Rokovnjači. HistoriCon roman. Spisal Josip JurčiC. > Prvo poglavje. Se pred desetimi leti je liilo veliko slliati od Rokovnjučev. To so ltili prava nadloga deželi, ki so ik> malem beraievali, po malem kradli, in s silo jemali. ,Xovice" 1855, str. 83. 1810. početkom junija meseca je bil lep solnčcn dan. V Kamniku je bil semenj. Po cesti, ki drži od Mengša do sff^gi Kamnika, jezdil jo dolg mož v polu kinetskej obleki iskrega konja, a štiri druge konje je poleg sebe in /a soboj privezane gnal. Konji so bili, kakor se je na prvi hip videlo, različne starosti in vrednosti. Zato so trije hoteli bolj počasen korak vzdržavati, dva pak, in sicer tist, na katerem je bil jezdec in še drug sircc, bila sta mlajša in brzonoga. Tako je bil gonjač vedno prisiljen na desno in levo vleči in z vrbovo šibo priganjati, tla niso počasnejši konji zaostajali in za svoje priveze vlekli. To je tudi izredno dobro znal. in čeravno je imel namestu sedla le sivosukneno kamižolo poti soboj, vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega konja zdaj na to zdaj na ono stran, s svojo šibo udarjajoč po grivah, ali nazaj ali naprej obračajoč se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je takoj poznalo: ta suhi mož, z dolzimi nogami, in dobrimi z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo kapo na glavi, bil je vajen sedeža na konjskem hrbtu. „Hej, to je Obloški Tonček, kobilar in konjski mešetar," reče jeden izmej kmetov, katere je konjar prijezdil na potu. „0d tega se včasi po ceni kupi, čudno po ceni; včasi pa ne 'da k sebi. Dolgo ga uže niseiu videl." J. Jurčič: Rokovnjači. S „ Pravijo, tla hodi noter k Mažjarom na Ogersko po konje in jih goni daleč noter v I-alie. Jezdi pa, kadar ima pravo žival, tla pride v štirih dneh iz Karlovca tjakaj v laško deželo. Še si»i na konji, kadar najbolj dirja." Tako je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal. Drugi, ki ga niso poznali, izpraševali so in zvedeli še o kobilarji Ohloškem Tončku, da je zdaj zabogatel, ker uže s petimi repi dirja po cesti, a nekdaj je samo drugim kupcem mešetil. V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v Kamnik na semenj, na veliki trg. Semenj je bil majhen, ljudij malo, čas ni bil ugoden za velike shode. Vendar na glavnem trgu je bilo še prilično polno ljudij, kmetov in Kamniških meščanov, starih in mladih. Kajti razven prodajalcev in kupčcvaleev, bilo je tu še nekaj druzega videti, kar je zlasti mladino zanimalo. Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kamenu stal na tako imenovanem sramotnem odru obsojenec, berač, ki so ga nekateri le z imenom Tomaž poznali, drugi ga pa sploh niso poznali. Kamen, na katerem stati je bil obsojenec jedno uro vsemu ljudstvu izpostav- ljen, bil je le dva črevlja od tal visok, tako, da seje na sramotnem odru izpostavljeni ravno lehko po celem trgu videl. Pred prsimi je imel tablico, na katerej je bilo zapisano »tat". Po tedanjem kazenskem zakonu je imel nepoboljšljiv zločinec tri dni za vrstjo po jedno uro tako na sramotni oder na javnem trgu izpostavljen biti, a berač Tomaž se je kazal denes prvi dan. Ker uže precej dolgo ni v Kamniku ta kazen rabila se, bilo je dovolj zijalov. Tudi kohilar je izpostavljenca ,uže od daleč zagledal tem lažje, ker je bil na konji, sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa jezdec bliže pri jaha, in zločinca na sramotnem odru natančneje pogleda, bil bi oster opazovalec videl, daje njegovo sicer usnjato in nagultano lice stemnilo se. Hitro skoči s konja, vzame kamižolo pod pazuho, in vodi svojo živino za uzdo dalje. Na oglu pak prosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj časa konje, da bode dobil groš. Sam pa pristopi bliže v tolpo mej ljudi, ki so stali gosto natlačeni okolo sramotnega odra in ki so neusmiljeno sodili in obirali izpostavljenega tatu, berača Tomaža. „To je Rokovnjač, kaj staviš?" de prvi gledalec. 