SAT-CO M COMPUTERS Manan Seruga s.p. IHIHW.satCOIMp.si UGODNE GENE RAČUNALNIKOV! Rogozniška c. 16, FTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, FTU|, tel: 7806-760 Poletna akcija • POLO že od 467.313* Srr • GOLF že od 696.045* SIT • BORA že od 780.850* SIT r<)Rsca-îE ' 25% polog, ostalo plačilo odloženo za 1 leto - operativni leasing do 31.8.2001 Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50 Zava d.0.0. Ptuj, Panonska 1á 02/778-60-61 . 02/778-80-71 r I R -v s L E re Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Kulinarični iiotičelc Perutnina Ptuj TA TEDEN / TA TEDEN Vroče kulturniško poletje w -^letje se počasi p^^-veša v zadnjo fazo. Za nami Ê■^so številne kulturne prireditve, ki so letos v Ptuju .M. razvnele dolo~ene zamere in ustvarjale vtis, da so nekateri organizatorji protežirani, drugi pa spregledani ali odrinjeni. Priznati je treba, da je Ptuj z okolico v kulturnem smislu razgiban in pester skozi vse leto. Prireditev je veliko, često-krat so neusklajene, zgodi se, da so organizirane tudi po tri v istem času, kar je za krog obiskovalcev v našem okolju preveč. Organizatorjev je veliko, pravega usklajevalca pa ni. Več ali manj si vse lokalne skupnosti prizadevajo za odmevne prireditve v svojih okoljih in zanje namenjajo tudi sredstva, saj se s tem tudi afirmirajo. Tudi mestna občina Ptuj namenja ob rednih sredstvih za profesionalno in ljubiteljsko kulturo, sredstva za prireditve, ki jih prijavljajo različni organizatorji, od profesionalnih institucij do društev. Lokalna skupnost kot država razdeljujeta sredstva tudi za prireditve na osnovi razpisov in te postopke je potrebno pač upoštevati, saj ima vsak organizator prireditve svoje interese, pa naj gre za promocijske ali pridobitniške. Zavedati se moramo, da se v mnoge organizacijske združbe vrinejo tudi takšni, ki vidijo zgolj lastne pridobitniške koristi, pa naj gre za odmevnejše prireditve kot je kurentovanje na Ptuju ali koncert treh tenorjev, oziroma organiziranje likovne kolonije. Kakorkoli si bodo verjetno organizatorji tudi v bodoče skakali v lase, je pomembno, da prireditve so. Prireditve začasno razgibajo mesto. Ni pa trajne podobe prijetnega posedenja ob dobri, lahkotni glasbi, v prijetnem lokalu. Kam se naj pred spanjem poda turist, ki bo nočil v Ptuju. Ali v disko, ali pa spat! Razmišljajmo torej o vsakodnevni, lahkotni in prvenstveno domači zabavi. Pomislimo na lastne želje, ko smo v ^ ^___ tujini: tam želimo slasbo in Cl. / _ ff/ o Ptuj, 9. avgusta 2001, letnik LIV, št. 32 - CENA 190 SIT utrip dežele, v kateri smo. Murkova ul. 4, PTUJ r-^ ^ Kj A.,A _ I I I -T I I D C Ob 26-letnici so v celoti preuredili notranje termalno kopališče, ki aa letno obi{~e okroa sto tiso~ kopalcev. Foto- Črtomir Goznik TQQM 77nA-nioa Q 77 nn A n lovn-za i?adioptuj Bop.oa PTUJ / DVAINTRIDESETIČ V ZNAMENJU POLK IN VALČKOV D'vojno zmagoslavje Ptujskih 5 Na mestnem trgu v Ptuju se je tokrat zbralo prek 5000 ljubiteljev domačih viž. Foto- M.Ozmec Nas stari in zasanjani Ptuj je bil minuli konec tedna v znamenju domačih viž. Na 32. festivalu domače zabavne glasbe Slovenije je pod generalnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj svoje igranje in petje v izredno soparnem petkovem večeru na Mestnem trgu tokrat predstavilo 22 ansamblov s po dvema skladbama. Slovenska glasbena scena je tako spet bogatejša za 44 novih melodij, a po prvih ocenah letos brez izrazite uspešnice. Festivalsko vzdušje pa je bilo kljub temu na vrhuncu, saj so domače viže pritegnile prek 5000 glavo množico, kar je daleč največ od vseh dosedanjih festivalskih prireditev. Okusa občinstva in strokovne komisije pa sta bila tokrat enotna, saj je tako komisija kot občinstvo za najboljšega proglasila ansambel Ptujskih 5. Tudi letos je bila organizator ptujskega festivala naša družba Radio-Tednik Ptuj, ki je do dobrega četrt stoletja gostovanja med akustičnimi arkadami ptujskega minoritskega samostana in nekaj let v manj prijaznem okolju športne dvorane Center, ta najstarejši slovenski festival domače zabavne glasbe lani vrnila mestu in ljubiteljem polk in valčkov. Na dosedanjih 32 festivalih je nastopilo že 332 ansamblov, ki so slovenskemu narodu podarili prek 1100 valčkov in polk, med katerimi so mnoge že skoraj ponarodele. Nadaljevanje na strani 9. PTUJ / JUTRI 26 LET PTUJSKIH TERM Brezplatno noino kopanje Jutri Terme Ptuj slavijo 26-letnico odprtja. Odprli so jih 10. avgusta