- racija za izložbe in trgovine - to poteka po zamisli enega od naju. Eden da idejo, potem jo skupaj dokončno „obdelava". Ko urediva prvo trgovino si vse ogledava in ugotoviva, če je vse tako kot sva si zamislila, če je tisti pravi učinek, ki mora biti, no in potem delava dalje." , Kako pa je z literaturo? ,,To je pa velik problem. Pri nas primerne literature tako- rekoč ni, vendar moram povedati, da je delo aranžerja odvisno predvsem od dobrega opazovanja, saj delo aranžerja ni vezano samo na delavnico in izložbo. To delo je tudi večno opazovanje. Da, večno opazovanje. Kamorkoli potu- jeva, povsod si ogledujeva izložbe, napise, to likovno sporočilo, ki je vedno bolj pomembno pri prodaji, imeti moraš občutek za te stvari" Ker vseh svojih idej ne moreta uresničiti v svojem poklicu se oba ukvarjata tudi z drugimi deli, ki so prav tako bolj ali manj blizu temu pokUcu." „To je res. Tu ne moreš uporabiti vseh zamisli. Jaz se ukvarjam z grafiko, ki mi pri mojem poklicu precej po- maga. Ukvarjam se s plakati za razne priložnosti Trenutno pri svojem delu najbolj uporabljamo sitotisk, čeprav misUm da bo s časom postal malo dolgočasen, potem bo pa spet kaj drugega." Boris je ves čas, ko sem se pogovarjala z Iztokom stal ob strani, se smehljal in samo poslušal Ko sem ga povabila k mikrofonu je hitro dejal, da je o samem delu pravzaprav že vse povedal Iztok in da nima kaj dodati No, potem sva ugotovila, da bi lahko kai dolgo govorila o njegovem konjičku, ki že ni več konjiček, ampak nekaj več o risanju. „Risanje mi sed^ pomeni že več kot konjiček. Pripraviti sem želel samostojno razstavo v Ptuju, pa saj veš denar, denar. Tudi časa imam bolj malo. Pripravljam pa se za skupinske razstave, letos bom sodeloval na skupinski raz- stavi v Ljubljani Povedati moram, da bom imel kljub temu samostojno razstavo v upravnih prostorih našega podjetja. Tega sem zelo vesel, saj bi rad svojim sodelavcem pokazal slike, ki sem jih v zadnjem času narisal. Reči moram, da brez risanje ne bi več mogel živeti Mi pa risanje precej pomaga pri delu, saj je vezano na aranžersko delo." Malo smo poklepetali še o njunem delovnem prostoru, pa sta dejala, da je bil prostor prej še manjši, sedaj se razmere že izboljšujejo. In da se dobro razumeta, to sta še posebej poudarila. Potem sva ju pa s kolegom Kodričem komajda prepričala, da smo napravili še posnetek v delovnem vzdušju. N. D. Pet zlatih porok v predpustnem času pred petdesetimi leti je bilo prav gotovo sklenjenih veliko zdravih in trdnih zakonskih zvez, kar potrjuje tudi to, da so v soboto, 28. januarja 1978, na magistratu v Ptuju svečano razglasili za zlatoporočence kar pet še razmeroma zdravih, krepkih in srečnih parov. Naj jih na kratko predstavimo: Julijana in Vincenc Potočnik, kmetovalca iz Sp. Jablan 36. Vincenc je v 74, Jul^ana pa v78 letu starosti. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes pa ju razveseljuje tudi enajst vnukov. Foto: Langerholc Marija in Jožef Lenart, prav tako kmetovalca iz Sp. Velovleka 39. Jožef je že dopolnil 81 let, Marija pa jih bo marca 74, imela sta 3 otroke, Id imajo danes 7 njunih vnukov. Foto: Langerholc Anica in Matej Medved, prevžitkarja-kmetovalca iz Podlož 13, KS Ptujska gora. Oba sta v 73 letu starosti, v zakonu so se jima rodili trije otroci, danes imata že 4 vnuke. Foto: Langerholc Marija in Martin Omik, kmetovalca iz Trnovskega vrha 52. Martin je v 75 letu starosti, Marija pa jih šteje 72. Imela sta skupno 5 otrok, ti pa imajo danes že 12 njunih vnukov. Foto: Langerholc Terezija in Janez Rozman, enako kot vsi ostali sta kmetovalca, živita pa v Sp. Hajdini 30. Imela sta 4 otroke, danes pa imeta tudi tn vnuke. Janezu je 75 let, Terezga pa je v 72 letu. Foto: Langeibolc Kam z avtomobili in avtobusi obiskovalcev? Kurentovanje 78 Le še nekaj dni nas loči od tradicionalnega ptujskega kurento- vanja, ko bodo ulice starega mosta ob Dravi napolnili številni obisko- valci od blizu in daleč. Ne glede na vreme, bo gotovo tudi letos živah- no, kajti ta naša prireditev si je v vsej svoji zgodovini obstoja zagotovila širok krog ljubiteljev folklore, starih ljudskih običajev in karnevala nasploh. Da bi vsem tistim, ki se bodo v Ptuj pripeljali z osebnimi avtomobili in avtobusi, zagotovili čim lažji dostop, čim manj gneče in čakanja v kolonah, je organiza- tor tudi letos določil posebni raz- pored prihoda na parkirne prosto- re ob vpadnicah. Na parkiriščih samih bodo avtomobile usmerjali delavci Komunalnega podjetja Ptuj. Od vpadnic pa do parkirišč pa bodo promet usmerjali miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov, ter miličniki postaje prometne milice Maribor. Vodja zavarovanja prireditve s strani postaje ob tem povedal: ,,Res je ob vseh vpadnicah so že določeni parkirni prostori. V glav- nem tako kot lani. Za voznike, ki se bodo pripeljali iz smeri Maribo- ra, bo parkirni prostor na desnem bregu Drave. Na Zadružnem trgu, v smeri proti Ptujskim toplicam in za Dravo v smeri proti železniškem mostu. Za voznike, ki prihajajo iz smeri Krapine bodo parkirišča pri osnovni šoli Ivana Spolenjaka ter ob Rogaški cesti. Za voznike, ki prihajajo iz ormoške smeri je predviden parkirni prostor pri Agisu, ob veterinarski postaji ter ob sejmi- šču. Za voznike iz dornavske smeri je predviden parkirni prostor ob Mercatorjevem skladišču, ob Vegovi ulici, ob Rogozniški cesti ter ob Agrotransportu. Za voznike iz smeri Rogoznice in Destrnika, so predvideni prakir- ni prostori ob Potrčevi cesti — pred Bolnišnico in proti gasilske- mu domu Ptuj, medtem ko bodo parkirišča za voznike iz smeri Grajene ob Rajčevi ulici, ob Majstrovi ter pod gradom. Na vseh teh točkah bodo miličniki, ki bodo voznike usmerjali. Pri tem pa želimo povdariti na napake, ki jih nekate- ri vozniki delajo že leta nazaj. Na vsak način želijo z avtomobilom v mesto, s pretvezo, da peljejo le skozi mesto. Ker bodo povsod po mestu naši miličniki takšne vozni- ke usmerjali naprej na drugo stran, prihaja pozneje do gneče, ker morajo takšni posebneži v svo- ji smeri spet nazaj skozi mesto. To nam dela največje preglavice. Vse voznike opozarjamo, da bo- do dosledno upoštevali odredbe miličnikov in ostalega osebja, ki je zadolženo za red na parkirnih prostorih. Vozniki morajo biti strpni, tako bodo našim delavcem olajšali delo, sami sebi pa zagotovili hitro in varno vožnjo. Posebej opozarjamo na možnost, da bo vodila povorka karnevala letos tudi po cesti M/111, to je odsek ceste od želez- niškega prehoda proti bencinski črpalki in potem dalje proti pošti V tem primeru bo tranzitni promet enosmeren, za