8Poglej ga v oči, ali ni tak kot levi razbojnik na Golgati?" vpraša drugi. „Ta bi svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika postavili," reče še dragi. „Kaj?" prigovarja tretji, kro|;ek hribovec, „le dobro si ga oglejte; ali ni tak, da bi samemu hudiču palico posodil, s katero bi potlej hudič kakovega svetnika udaril, ko bi se samega Boga udariti ne upal?" In glasan smeh mej množico odgovarja tej robatej primeri. Ko so se vse oči oljni i le tja. kjer je ta govornik stal, videl je naš konjar, da njega nihče ne opazuje. Z očmi jc izpostavljenim namignil, a takoj obrnil se in gledal po ljudeh, kakor tla bi jih štel ali da bi nekaj premišljal. Ko se nekoliko bliže prerije, ogrne svojo kamižolo, sname kučmo od polhovih kožic, skrivaj jo obrne, da jc bila vsa drage barve, od črnega sukna, in jo zopet natakne. Precej je bil nekoliko drugačen človek. Kakor zanj nalašč, oglasi se na trgu boben. Mestni birič je bobnal, da ima ljudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari dragekrati pripovedoval pred mestno hišo, od tam kjer je denes tat stal. A zdaj ni mogel, ker jc sramotni oder tam bil. Torej se jc ustopil na nasprotnej strani na usnjarjev voz, ki je na semnji stal. Ljudje so precej pustili izpostavljenega tatu in so sc zbirali okolo mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je ta naznanjal: „Gospod Štefan Poljak, kateri gospodari na gradu lvolovci v imenu visokoroduega gospoda grofa Hohemvarta, in kateri je v našem okraji poglavar narodne garde, kakor jo je francoska vlada naredila, ukazal je vsem ljudem v Kamniku in daleč okolo Kamnika, v Mckinah, na Brdu, in v družili krajih, posedati, da dobi tist, kdor pove ali pokaže, kako bi sc na sled prišlo tatinske j in razhojniškej družbi Ilokovnjaškej, od njega na Kolovci ali v Kamniku precej petnajst kron ali trideset goldinarjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru, ali v francoskih frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik pak, gospod Janez Gavrič, prideva iz svojega šc toliko, tudi petnajst kron ali trideset goldinarjev v francoskih frankih." Ker jc bila to jako zanimiva novica, ponavljal jo je birič dvakrat, in na konci jo jc osolil s svojimi šaljivimi opombami. Pa tudi meščanje in kmetje so začeli živ posvet. Naj prej so rešili vprašanje, kdo ji; ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda Gavriča, Kamniškega mestnega sodnika zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v zakon, skoro bode svatovanje. J. Jurčič: Rokovnjaii. .5 Iiep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zaslužiti, to je bilo občno mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je uže, kar se je ta človeška ljuljika zasejala, ti Rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko jih je? Pa kje so Rokovnjači, kje jili je mogoče prijeti? Enkrat so , pravijo, v Jelovici, enkrat v Udnein Borštu, enkrat v Črnem grabnu, enkrat v Jermanovih Vratih, enkrat v kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njimi, kdor nema vseh tistih hudičevih pomočkov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeževati in (-oprati. Gospoda lehko druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih. Gospoda naj gredo naprej nad Rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nemajo v žepu roke od tacega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki posušena na brinjevem ognji Ilokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo Rokovnjači, ker imajo take otroške roke v inavhi soboj za veliko silo. In ko so kmetje in meščanje tako govorili, raznese se mej njimi naglo kakor blisk novica, ki jih je mogla v njihovej veri o straho- vitej Rokovnjaškej moči le potrditi. Mestni uječarski čuvaj, ki je imel stražiti berača Tomaža, na sramotnem odru stoječega, pristopil je bil tudi dva koraka bliže k mestu, od noder je birič svoj razglas razkričaval. Saj jc bil izpostavljeni tat, njegov čuvanec, na nogah in rokah z močnim motvozom zvezan, torej se ni mogel z mesta ganiti. Ali ko je čuvaj čez nekaj hipcev spet po svojem varovancu ozrl se, ni ga več bilo! Široki štirioglati kamen, ki je bil za sramotni oder, stal je tu, a prazen, nobenega berača Tomaža ni bilo na njeni! Zginil je bil, kakor da bi se bil v zemljo udri. In nobeden človek ni videl, kedaj? Glej! Na tleh leži prerezana vrv, s katero jc imel nogi zvezani. Tudi tablica, na katerej je bilo zapisano daje „taf, ležala je odtrgana na tleli. Kam je bil zginil? Brzo se mej ljudstvom po vsem trgu raznese vest: Tačas, ko je vse poslušalo, koliko gospod Kolovški oskrbnik Poljak in mestni sodeč Gavrič obetata tistemu, ki Rokovnjače zasledi, rešili so ti isti Rokovnjači berača Tomaža, ki je gotovo jedeu od njih! In tak velik strah jc vse ljudi obšel, da so se bledi kar mej soboj pogledovali, in sumnjali drug druzega, ali ni morda sosed tudi skriven Ilokovnjač. Hitro je stvar poveličala se. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenotkov nič pazil, trdil je zdaj, ker se je za svojo kožo fi J. JnrSiC: RokovnjaCi. bal, da se ni niti /a jedno pod od kamena premeknil, temuč prod njegovimi odprtimi očmi je berača Tomaža s kamena zmanjkalo, nevidno kakor megle /.manjka na solnci, samo se bolj hitro. A ljudje so verjeli in od straha kri/ali se. „Rokovnjač je, opaženo otroško roko ima pri sebi, nevidnega se zna narediti." dejali so in groza jih je bilo tako, da si nazadnje niso več upali glasno govoriti. Kajti kdo jo vedel, da li ni Tomaž neviden v sredi mej njimi ? Kobilar Obloški Tonček pak je sedel užo davno zopet na svojem konji, kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sodalom, kučma njegova je bila zopet siva polhovka kakor prej, in ko je udaril po najbolj lenem konji, da bi odjalial na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj, razgledal si je puestrašno množico z zaničljivim posmehom. Pognavši svoje konje, vpil je: „Ogni se, ogni: da bi ti Rokovnjač sedel za vrat!u Drugo poglavje. On rcronnalt «'iim|iie jmir le Miccf« dri mcKtiro« «|uc Son Kxc. lo f iouvto officiel" leta 1*1«. it. iS. Tačas, leta 1S10. so Francozje vladali v Iliriji, slovenskej zemlji. Dali so jej bili, zjedinjenej z dolom Hrvatske in z Dalmacijo, ime Ilirije, kakor beremo v spominih maršala Mannonta, .kot spomin velicega imena v starem veku". Napoleon I. je bil v tej deželi, katere strategično vrednost za strahovanje Avstrije je takoj izpoznal, postavil jednega svojih najtalontiranejših generalov za vladarja, ravno imeno- vanega maršala Mannonta, vojvodo Dubrovniškcga. Ta je imel z naslovom generalnega guvernerja vse pravice podkraljeve. Organiziral je Ilirijo jako marljivo, ker je vedel, da je ta »pred dunajska vrata poriujena straža". Tako jo