leta 1975. V prvem letu delovanja so se Ptuj-čani in drugi lahko kopali brezplačno. Odprtje je spremljala velika množica ljudi, ki pa se kljub veliki želji ni mogla kopati v termalni vodi, ker je okvara cevovoda povzročila, da je bilo vode v rekreacijskem bazenu zelo malo. Po odpravi napake, se je bazen do večera le napolnil, kar so s pridom izkoristili najbolj vztrajni, smo med drugim zapisali v Tedniku pred 26 leti. Ob jutrišnjem jubileju kopalcem podarjajo brezplačno nočno kopanje in živo glasbo. V okviru jubileja so preuredili tudi notranje termalno kopališče, ki kot poudarja direktor T^rm Andrej Klasinc, predstavlja začetek investicijskega cikla posodobitve Term, na katerega bodo vezali tudi ostale projekte širitve notranjega termalnega kopališča. Pomembno je, da bodo vsa ta dela lahko opravljali, ne da bi motili redno dejavnost glede na izvedeno obnovo. V okviru zastavljenih načrtov bodo vodne in obvodne površine povečali do sto odstotkov. V dveh do treh letih naj bi sicer z malimi, a vendar hitrimi koraki skušali ujeti konkurenco. Trenutno razpolagajo z 2500 m2 vodnih površin. Na m2 vodne površine imajo ptujske Terme največje število kopalcev v Sloveniji. Največjo investicijo letošnjega leta pa predstavlja povezava termalnih vrtin. PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO GOSPODARSTVO DESTRNIK / Bo v Jane-žovcih tovarna keramike? STRAN 2 PO NAŠIH OBČINAH JURŠINCI / Izrazito kmetijska občina STRAN 8 ZDRAVSTVO PTUJ / Nova dializa postaja realnost STRAN 2 REPORTAŽA IZBOR MISS ŠTAJERSKE / Prvič zmagala Ptuj-čanka STRAN R 9770040197039 PTUJ / NOVA DIALIZA POSTAJA REALNOST Soglasje tudi Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž V tem času v ptujski bolnišnici skorajda nimajo prazne postelje. Če je na eni strani manj programskih pacientov (torej tistih, ki čakajo na različne posege), pa je veliko takih, ki jih je prizadela vročina. Največ bolnikov so te dni sprejeli na otroški in interni oddelek. V tem času v ptujski bolnišnici vlečejo ključne poteze za začetek gradnje nove dialize za 22 dializnih mest v podpritličju porodnišnice, kot poudarja direktor bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, pa si v tem letu želijo urediti tudi prostore nove fizioterapije v pritličju kirurškega oddelka, dosedanje prostore pa bodo preuredili za potrebe sterilizacije. Obe investiciji načrtujejo že vrsto let. Za gradnjo dialize so te dni prejeli soglasje ministrstva za finance, ki ga potrebujejo za na- jem kredita za gradbeni del investicije; ministrstvo za zdravje jim je soglasje dalo že pred tem, pri gradnji pa z denarjem ne bo pomagalo. Zato so se obrnili na občine na Ptujskem in na občino Ormož, da bi jim pomagali zbrati denar za del opreme. O tem se je direktor Lojze Arko februarja letos pogovarjal tudi na srečanju z župani; ti so mu obljubili polno podporo pri izvedbi investicije, saj bodo s tem pomagali tudi svojim na ledvicah bolnim občanom, ki jih je Gnečo na dioliznem oddelku je velika, med posteljami skorajda ni prehoda. Foto: Črtomir Goznik Z novimi parkirišči ob vhodu v ptujsko bolnišnico, kot kaže, še nekaj časa ne bo nič, pa bi jih za obiskovalce nujno potrebovali. Zal prestavitev kiskov še ne pomeni začetka celovitega urejanja tega območja v nujno potrebno parkirišče, s tem pa tudi ne bo bolj urejen videz tega območja, ki se ponaša z veliko letno frekvenco obiska. iz leta v leto več - trenutno 60. Med prvimi so se odzvale občine Kidričevo, Dornava in Hajdina, te dni so se jim pridružile tudi občine Destrnik, Sv. Andraž in Trnovska vas. V bolnišnici ocenjujejo, da bodo ob podpori še ostalih občin novo dializo zgradili do konca letošnjega leta. Nova dializa bo stala okrog tri milijone mark v tolarski protivrednosti; gradbeni del bodo pokrili s kreditom, opremo bodo kupili s sofinanciranjem lokalnih skupnosti, nekaj pa bodo prispevali tudi sami. Po dogovoru s ptujskim županom bo mestna občina vložila še enkrat toliko kot ostale občine na Ptujskem in občina Ormož. Ali dogovor še velja, se bo pokazalo v kratkem, ko bo mestna občina prejela vlogo za del obljubljene dotacije 7,8 milijona tolarjev. V zaključni fazi pa je priprava razpisa za gradbenega izvajalca, ki ga morajo objaviti v Uradnem listu. Podobno kot v drugih regijskih bolnišnicah so tudi v ptujski nezadovoljni s financiranjem svoje dejavnosti. Vedno znova ugotavljajo, da se jim nekaj jemlje. Direktor bolnišnice Lojze Arko