Zrrn.nl napafli. V začetku svetovne vojne so bila letala in zračne ladje radi njihove nezanesljivosti in tehnične nezmožnosti le bolj redka prikazen. Neverjetno je pa napredoval med vojn. razvoj letalstva. Skraja vojne so pošiljali letala proti nasprotni fronti radi opazovanja so.vražnika, njegovega gibanja tcr naprav; mnogo pozneje so še le oborožili večje aeroplane z bombami, da so pri preletu ¦s-ovražnih postojank skušali uničiti vojaško važne točke in utrdbe ter so prodiii večkrat celo daleč v zaledje. Znani so iz svetovne vojne zračni napadi na Pariz ter napad »Zeppelina« na London. 'V.endar tudi ti napadi niso bili namenjeni civilnemu prebivalstvu, ampak municijskim skladiščem, kol.dvorom, mostom itd. N_padi iz zraka bi nai ustrašili civiliste in zanesli zmedo med splošni položaj v zaledju. - Po nekakem tihem sporazymu m&d posameznimi v vojno -zju^_e____.-_i&r_di se niso ¦"«?.____ v splošnem na civiliste fšlinski napadi iz zračnih višin. V povojni dobi stalno napreduje izpopolnjevanje letalstva. Dncvno se povečuje brzina, obteženje itd. Najnovejše italijansko bombno letalo vzame lahko s seboj 15.000 kg bomb. Po vojni se je tudi bistveno spremenila radi zboljšanja ¦motorjev sigurnost aeroplanov. Radi radijo sporočil in vremenoslovnih obvestil so omogočeni poleti tudi v megli Jter v nočeh. Italijanski vojaški ikrogi povdarjajo odločno, da bo igralo zračno brodovje v bodoči vojni najvažnejšo vlogo. Odločilne bitke se bodo izvojevale v zraku. Zmagovalcu v zračnih višinah bo prepuščeno ozemlje premaganega nasprotnika na milost in nemilost. Dosedanja pehota, konjica, topništvo in tanki ¦— vse to bo za bodočnost na bojnih poljih potisnjeno v ozadje in nekakor ne bo odl.čujoče glede na izid vojne. Čeravno ni morda omenjena italijanska trditev zavsem pravilna, a vendar opažamo, kako posvečajo vse oborožene dižave največjo pažnj. porastu zračnih sil. Vsako leto se prirejajo zračni manevri, znani so krožni poleti v Evropi, katere so izvrš_li vojaški letalci. Italijanska velika vodna in bojna letala so poletela letos prekb Atlantskega Oceana. Statistika za leto 1933 izkazuje gle¦_e moči v zraku naslednjo sliko: Francija Anglija z domji.. Italija Poljska Cehoslovaska Belgija Romunija Rusija Nemciia za zuria ¦«¦¦ p, m ila "..' CO ¦ ¦ -t^> -¦ O) . vska. 1 o _. 380-480 '*824 224 75 60 ¦47 36 160 324 366 160 120 90 96 290 nii svet c "o d 13 o a) C_ "" 840 411 407 323 120 152 160 550 zervna tala o _ K~ 1090 841 485 442 300 111 158 700 _ tal upni s 2800 2400 1500 1000 600 400 450 1700 0 Zgorajne številke so danes znatno višje. Letala kot napatlalno orožje. V svetovni. vojni 1914—18 je število zra.nih napadpv raslo, vsako.leto. Proti Nemčiji.v vojni izvrsena bpmbardiVanja so razvidoa i;z, nasledhje tabele: Leto 1Ł14 1915 1916 1917 1918 Zracni napadi. 3 51 96 175 353 Letalci . !¦'• v_33 464 . 1480 . 2319 Vrzene bombe 33 940 1817 5243 7717 Iz neposredne skode, katero cenijo na 25 milijonov mark, je nastala tudi velika posredna škoda, ker so morala industrijska središča v napadalnih po- krajinah mimogrede ustaviti obrate (n, pr. na Sarskem ozemlju 90.000 mož dndustrijskih delavcev je radi zračnih napadov počivalo 3 milijone ur). Iz navedenih statistik je razvidno, kako vlogo so igrali zračni napadi že med. svetovno vojno, v kateni so kolikor mogoče prizanašali civilnemu prebivalstvu. Javna tajnost danes je; da bo skušala v bodoči vojni vsaka vojskujoča se država predvsem udariti v zaledje, da bi prepre.ila mobilizacije, dovoz municije, razdejala važna prometna križišča, uničila prehrano, elektri.ne naprave, vodovodo itd. Na ta način bo skušal sovražnik sovražnika iz zraka preplašiti in prisiliti civiliste, da bodo ti pritisnili na vojsko, da se poda.