namreč sam Napoleon I. našo domovino imenoval. Za to jo hotel iz nje narediti od francoskega cesarstva in od Italije nekoliko neodvisno deželo, posebej upravljano, po izgledu nekdanjih francoskih mark srednjega veka. Pri uredbi dežele je imel Marmont prod očmi najbolj vojaške ozire. Jako državniško o tem piše sam, da pri vsej organizaciji ni delal po kakem tujem uzoru, temuč j. Jurčič: Rolcovnjači. "h puščal je kolikor se je dalo domače uže utrjene zavode in šege, „ kajti nič ni ljudem bolj neprijetno nego svoje navade brez potrebe izpre- minjati," piše v svojih spominih. Tudi javne blagosti naroda ni iz vida puščal in skrbel je zlasti za to, da bi se javna varnost zopet povrnila. To pa nikakor nij bilo lebko delo. Če se mora priznati, da se je za časa vladanja Francozov na Kranjskem v tem oziru mnogo storilo in dosti zboljšalo, zahvaliti se jc bilo le čudovitej organiza- toričncj zmožnosti, katere je vojak genijalnega francoskega naroda v vseh rečeh pokajo val v krajih, katere je zasedel. Uže pod prejšnjo avstrijsko vlado je bila skrb za življenje in imenje podložnikov močno zanemarila se. To ni veljalo le o Kranjskem, nego sploh o Avstriji in srednjej Evropi. Država je imela vedno vnanje vojske, bila jc v rednih zadregah, morala je obračati vse sile na svoje obrambo pred vnanjinii sovražniki. Tako je malo mogla brigati se za hrambo proti notranjim protivnikom javnega reda. Vojakov je bilo, primerno z denašujim časom, malo in teško jih je bilo dobivati iz ljudstva. In kar jih jc bilo, rabili so se zunaj doma na mejah. Na Kranjskem so se tačas naredili pri prehodu javne oblasti iz roke jedne države v roke druge novi neredi. Avstriji zvesti ali morda lc odlikovanja željni uradniki so bili po množili krajih kmetom orožje dali in jih naščuvali zoper Francoze, zniagouosno v deželo pri- hajajoče. Ubogi, v orožji neučeni kmetje, to se ve da niso nikjer ničesa opravili proti rednej zmagovalnej vojski. Mnogokjc so videli, da je njili podpihovalec, uradnik, ob pravem času pete odnesel, in vprašali so so: kak razlog iiuamo mi streljati se dati V Videči, da pametnega uzroka ni, razšli so se večjidel. Kateri so pa sovražnika počakali, ti so se razbegnili vsaj potlej, ko so videli, da vojak vse drugače strelja nego neuki nerodneži. Ali orožje je bilo mej ljudi prišlo. Tisti, ki so se imeli zarad upora novih francoskih gospodarjev bati, bežali so v gozde in gore in od tam nemire delali. Kasneje, ko so Francozje za svojo vojsko novincev nabirali, bežali so dotičniki tudi radi v gozde in pomnožili število ljudij, ki so morali živeti od sile in ropa. Tako so bile ceste po Kranjskem nevarne. Zlasti mnogo francoskih uradnikov je bilo oropanih in ubitih, a tudi domačim drulial ni prizanašala. Vlada pa vsemu temu ni bila kos. Občine so poleg vseh teh novih klatežev imele svoje velike križe tudi s starimi, od nekdaj neiztrebljouiiui četami zlili ljudij, s i. JnrčiC: Ilokovnjači. ki so brez dela hoteli živeti na tuje stroške in ne ločili, kaj je moje in kaj je tvoje. -Mej temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem, pa tudi po vsem drugem Kranjskem in v Istri razširjena tatinsko-roparska skrivna zadruga Itokovnjačev, kateri so bili od nekdaj grozna šiba kmetu in gospodu. A v teh nemirnih časih tuje invazije je bila njih predrznost do neznosnega viška prikipela. Ilokovnjači so imeli svojo staro dobro organizacijo, opirajočo se na strogo disciplino in vražno vero. Imeli so redne glavarje, znali so svoje mreže razpletati po celej deželi, in tisti, ki so bili v