je v zvezi s tem pred krat- kim na enem od srečanj s predstavniki ministrstva za zdravje odkrito vprašal, kdaj se bo s tem prekinilo. Odgovorili so mu, da je bil to verjetno zadnji primer "jemanja" in dajanja drugim. Sedaj se je nenadoma pojavila nova formula za izračun hospitalizacije. Po njej se ptujski, pa tudi vsem drugim bolnišnicam ponovno jemlje. Po zadnjih izračunih v ptujski bolnišnici porabijo na enega bolnika 285 tisoč tolarjev na leto in je ptujska bolnišnica najbolj varčna v Sloveniji; v Kliničnem centru je poraba skoraj enkrat višja, 550 tisoč tolarjev, po nekaterih drugih izračunih pa še bistveno več. "Prepričan sem, da rešitve, da bi na primer lahko Klinični center pozitivno posloval, ne prinaša večji obseg sredstev, ampak pravilno notranje gospodarjenje oziroma racionalna poraba sredstev," poudarja direktor ptujske bolnišnice. V ptujski bolnišnici, kjer zadnja leta veliko vlagajo v nakup opreme in strokovno rast zaposlenih, so prepričani, da bi lahko nekatere storitve, za katere velja dolga čakalna doba, bolj približali bolnikom. Ze pred časom so predlagali, da bi pri njih izvajali operacije obolelih za rakom na prsih (letno na Ptujskem za to obliko raka zboli okrog 50 žensk), pa ni možnosti, ker ni plačnika. Prav tako imajo kader za izvajanje operacij sive mrene; trenutno je čakalna doba dve leti, na operacijo pa čaka okrog 4500 bolnikov. "To pomeni, da je za financerja (zdravstveno zavarovalnico) bolj smotrno, da se z operacijami čaka, kot da bi se jih naredilo več," še dodatno pojasnjuje problem Lojze Arko. MG DESTRNIK / SANACIJA GLINOKOPA PREDVIDEVA REKREACIJSKO-TURISTICNI OBJEKT Bo v Janežovcih tovarna keramike? V opekarni Opte Ptuj že od leta 1999 potekajo resne aktivnosti za gradnjo nove, najsodobnejše tovarne keramike v Janežovcih, saj kot nam je povedal direktor Marjan Pišek, sodijo, da takšna proizvodnja sodi tja, kjer je surovinska baza in primerna infrastruktura. Sedaj so tu v izmeri 15 hektarjev (lastniki so Opte Ptuj, državni kmetijski zemljiški sklad in manjši del zasebniki) manjše jame, obraščene s ščavjem in grmičevjem. Tu so tudi dva manjša objekta in opuščen dimnik bivšega obrata. Z novo proizvodnjo bi dosedanjim zaposlenim šestdesetim delavcem lahko omogočili delo tudi v bodoče, obrat v Zabjaku pa bi prodali. Pridobili so dobrega soinvestitorja, iščejo tudi zunanjega partnerja, naročili so študijo vplivov na okolje in proučili možnosti, da bo sočasno z investicijo zajeli tudi sanacijo opuščenega prostorskega kompleksa v industrijsko cono v skladu z Rudarskim projektom eksploatacije gline v Janežovcih iz leta 1991. Podjetje za investicijo šele pridobiva lokacijsko dokumentacijo. Doslej je OPTE Ptuj v dokumentacijo vložil že več kot 23 milijonov tolarjev, celotna investicija, za katero so načrti že izdelani, pa naj bi veljala nekaj nad 23 mili- Marjan Pišek, direktor Opte Ptuj jonov nemških mark. V zvezi z eksploatacijo gline v Janežovcih imajo v Zabjaku odločbo Upravne enote Ptuj za 8000 kubičnih metrov izkopov letno, vendar se je občina Destr-nik na odločbo pritožila že drugič; sedaj eni in drugi čakajo na odgovor ministrstva za okolje in prostor. Za mnenje v zvezi z izrabo gline v Janežovcih in novo investicijo smo povprašali župana občine Destrnik Franc Pukšiča, ki nam je povedal, da niso proti novo tovarni, da pa morajo biti upoštevani vsi okoljevarnostni vidiki in so se na odločbo Upravne enote v Ptuju pritožili zato, ker Opte Ptuj ni predložila sanacijskega načrta, saj ta, ki zgolj opisuje zadeve, ni in ne more biti ustrezen sanacijski načrt, ki bi bil strokovno obdelan. Zato je občina sama dala izdelati sanacijski načrt in ga poslala bodočemu investitorju. IN KAJ PREDVIDEVATA SANACIJSKA NAČRTA? Investitor OPTE Ptuj bi na prostoru starejše jame postavil klinker opečno tovarno (takšne ni v Sloveniji), odprti glinokop bi ostal naprej za pridobivanje gline. Glinokop bi bil vedno iz- Franc Pukšič, župan občine Destrnik. Foto: Fl sušen in v šestih do osmih letih ozelenjen in pogozden. Obstoječi objekti se porušijo, prostor služi za skladišča, potok se uredi in vanj se steka odpadna voda, dovozna cesta se uredi za prevoze do 8 ton nosilnosti, ustrezno se uredi infrastruktura, dvorišče pa se parkovno uredi. Čisto nekaj drugega pa je predlagani sanacijski načrt, ki ga predvideva občina Destrnik, saj ta predvideva ureditev ribnikov in drugih vodnih površin, prostor za taborjenje, stari