vse ostalo bodo poskrbeli naši miličniki. Opozarjamo tudi na to, da bodo vsa vozila na trasi povorke — {5 bodo očitno ovirala promet ^ odstranjena na stroške voznika al imetnika pravice uporabe vozila. Zato naj že dan poprej vsi vozni^ umaknejo vozila iz tistih ulic, po katerih bo vodila povorka." j« zaključil Aleksander MajdiC, pomočnik komandirja PM Ptuj vodja zavarovanja prireditve ) strani postaje milice Ptuj. Za zaključek naj povemo še, da bo pri urejanju prometa iu vzdrževanju javnega reda v mestu sodelovalo maksimalno število miličnikov postaje milice Ptuj, njenih oddelkov in prometne mili. ce Maribor. Tudi zoper vse tiste, ki bodo v času karnevala ,,preveč veseljaSki in razbijaški" bo poskrbljeno, saj bo na PM Ptuj dežurala posebna intervencijska skupina. To velja tudi za tiste hrabreže, ki bodo^ poskušali z metanjem petard ali drugih eksplozivnih predmetov. Skratka za varnost udeležencev je poskrbljeno. M. Ozmec Zaplesali so letošnji maturantje ekonomske srednje in upravno administrativne šole i življenje srednješolcev, pred- vsem tistih, ki so tik pred tem, da se poslovijo od šolskih klopi, je polno različnih spoznanj in do- gnanj o tem, kar jih je spremljalo skozi dijaška leta. Ob takih pri- ložnostih — kot je MATURANT- SKI PLES, imeli so ga minulo soboto v Kidričevem — se radi razgovore in rečejo kakšno pikro na svoj račun in tudi o profesorjih. Petnajsta generacija dijakinj in dijakov srednje ekonomske šole in tretja generacija deklet iz upravno administrativne pedagoške enote v Ptuju se bo v tem šolskem letu poslovila; razšli se bodo vsak po svoji poti, nekateri v združeno Maturanti pred začetkom plesa v Kidričevem Foto: Langerholc delo za pisarniško mizo, drugi manj srečni bodo čakali na ustrez- no zaposlitev, marsikdo pa bo s šolanjem nadaljeval. Veselili in ža- lostili se bodo tega svojega razho- da zavedajoč se, da se brezskrbna leta dijaštva končujejo, da življe- nje ne prizanaša nikomur in da si bo odslej potrebno služiti kruh z lastnimi rokami. Še pol leta uče- •nja, preverjanja znanja in srečno — sošolci. Naj vam bo resnično srečno! mš ČRNA KRONIKA Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 23. do vključno 30. januarja 1978 posredovali v osmih prometnih nesrečah. Ta teden lahko spet zapišemo s črnimi črkami Ena oseba je v nesreči izgubila življenje, tri osebe so bile težje, pet oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Glavne vzroke nesreč tokrat pripisujejo vinjenosti voznikov, saj je kar v čestih primerih nesrečam botroval alkohol Na drugem mestu je izsiljevanje prec. sti (smrtna nesreča), na tretjem pa neizkušenost otrok. Nesreče so tokrat zahtevale za okoli 47.000 din materialne ^tode. ZAGRENJENE POCiTNICE Zaradi neizkušenosti in nepre- vidnosti je prišlo do hude nesreče v ponede^ek 23. januarja ob 11.15 v Zamušanih. Otrok Z. P. iz Gorišnice 80 je na moškem kolesu pe^al proti Zamušanom mladoletnika M. R. iz Gorišnice 123, ki je v rokah držal še smuči. Ko sta se peljala čez reko Pesnico je otrok Z. P. vozil po levi strani, nato pa je hotel zapečati na desno. Zaradi zasneže- nega cestišča mu je spodrsnilo in oba sta padla s kolesa. Mlado- letnik M. R. je pri tem dobil hude telesne poškodbe. TRCIL V PEŠAKINJO V ponedeljek, 23. januarja se je zgodila ob 