zadrugo popolnem sprejeti, imeli so celo svoj jezik, to je, mnogo besedij mej soboj ustanovljenih, kateri nihče drug v njih pomenu ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do denašnjega dne ohranil se, in sicer nekoliko v spominu naroda, največ pa v zapiskih krimi- nalnih sodccv. Ime Ilokovnjači — Valentin Vodnik je slišal in zapisal tudi nienj navadno imenovanje Rokovniki, a pri 1'rešimu se here tudi o Roknmavhih — je staro in se opira na narodno vražo, ki smo jo uže v prvem poglavji omenili, in ki ni hila le mej našim narodom temuč po celej sred njej Evropi razširjena, namreč, da se z roko nerojenega deteta more čarati. Še dan denes prosti narodni ljudje ne puste radi noseče ženske same na kak samoten pot, boje se, da hi je Ilokovnjači ne dobili. In temu razlaganju našega priprostega slovenskega naroda nahajamo znanostnega podpornika tudi v nemške j lmthologiji slavnega učenjaka Jakoba Urinima, ki na strani i>U(i pripoveduje: „s prsti nerojenih otrok se morejo čarobnosti uganjati, če se zapalijo ali zažgd narejajo plamen, ki ljudi v hiši uzaspani, da se nobeden ne probudi." — Tudi na Fraucoskom je morala mej narodom nekdaj ista vražna vera biti, kajti Ikmciiio, da v „coutume de Bordeauxa je v čl. 40 govor o copranji z rokami mrtvih otrok. Ko so Francozje zasedli Ilirijo in je bil energični maršal Marmont imenovan — kakor Valentin Vodnik v prevodu neke vojne sodbe 1. 1810. pravi — za „general poglavarja slovenskih dežel", začeli so bili najprej Rokovnjače na Notranjskem in v Istri trebiti. Maršal v svojih, kasneje po njegovej smrti izdanih spominih to sam pripoveduje: „ Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tako velika, da si prebivalci niso upali iz mest, ako se niso prej vsako leto z razbojniki pogodili, koliko jim bodo dali, več ali manj, kakor so bili premožni n ali ne. Ako se je kak človek hotel te naklade osvoboditi, razdevali in pustošili so tatje njegovo imenje. Moja dolžnost je bila to zlo odpraviti. Ali imel sem. tako rekoč, še le protivje prebivalcev premagati, ki so se prestrašili, ko so slišali, da se imajo razbojnikom zameriti in ki so se bali za svoje stanovanje, za svoje življenje, ako javno oblastvo zoper razbojnike nič ne opravi, kakor so videli, da se je to prej večkrat zgodilo." Prav tako, kakor z isterskimi ltokovnjači, moralo se je postopati z gorenjskimi, ki so imeli svoje središče v kamniških hrib.h. A ta boj bode ravno pojasnjen iz naše pripovesti, zatorej se k njej vrnimo. Tretje poglavje. Govorila *v» mej tfaboj O vi»oiinte mi kmetje. J*ev»tik. Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih spomladanski semenj leta 1810. v mestu Kamniku prav majhen. Kmetje so se bali prodajati, če so kaj imeli, nekoliko zato, ker je bilo nevarno denarja imeti, nekoliko pa tudi zato, ker so bili zmešani zarad preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega avstrijskega denarja, zarad uvedbe novih ,,frankov* in zarad različnih pretiranih govoric, kakor se v tacih časih rade mej kmeti raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot op ase n pred roparji. Kdor ni torej prav moral, ostal je doma. Kamniški prodajaluičarji so torej z opravičenjem tožili, da ni skoro nič trgovanja, da semenj užc dolgo ni bil tako slab, da še nikoli ni bilo tako malo ljudij. Tudi kamniški krčinarji so bili slabo zadovoljni, ker so videli, da bodo morali polovico za semnjarje pripravljenega mesa sami jesti in da vina m bilo treba posel>ej za ta semenj nastavljati. Le jede« krčmar je bil