dimnik kot razgledni stolp, ureditev gozda kot učne poti, trimsko stezo, izgradnjo športno-rekreacijskih vsebin, sprehajalne poti, apartmaje, bungalove, čistilno napravo, avtopralnico, gostinske in zdravstvene vsebine. Skratka, predvidena sanacijska načrta se toliko razlikujeta, da ne govorita o isti stvari, saj se sploh ne dopolnjujeta. Ali drugače povedano: eno je nova tovarna s sanacijo sedanjega glinokopa za nadaljnjo petdesetletno eksploatacijo gline in proizvodnjo, drugo pa turistično-rekreacijski kompleks. Vprašanje je, kako se da ta dvotirnost interesov rešiti oziroma kdo ima pristojnosti za tovrstno reševanje. Res je le, da sanacija, predvidena s strani občine Destrnik, ne daje mož nosti izgradnje nove tovarne, nova tovarna, predvidena v projektu Opte Ptuj, pa ne omogoča novo nastalega turistično-rekreacijskega kompleksa. Franc Lačen Moinejši popravek teiajev Po nekaj dneh rasti smo v petek prvič zaznali malo močnejši popravek te~ajev. SBI 20 je sicer ostal skoraj nespremenjen in je v petek zaklju~il pri vrednosti 1918 točk. Tudi indeks PIX se v preteklem tednu ni veliko spreminjal, njegova vrednost je v petek zna-{ala 1417 to~k. Od pomembnejših podjetij so v preteklem tednu najbolj poras-tli te~aji delnic Istrabenza (5,8%), Luke Koper (5,1%), Intereurope (2,7%), Pivovarne union (1,7%), Krke (1,2%), Leka (0,8%). V zvezi s prodajo Banke Koper je potrebno poudariti, da je guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gaspari v intervjuju za Glas Gospodarstva dejal, da BS ne bo izdala dovoljenja italijanski banki za nakup, dokler centralni banki ne podpi{eta bilateralnega sporazuma, ki bo dovoljeval tudi poslovanje na{i bank na italijanskem trgu. Italijanska centralna banka namreč ni izdala dovoljenja NLB za njihovo naložbo v Italiji. Za nakup deleža v Novi Kreditni banki Maribor se omenjajo: KBC, Erste Bank, BA Creditan-stalt, Raiffeisen Zentralbank in sklad Charlemagne Capital. V investicijski banki Nomura, ki jo je najelo Ministrstvo za finance bodo prihodnji teden proučili in izločili morebitne neustrezne ponudbe. Proučila jih bo tudi komisija za vodenje privatizacije, ki se bo, kot so nam danes povedali na finančnem ministrstvu, sestala predvidoma 13. avgusta. Za vse ponudnike, ki so poslali ustrezne vloge, bo nato Nomura pripravil informacijski memorandum (dokument, ki vsebuje podrobnejše informacije o NKBM), s 15. avgustom pa se bodo predvidoma začeli enodnevni obiski vsakega od ponudnikov v NKBM (po vladnem programu bi se morali 30. julija že končati). Slednji bodo nato v dveh tednih morali poslati predhodne (nezavezujo-če) ponudbe, na njihovi podlagi pa bo nato izbran ožji krog vlagateljev. Končnega strateškega vlagatelja bodo izbrali na podlagi več meril, med najpomembnejša sodijo pogoji nakupa delnic (zlasti ponujena cena) in razvojni program za NKBM. Uprava NKBM denimo "navija" za belgijski KBC, ki ima podobno pokojninsko-bančno sestavo. Delničarji Dolenjske banke so na seji skupščine izglasovali pripojitev k NLB. Če bi prej videli rezultate polletnega poslovanja, bi si morda premislili. Dobiček Dolenjske banke pred obdavčitvijo je v prvem polletju namreč znašal toliko kot lani v vsem letu. Bilančna vsota banke je v prvem polletju zrasla za 7,9 odstotka, kar ni ravno dosti, dobiček banke pred obdavčitvijo pa je v prvem polletju letos v primerjavi s prvim polletjem lani narasel za odličnih 143 odstotkov, na 872 milijonov tolarjev. Večina povečanja dobička izvira iz povečanja čistih obresti, povečanja čistih provizij in iz 166-odstotnega povečanja prihodkov iz odpravljenih rezervacij, zaradi česar so se neto odhodki za oblikovanje rezervacij zmanjšali z okoli 500 na približno 280 milijonov tolarjev. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo PRIDOBILI ŠE ZADNJI ŠTUDIJI rgovsko podjetje Emona Merkur, d. d., Ptuj, naj bi na Novem trgu zgradilo nov sodobni prodajni center, ki bo izbolj{al urbano mestno sliko. Gradnja brez zemlji{~a naj bi stala okrog {tiri milijone nem{kih mark v tolarski protivrednosti. Prve aktivnosti za novogradnjo so stekle že pred petimi leti. V tem času je nastalo {est idejnih projektov, delali so jih različni arhitekti, {li so skozi stroga preverjanja, da bi bil projekt čim bolj ume{čen v mestni prostor. Za investicijo podjetje {ele pridobiva lokacijsko dokumentacijo. Te dni je pridobilo {e zadnji zahtevani {tudiji: okoljsko in požarnovarstveno. Obe govorita v