17.50, huda prometna nesreča na Zagrebški cesti v Ptuju. Pešakinja Marija Šprah iz Podiehnika 5 je hodila s prijateKico po desni strani iz smeri Tumišc proti Ptuju. Za njima je pripeljal voznik kolesa z mo- torjem, Jože Prešiček iz Apač 150, ki je z zadnje strani zadel Sprahovo in jo zbil po cestišču. Pri tem je dobila hude telesne poškodbe, voznik pa lažje. Vozil je pod vplivom alkohola. OBA VOZILA CIK-CAK V četrtek, 26. januarja ob 19.30 se je zgodila v Budini težja prometna nesreča na cesti I. reda. Kolesar Alojz Obran iz Borov- cev je peljal iz Ptuja proti Spuhlji. V Budini pri hišni številki 17, ga je dohitel voznik osebnega avtomo- bila Jože Cvetko iz Spuhlja 74. Ker je kolesar vozil cik-cak po vozišču, je voznik Cvetko trčil vanj in ga zbU po cestišču. Mibčniki so ugotovili, da sta oba vozila pod vplivom alkohola. ŽRTEV NEPREVIDNOSTI? Prometna nesreča s smrtnim izzidom seje zgodila v soboto, 28. januarja ob 8.45, takorekoč v samem centru Ptuja. Voznik avtobusa, last komu- nalnega podjetja Ptuj, Konrad Jurgec iz Prešernove v Ptuju je vozil proti Bezjakovi ulici V križišču je zavijal v levo v trenutku, ko je na prehod za pešce prišla pešakinja Jožefa llec iz Slovenjegoriške 1 v Ptuju. Na sredini prehoda za pešce je pešakinjo zadel s prednjo stranjo avtobusa in jo zbil po cesti Pri padcu je dobila Ifečeva hude telesne poškodbe, zaradi cesarje v ponedeljek, 30. januarja umrla v ptujski bolnišnici ZARADI VINJENOSTI V nedeljo, 29. januarja ob 2.20 je prišlo do hude prometne nesreče v Kungoti pri Kidričevem, Voznik osebnega avtomobila Rranc Kajsesberger iz Gerečje vasi je z dvema sopotnikoma peljal pioti Kidričevemu, VozUje brez vozniškega dovoljenja. Zaradi neizkušenosti in zaradi vinjenosti g3 je na cestišču zaneslo najprej v levo, nato pa v desno, kjer se je pozneje prevrnil na bok in obležal na robu cestišča. Voznik pri nesreči ni bilraiijen, hudo pa se je poškodoval sopotnik Zvonko Mohorko iz Kungote, Marjan Turk, prav tako iz Kungote pa lažje. Materialne škode na vozilu je za 10.000 dinarjev. -OM vreme do nede^e, 12. februarja 1978 Mlaj bo na pustni torek, 7. februarja ob 15.54. N poved: Vreme bo lepo, topleje in večkrat vetrovno. Nočne temperature se bodo dvignile na 10 do 14 stopinj. Na Jacfianu so okrog 12. februarja verjetne močnejše nevihte, kar lahko zajame tudi del Slovenije. . Alojz Cestnik V _^ Rodile so: Ema Trstenjak, Mihovci 46 — deklico; Štefka Lajh, Dragovič4 — dečka; Borislava Jerenec, Jablovec 29 — dečka; Nevenka Fekonja, Vel. Brebrovnik 35 — Boštjana; Štefanija Slavinec, Jeruzalem 4 — deklico; Anica Grula, Skorba 41/a — deklico; Bara Znidarič, Turški vrh 54 — Vladimira in Jožeta; Mar- jeta Kolednik, Strejaci 14 — Ro- berta; Silva Lah, Sikole 31 — dekli- co; Ana Belšak, Koračice 23 — Jo- žico; Marija Klajžar, Hlaponci 16 — deklico; Katica Mar, Bratoneči- ce 16 — Darjo; Marta Lampret, Grdina 35 — Saša; Danica Arnuga- Štern, Na Tratah 13/a — dečka; Milena Ozmec, Placarovci 4 — De- jana; Marica Črnivec, Pohorje II — Jožico; Terezija Markež, Mestni vrh 102 — dečka; Justina Praprot- nik, Sedlašek 43 — deklico; Anica Ceh, Anželova 13 — deklico; Maj-, da Cerjak, Osojnikova 4 — Petro; Štefka Marčič, Starošinci 29 — de- klico; Terezija Petek, Gajevci 16 — dečka. Poroke: Dragan