izvzet, jeden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino in žganje v svojej malej hiši na severnej strani Kamnika, na levem bregu IJistrice. Alej vsemi pivci ob tem semanjem dnevi v Vlagarjevej krčmi je bil najbolj glasu)i Blaž Mozol, petiuštiridesetletea človek, pa ujp 10 'J. Jurčič: Rokovnjači. videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako živili in iskrili očij, nekoliko zanemarjen v obleki ali vendar opran in osnažen. Zmirom in ziniroui je vstajal izza mize; govoril s celo izbo. zdaj s tem, zdaj z onim, zmirom šaljivo in zbadljivo, tako. da je zdaj živ smeli, zdaj rezno zabavljanje odgovarjalo mu. Zlasti trem simmjivim neznancem, ki so za ozko mizo pri peči sami sedeli, metal je ostre puščice, tako da so ga oni srdito pogledovali. Poleg njega je sedel lep mož, najnienj deset let mlajši, v kmetskej pa izredno skrbnej obleki: „Nikarte, strijc. molčite pa pijte," reče ta Blažu, potegne ga z močjo poleg sebe na sedež in mu vino toči. rPustite ljudi na miru." .Veš kaj, Nande," govori strijc I »laž Mozol mlajšemu sosedu na uho, „ Nande, verjemi ti meni. da so oni le trije, ki pri peči sede, kako vi llokovnjači, tovariši berača Tomaža, ki seje denes v zemljo pogreznil, če ni ušel. Pa jaz se jih nič ne bojim." Pri tej srdito govorjenej trditvi Blaž Mozol spet vstane, a lehka nidečica spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je oni Nanda imenoval in čegar roke so bile bolj bele in m&nj delavne nego družili omiznikov. „Naj bodo oni. kdor hote, kaj nama to niari; dražite jih nikar," reče Nande bolj tiho, a pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake niže na oči, da je zasenčil široki a lepi obraz. „ Dražiti? Menda se jih vendar ne lnjjiš?" ropoče Blaž. „Ti, veš Nande, če misliš moje sestre hčer za ženo jemati, moraš znati tudi udariti, kadar je treba, posebno dokler še fantuješ. One le tri llokovnjače pri peči pa jaz sam nase vzamem in se jih upam s starini metljiščem poditi skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capinje bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel." Glasno so se kmetje zasmijali okolo. Oni trije pri peči so mrmrali nevoljno mej soboj, jezno in zaničljivo pogledovala Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, jeden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno, močno pouošeno, in ne njim na telo novo umerjeno obleko. Starejši je imel malo osivelo brado razraslo gori do pod očij. Mej mlajšima je bil jeden majhen, šepav in je imel širok obraz, od koz razjeden. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so mu padali kakor griva dolgi po plečih. Tega je Blaž uže večkrat videl, dva sta mu bila pa neznana. a Poznaš li one V vpraša ga nasproti sedeč kmet. „Xe poznam vseli treh, ne, ali jaz imam tak dober nos, da Rokov- njača uže pol ure daleč dišim, kakor Rokovnjač biriča in lisica past." „I'ij, a ne delaj zabave. Blaž. Spet bi se rad tepci, ali denes sc pod mojo streho ne bos," reče zdaj krčmar Jošt Vlagar in pobiiše drobtine in razlitke po mizi. IMažev mlajši sosed dene roko na čelo in z očmi pritrjcvalno namigne krčmarju. Toda Blaž Mozol je bil, kakor se je z njegovega izredno iskrega očesa videlo, uže nekoliko vina prepoln in torej nepokoren. Rekel je: BTi si grd človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro vino, Bog ti pomagaj! (Ird človek si pa res. če mene zmerjaš, ki sem dober kristijan. Tam pri peči, glej, imaš Rokovnjače; če niso vsi trije, jeden je gotovo, ker meni smrdi, kakor hudiču krst. One pokaraj, Jošt, a ne mene, kristijana, da