prid gradnji, ji ne nasprotujeta, saj ne predstavlja nič večje ogroženosti, kot je že sedaj na tem prostoru. GIZ OB POLLETJU POSLOVAL POZITIVNO 2. avgusta se je sestal nadzorni svet GIZ-a Poetovio vivat. Ugotovili so, da je v polletju posloval pozitivno, seznanili pa so se tudi z odstopnimi izjavami nekaterih dosedanjih članic, ustanoviteljic združenja. Skup{čina združenja, ki naj bi odločila o tem, ali bo giz nadaljeval delo ali ne, bo konec septembra. Skupina zainteresiranih si namreč prizadeva, da bi giz kljub ustanovitvi LTO, ostal. PRVA OCENA BOLJŠA OD LANSKE ^rej{nji teden si je Ptuj, Videm pri Ptuju, Ormož in Jeruzalem, ogledala ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije v okviru leto{nje akcije "Slovenija - lepa in gostoljubna". Prvi vtisi komisije so pozitivni, Ptuj pa je ocenjen bolj{e kot lani. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI v Ce k ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - poslednji safari. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Izzvenele so leto{nje viže 32. festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2001, sledili bodo prispevki o zgodovini Slovencev v freskah, o avtomobilizmu in o turizmu "Viva turi-stica". MG Mercator Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni -50 od 6. do 12. avgusta 2001 nizje cene Kava instant Gold 100 ft Mercator-Emba CENA 439,00 Trdi bonboni mešani """T 400g.EDAKandit,Celje 231,00 Testenine Vretena 21MIÍ Ceres št. 35 „^n 500 g, Mlinotest, Ajdovščina 1 Z4,UU Navadni jogurt , Bifidus, probiotični 150 g, Agroind, Vipava « ^ 45,00 Zobna šcetiia dedna uiu Avantage 35 in 40 Soft .. Lomas, Ljubljana WI ina7^ 385,00 Sledite označevalcem Mercatorjeva Cena dneva EmM in poiščite sedmi izdelek. Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. PTUJ, ARANDJELOVAC / SODELOVANJE OBNAVLJAJO Stl^^e na vseh podroijih bodo obnovili V Mestni hiši na Ptuju so se 4. avgusta srečali prijatelji, vodstvi mestne ob~ine Ptuj in neko~ pobratene ob~ine Arandjelovac. Pogovor je pokazal, da prijateljstvo, kljub temu, da so v devetdesetih letih prej{njega stoletja, odnosi bili uradno prekinjeni, ni pozabljeno. Ljudske in prijateljske vezi so živele naprej ne glede na uradno politiko. Tudi gospodarstvo je bolj ali manj ohranilo stike, kljub temu, da Slovenija in Jugoslavija še nimata vzpostavljenih diplomatskih stikov in urejenih premoženjsko-pravnih vprašanj. Delegacija občine Arandjelovac, ki jo je vodil predsednik občine Radmilo Miloševič, si je morala vizume za obisk Ptuja oziroma Slovenije zagotoviti v Budimpešti. V njej sta bila tudi Slobodan Jovanovic, predsednik izvršnega sveta in Ivan Čirakovič, direktor Elektroporcelana. S ptujske strani sta ob županu Luciju na pogovoru sodelovala podžupana Milan Čucek in Mitja Mrgole ter predstavniki manjšega dela ptujskega gospodarstva. Na ponovno gospodarsko sodelovanje so pripravljeni tudi v ptujski Perutnini, kjer tudi nestrpno čakajo na ureditev premoženjsko-pravnih odnosov med državama. V Srbiji oziroma Beogradu jim je bilo odvzetih 18 prodajaln, vse so že pripravili za preregistracijo firme, podali pa so tudi že zahtevek za vračilo odvzetega premoženja. Kot je na pogovoru povedal v ptujski mestni hiši Evgen Ca-fUta, svetovalec za komercialna vprašanja v ptujski Perutnini, za bodo toliko kolikor bodo prodali na jugoslovanjeskem trgu, tudi kupili. V Črno goro Perutnina izvaža brez carine, s Koso-vim delajo mesečno za nekaj sto tisoč nenmških mark. Kupci jih niso pozabili, od tega, kako bosta državi uredili odprta vprašanja, je odvisno, kako hitro se bodo ponovno vrnili na jugoslovansko tržišče. Podjetje Elektro-porcelan iz Arandjelovca pa bo besedah direktorja Ivana Cira- TEDNIKOVA ANKETA Poiitniško delo mladih Z leve: Miha Sauer, Dalibor Markež, Barbara Rajh, Saša Rakuša, Aleš Kozic, Črto Čelan kovica sodelovanja s podjetjem Silkem iz Kidričevega tudi v času vojne ni prekinilo. Obe podjetji povezujeta izredno dobri ljudski in poslovni odnosi. Tudi firma EKOLES je po besedah direktorja Vilka Pešca zainteresirana za gospodarsko sodelovanje, zlasti še na področju varovanja okolja. Občini Arandjelovac so pripravljeni ponuditi pomoč pri pripravi projektov s tega področja oziroma tehnične pomoči. V ptujski mestni hiši v soboto niso podpisali nobenega protokola o bodočem sodelovanju, prvo srečanje med nekoč pobratenima občinama, pa je pokazalo, da interes za sodelovanje obstaja na vseh področjih. V prvi vrsti je želja obeh občinskih vodstev, da sodelujejo ljudje, da se ponovno vzpostavijo tiste vezi, ki so nekoč že obstajale. Ptujski župan Miroslav Luci je poudaril, da nikamor ne bodo hiteli. Vezi, ki so nekoč že obstajale na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih, bodo obnavljali po korakih. Stkale so že že ob množičnem izseljevanju Slovencev leta 1941 v Srbijo. Odlok o sodelovanju med občino Ptuj in občino Arandjelovac je bil sprejet 6. 