Josifovski, Kranj, Kidri- čeva 2 in Milena Ožinger, Gajevci 29; Črtomir Šmigoc, Reševa 19 in Olga Debeljak, Reševa 19; Anton Roškar, Stojnci 25 in Ivanka Kme- tec, Zg. Leskovec 15; Janez Strelec, Stojnci 122 in Milica Vajd, Stojnci 3; Franc O/vatič, Maribor, Duple- ška 91 in Margareta Zupanec, Zab- nik 28; Janez Murko, Sela 8 in Jo- žefa Cafuta, Limbuš, Lackova ce- sta 258; Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23 in Angela Kodrič, Stojnci 42; Alojz Vertič, Bukovci 20 in Kristi- na Rožmarin, Stojnci 69; Zvonko Potočnik, Breg 33 in Silva Cvetko, Zavrč 9; Dragan Murko, Dolič 14 in Elizabeta Hojnik, Bratislava 64; Jožef Plešnik, Pesje. Rudniška 10 in Marija Muršec, Biš 48; Branko Kurbos, Kidričevo 14 in Marinka Kurbos, Kidričevo 14; Vinko Benc, Sp. Gorica 49 in Viktorija Valand, Podlože 85; Janez Golob, Kupčin- jin vrh 2 in Nada Kamenšek, Grdi- na 21; Janez Bedrač, Dolena 37 in Pavla Kamenšek, Kočice 52; Jakob Galun, Zg. Hajdina 16/a in Nada Zemljarič, Zg. Hajdina 16/a; Mar- tin Sok, Moškanjci 7 in Majda Ko- drič Bukovci 92/a. Umrli so: Marija Cimerman, Muretinci 45, roj. 1896, umrla 22. jan. 1978; Alojz Gregorec, Muretinci 45, roj 1897, umrl 20. jan. 1978; Valerija Trstenjak, Loperšice 28, roj. 10 sept. 1975, umrla 23. jan. 1978; Martin Klemenčič, Hercegova 6, roj. 1906, umrl 24. jan. 1978; Dani- ca Bajec, Volkmerjeva 7, roj. I9l7. umrla 25. jan. 1978; Štefan Kodrii. Grdina 3, roj. 1904, umrl 26. jan^ 1978; Alfonz Curin, Ciril-Metodov dr. 8, roj. 1914, iimrl27. jan. 1978: Roza Plajnšek, Reševa 5, roj. 1906. umrla 24. jan. 1978. M TEirniK izdaja zavod za časopisno radijsko dejavnost RADIO-TED' MIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredni*' odbor, glavni urednik MIHAE'- GOBEC, odgovorni urednic FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefo'' (062) 77-079 in 77-226. Celoletn« naročnina znaša 150 dinarjev, tujino 250 dinarjev. Žiro rač^'' SDK Ptuj 52400-601-106-^* Tiska ČGP Mariborski tisk. I*" podlagi zakona o obdavčevar')'' proizvodov in storitev v pronne' spada TEDNIK med proizvode, z| katere se ne plačuje temelj" davek od prometa proizvodov Vesel in norčav čas pred durmi Maska v izložbi, vesel plakat s poskočnim kurentom, že dajeta vi- dez predpustnega razpoloženja v deželi kurenta. Ljudje si na raz- lične načine krajšamo ure do osrednje pustne prireditve. Neka- teri izmed nas so se že ,,skrili" pod masko, drugi bomo to storili v pri- hodnjih dneh. Živimo za pusta! Naplesali se bomo do iznemoglo- sti, pozabili na vsakodnevne ,.žu- lje" in jim poiskali šaljivo pre- obleko. Vse v hotenjih, da bomo po odhodu pusta, hodili po poteh uspešnic in skušali čim več cokel ,,ubiti" že pri rojstvu. Kralj pustne prireditve, kurent, bo ponovno privabil v staro mesto ob Dravi, tisoče obiskovalcev. Seznanimo jih z dediščino pretek- losti, odprimo jim vrata naše go- stoljubnosti, odprimo jim vrata muzejev. Posebno pozorno bomo zrli v gosta prireditve, bolgarskega ku- kerja, tudi kurentovega brata. Pri- šel bo od daleč in vnesel v priredi- tev novo razpoloženje. Še in še misli se poraja ob bližnji prireditvi; Predvsem pa, bodimo ji zvesti. Naj ne bo Ptujčana, ki bi pustil masko doma in tudi ne Ptuj- čana, ki bi odklonil simbolično plačilo vstopnice. PUST — VESEL IN NORCAV — pozdravljamo te! mg