bi te pasla sama kisla repa!" Mej tem je bil zlezel Blažcv tovariš izza mize, in skrivaj namignil krčmarju naj gre iz izbe za njim. Blaž je rotil se dalje, posnemajoč pridigarski glas kmetom govoril, a vedno po strani pogledaval: »Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji. ko bi nas jeden mogel vse Rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in v peklu: v nebesih, ker bi sc na tem svetu več toliko razkoja, tatvine in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga dela. a v peklu bi vsi hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodje med-sc dobili. Pa meni se zdi. da sc je uže konoplja razrasla, iz katere bo vlakno pleteno, da jih bomo obesili vse. Novi gospod grajščinski oskrbnik kolovških gospodov se jim je zarotil, Rokovnjačein, da hoče vse povesiti, ste li slišali V Davi je bilo na senmji klicano, da dobi tolarjev, kdor pove, kje imajo brlog, ali kdor ujame kakovega glavarja. Kdo jih bo zaslužil? Ko bi jih jaz mogel! Precej! Nič sc jih ne Injiui!" „Jaz grem," reče jeden kmetov druzemu, tiho in boječe. BČakaj, da plačamo, jaz pojdem s toboj," reče oni in dregne druzega tovariša, rekoč: „Čc je res onih ciganov kdo Rokovnjač — vedeti ne more nihče kot Bog, ki jih pozna. mogoče je vse — potlej ni dobro zraven biti, ko jim Rlaž zabavlja. Pridejo lehko po noči in mi streho nad posteljo zažgo, kaj si moreni za to. Tak lehko usta razteza, ki nema ni hišo ni otrok, ki je vse zapravil, kakor Blaž. Za to bežimo, pijan jc in preveč naravnost govori, kar misli." Phfavši svoje rakune so kmetje odhajali drug za družini. l>laž pak je dalje Rokovnjače ob.lelaval. 12 J. JarčiJ: Rokovnjnči. Trije možje pri peči so bili ali zelo potrpežljivi ali pa so se bali krepkega kot pretcpaluika poznanega lilaža Mozola, zlasti ker kaki štirje kmetje so bili se v sobi, ki hi mu bili morda pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za nekaj hipov odvrnena na drug predmet. Vrata se odprti in v izbo vstopi gost, s konjskim bičem v roci. Blaž Mozol ga takoj izpozmi; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče vesel, kakor da bi Bog zna kako ljubljenega pobratima po dolgej ločitvi zopet zagledal : „Hejo, hoj! Tone Obloški, Rajtguzen, na pij, Rajtguzen! Še zmirom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišaj, na, pojdi pit, Rajt- guzen! Suh si pa res kakor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! llejo!* S tem imenom počeščeni došli novi gost, nam uže znani kobilar ali konjski mešetar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše ob grobosuknene lilače, ki so bile z usnjem obšite na sedalu in mej koleni, kakor jih imajo jezdeški gospodski hlapci, prime ponujano čašo, oviti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: „SuhV Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozol. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi suh, da si lehko doma za pečjo ležiš po zimi, in kruh ješ, ki so ga drugi pridelali, po leti se pa v senco zavališ, klada ti pijanska! Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, pili smo ga, da je bilo vse mokro, /daj ti pa včasi uže bolj grčavo hodi, slišim. l'a vendar še tudi staremu prijatelju napiješ, in kapljo privoščiš. Zato dobro zdravje, Blaž!" Rekši popije konjar iz Blaž Mozolove polne čaše polovico. „Le stresni ga, da boš dno videl, to vse Nande plača, ne jaz. lle, Jošt, vina na mizo, ali te kislice vinske, ki ni vredna, da bi jo podganam nastavil, a piti jo pa moramo vendar. — Sedi sem. Rajtguzen!" (Daljo prihodnjič.)