8. 1972. leta. MG Crto Celan: "Delam v znanstvenoraziskovalnem središču Bistra. Moj delavnik traja osem ur dnevno. Na računalniku pomagam oblikovati razne stvari. Služba je zelo dobra in je ne bi zamenjal, saj je tudi v smeri mojega izobraževanja. Plača in šef sta super." No, tako si nekateri mladi Ptujčani in Ptujčanke poskušajo zaslužiti kaj denarja čez počitnice. Presenetljivo vsi so zadovoljni s svojimi nadrejenimi; mogoče tudi zato, ker menijo, da bi jih ti odpustili, če bi prebrali o sebi kaj slabega? Ozren Blanuša V današnji anketi sem se pozanimal, kje ptujska mladina opravlja počitniško delo, o namenu njihovega dela in kako so zadovoljni s svojimi nadrejenimi. Miha Sauer: "Delam pri arheologih predvsem zaradi denarja, ki ga potrebujem za nadaljnji študij. Delo je super, saj se takrat, ko dežuje, ne dela. Plača je solidna, zelo pa sem zadovoljen s šefico." Dalibor Markež: "Sem natakar v Kolnkišti. Tako združim delo in zabavo hkrati, tako da mi čas hitro mine. Delam dva do tri dni tedensko, bolj ali manj zaradi denarja, je pa tudi prijetno, ker se v Kišti zelo dosti dogaja. Šef je OK, plača je tudi dokaj zmerna. Rajši pa bi delal v podjetju v smeri svoje bodoče izobrazbe." Barbara Rajh: "Z delom sem zelo zadovoljna, saj delam kot turistična delavka pri turistični agenciji Anka, za kar se tudi izobražujem. Počitniško delo opravljam predvsem zaradi dolgega časa, saj si drugače ne bi imela tri mesece kaj začeti. Na dan delam osem ur in več, s plačilom pa sem tudi zadovoljna." Saša Rakuša: "Na trgu osem ur na dan prodajam jagode. Plača bi sicer lahko bila malo večja, je pa nadrejeni zelo v redu." Aleš Kozic: "Med počitniškim delom sem zaposlen pri arheologih. Delo je zelo prijetno, saj ni pretežko. Delam predvsem zaradi denarja in pa dolgega časa. Kako bo plačano, pa bomo še videli. Šefica pa je super." -mm sa (lOjordsùctÉuizzzr __ZZZZZI 4úb(ajslkx.w®cbsfc PREJELI SMO Peticija v zvezi z gradnjo objekta Stanovalci ulice Na tratah v starem zgodovinskem mestu Ptuju se zgražamo nad gradnjo objekta, ki ga je pričel graditi lastnik prodjetja TAMES g. Franc Šegula, podjetnik in župan občine Dornava. Brez predhodnega soglasja vsaj prvih sosedov je pričel gradnjo industrijske hale v t.i. mestni coni ali pa vsaj na robu le-te z dovoljenji za poslovno-stanovanjski objekt. Prej je na tem mestu stala nizka starejša zgradba, vsekakor potrebna obnove, zraven pa manjši trgovinski objekt. Strinjam se, da je potrebno dotrajane stavbe popravljati, pa tudi razširiti, vendar se novogradnja mora v urbanističnem smislu zliti s prostorom. Ampak da se v staro zgodovinsko mesto lahko gradi karkoli in to v gabaritih industrijske hale, po izgledu vsekakor izredno moteče stavbe z ravno streho kot na tovarni (kar v mestno okolje res ne sodi)! S tem se nikakor ne moremo strinjati, saj deluje vse skupaj izredno neestetsko, tuje in skrajno brezčutno. Vsi, ki živimo in dihamo z mestom, tega ne moremo sprejeti! Ob vsem tem pa je objekt zožil dostop iz glavne ulice (Ormoške ceste) v omenjeno ulico Na tratah, saj objekt stoji dobesedno na pločniku! In prav na omenjenem križišču je vključitev v promet na glavno cesto skrajno nemogoča. Tu so na žalost že bile pred nedavnim smrtne žrtve, in to na prehodu za pešce! Kje bodo sedaj hodili pešci? Da o kolesarjih niti ne govorimo? Ampak to je že druga zgodba! Pa kaj dela betonarna sredi mesta? In to sredi kulturnozgodovinskega, kjer bi naj bila turizem in gostje vitalnega pomena za naše staro mesto?! In mi bi želeli v Evropo! S takšnimi ljudmi na odločilnih položajih? Sprašujemo se, kaj delajo Mestna občina in njeni vrli občinski možje? In njeni pristojni organi z mestnim urbanistom povrhu? Vsem je očitno malo mar za kulturne in zgodovinske vrednote, saj jih je denar tako pokvaril, da sploh ne vidijo čez obris bankovcev, zaradi svoje primitivnosti pa o kulturnih vrednotah niti ne uspejo razmišljati. dr. Bazena Mikša in stanovalci ulice Na tratah PTUJ / MOTO RELI DOLOMITI INTERNATIONAL 2001 Spoznavanje novih dežel, ljudi in kulture Na Ptuju je že tako, da nam tudi zaradi površnosti "uide" katera od pomembnej{ih mednarodnih prireditev, kot je to bil primer s Citroenovimi vozili pred leti. Podobno bi se skoraj zgodilo s 25. jubilejnim moto relijem Dolomiti International 2001, ker je nekdo narobe prebral, da naj bi njegovi udeleženci na Ptuj prišli na račun mesta. Kot ena od postojank na karti mednarodne osemdnevne motoristične prireditve z udeleženci iz najmanj šestih dežel se tako Ptuj vpisuje tudi po zaslugi podjetja Ptujske vedute, kjer so pravi čas zaznali, da je omenjena prireditev nova priložnost za uveljavljanje Ptuja kot prijaznega turističnega mesta. Tu bo kot v edinem slovenslee mestu prenočilo okrog 250 udeležencev letošnjega jubilejnega, 25. moto re-lija Dolomiti International 2001. Organizator relija je sodelavce v Sloveniji iskal v okviru Slovenske turistične organizacije, mariborska agencija Van Gogh pa je kot postojanko za spanje v Sloveniji priporo~ila Ptuj, ker je Maribor zaradi zasedenosti prenoči{č izpadel iz igre. V organizacijski skupini so poleg Ptujskih vedut {e Andrej Kla-sinc iz ptujskih Term, Franc Mlakar kot novi ptujski hotelir (pred kratkim je namreč kupil hotel Mitro) in predstavniki obeh ptujskih moto klubov Kurent in Stepuhi, ki bodo udeležence usmerjali v križi{čih od izstopa z avtoceste v Slovenski Bistrici. Organizator relija Dolomiti International, ki združuje moto-rizem in kulturo, je Moto Club Spinea - BMW iz Benetk. Star- tali bodo 26. avgusta v Bellunu v Italiji, zaključek prireditve pa je 2. septembra v Benetkah. V okviru prve etape - do Ptuja je iz Belluna 450 km - se bodo udeleženci za kratek čas ustavili tudi v Postojni. Na Mestnem trgu na Ptuju jih pričakujejo 27. avgusta med 17.30 in 18.30 uro. Na njihovo željo jih bo pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Ker ima Ptuj na enem mestu premalo prenoči{č, jih bodo namestili na {tirih lokacijah: v Termah, v Mitri in hotelu Peto-vio na Ptuju ter v hotelu Ro{kar v Hajdo{ah. Skupaj s spremljevalci {teje celotna ekipa okrog 250 ljudi, na večerjo oziroma druženje s slovenskimi jedmi in kulturo (večerjali bodo v Termah) bodo povabili tudi predstavnike obeh ptujskih mo- Sonja Krojno, direktorico Ptujskih vedut, urodnego orgonizo-torjo ptujske etope jubilejnego moto relijo Dolomiti Internotio-nol 2001. Foto: Črtomir Goznik torističnih klubov, saj se na svojih poteh oziroma postojankah najraje družijo z ljudmi, ki imajo podobne interese kot oni. Tudi drugi dan, ko bodo zapu-{čali Ptuj, se bo od njih v imenu mesta na Mestnem trgu poslovil župan Miroslav Luci; slovo bo trajalo dobro uro, kajti vsakih petnajst sekund bo startal eden od udeležencev. Kot je povedala direktorica Ptujskih vedut Sonja Krajnc, so udeleženci relija Dolomiti International ves čas individualni udeleženci v prometu ter morajo spo{tovati vse cestnopromet- ne predpise države, v kateri se nahajajo. "Organizator je določil optimalni čas za vsako posamezno etapo, bistveno hitrej{i ali počasnej{i čas pa za tekmovalca pomeni negativne točke. Smisel cele prireditve je, da udeleženci spoznajo deželo ob poti, informativno glavne turistične točke, na osnovi česar si lahko oblikujejo svoje posamične kraj{e ali dalj{e obiske teh dežel." Prireditev lahko v promocijskem pomenu Ptuju prinese veliko. Ne gre samo za zaslužek skozi plačane storitve, ki jih je organizator naročil (okrog PTUJ / RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA BORLSKE KOLONIJE Življenski zagon in oblikovna vsebina Prejšnji četrtek je bila v Miheličevi galeriji na Ptuju odprta razstava Borlska kolonija 1969 - 1984, ki bo na ogled do 23. septembra. Uvodoma sta pozdravne besede izrekla ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih ter ptujski župan dr. Miroslav Luci, vsebinsko pa nas je po razstavi popeljala avtorica Tatjana Štefanič. Razstavo je odprl dolgoletni član upravnega odbora kolonije, dr. Sergej Vri{er. V kulturnem programu je nastopila saksofonistka Nina Rogi-na. Skup{čina občine Ptuj je ob 1900 letnici mesta sprejela sklep o ustanovitvi slikarske kolonije Poetovio Ptuj, ki se je je bolj prijelo ime Borlska kolonija. Ko- Komedija zmešnjav Oriana čaka in čaka, pa še vedno ne dočaka. Česa le? Sama pravi, da domačih video posnetkov, ki bi popestrili njeno oddajo, toda bolj verjetno je, da ne more dočakati boljše oddaje, ki bi jo vodila. Komedijo zmešnjav sestavljajo amaterski video posnetki, večinoma ameriških avtorjev. Vendar so šele zadnji trije posnetki bistvo oddaje — so namreč slovenskega izvora, zato naj bi bili bolj zanimivi. Najboljši posnetek je celo nagrajen. Toda nadobudni gledalec ne sme pričakovati preveč: iz že videnih oddaj se je izkazalo, da v "slovenski kategoriji" gledalec lahko vidi le troje: padec s kolesa, padec z motorja ali padec s kakega drugega prevoznega sredstva. Glavni je vsekakor pristanek na tleh, tak ali drugačen. Do sedaj smo poznali angleški, švedski, židovski humor ter še bi lahko naštevali. Toda očitno obstaja še en — slovenski. Le da je njegovo bistvo težko spoznati. Da bi prišli skrivnosti do dna, bi morali spremeniti koncept oddaje Komedije zmešnjav. Nagrade ne dobi tisti, ki pošlje posnetek, pač pa gledalec, ki ugotovi, kaj je na njem smešnega. Prepričana sem, da bi bila nagrada težko prislužena. Tisti, ki imate doma kamero, jo le pridno uporabljajte. Morda se vam posreči posneti kaj smešnega, čeprav ne bo imelo opravka z Zemljino silo težnosti. Pa mirno roko vam želim! Nataša Zuran Avtorico rozstove Totjono Šte-fonič. Foto: Fl lonija je bila zelo odmevna v okviru ptujskih kulturnih srečanj. Je bila osma slovenska kolonija in prva na Štajerskem. Vsak umetnik je vsakokrat namenil eno svoje likovno delo zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj, tako se je v muzejskem fondu nabralo kar 164 slikarskih del in 3 kiparske stvaritve. Kolonijo je vodil {estčlanski upravni odbor, ki mu je vsa leta predsedoval dr. Vladimir Bra-čič, tajnica je bila Mira Brus, v odboru sta bila slikarja Albin Lugarič in Janez Vidic, vsa leta je bil v odboru tudi dr. Sergej Vri{er ter predstavnik Pokrajinskega muzeja Ptuj. V odboru so bili Jože Curk, dr. Štefka Cobelj in dr. Marjeta Ciglenečki. Slikarji so se na koloniji zbirali ob koncu poletja, ko je bujna narava dajala veliko navdiha, motivov s sijočim bogastvom barv v prehajajočo jesensko barvitost. No odprtju rozstove je spregovoril tudi dr. Sergej Vrišer. V petnajstih letih je na Borl-ski koloniji sodelovalo 175 umetnikov, 27 jih je že umrlo. Bili so iz Slovenije, Avstrije, Hrvatske, Srbije, Makedonije, Črne Gore, Nemčije, Madžarske, Slo-va{ke, Italije in Amerike. Kot je zapisala avtorica Tatjana Štefanič je leto{nja razstava skupek mnogoletnih razstav, ki so jih organizatorji kolonije vseh petnajst let prirejali ob koncu slikarskih srečanj. Z naj{tevilnimi deli je naraz-stavi predstavljen Viktor Gori-čan, ki je bil najzvestej{i član kolonije, saj je sodeloval kar devetkrat. Kot posebnost razstave velja omeniti možnost ogleda vseh slik Borlske kolonije na posebnem platnu, za kar so se organizatorji Pokrajinskega muzeja Ptuj zahvalili delavcem Srednje{olskega centra na Ptuju. Franc Lačen 300 večerij, nočitve z zajtrkom, varovanje, komunalne storitve, nastope glasbenih in folklornih skupin), temveč tudi za pokrivanje vseh stro{kov pridobitve potrebnih dovoljenj, mestni oblasti pa poleg tega zagotavljajo tudi objavo s predstavitvijo v klubski reviji, ki izhaja v 20 tisoč izvodih v treh jezikih. Mestu se 200 motoristov (v glavnem gre za osebe srednje in starej{e generacije) ni potrebno bati, predstavnik glavnega organizatorja Faraon Luigino zago- tavlja, da ne bodo kr{ili pravil o javnem redu in miru. Odhod na počitek je za vse udeležence 23. ura. V drugi etapi bodo prevozili relacijo Ptuj - Ormož - Ljutomer - Dolga vas - Budimpe{ta in jo v glavnem madžarskem mestu zaključili. Pot bodo nadaljevali {e na Dunaj, v Salzburg, Innsbruck, Munchen, St. Mo-ritz, končali pa jo bodo v Benetkah. MG TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pou~no in zanimivo in tudi zabavno Počitnice so se prevesile v drugo polovico in mnogi že razmišljajo o novem šolskem letu. Pravzaprav nekateri sploh ne nehajo razmišljati o šolskem uspehu. Oprostite, ampak tisti starši, ki silijo svoj naraščaj z branjem knjig, ki jih bodo spoznavali in obravnavali v novem, prihodnjem šolskem letu, ti starši zares pretiravajo. Branje domačega in obveznega čtiva za prihodnje šolsko leto in celo pisanje obnov - to pač ni počitniška dejavnost. Razen, seveda, če otrok izrecno sam želi tako. Ni pa napak, in zna biti prijetno ter kratkočasno, prelistavanje in branje poučnih knjig, ki na šolsko neobvezen, zanimiv, slikovit način obravnavajo znanja, ki so predmet tudi šolskih obravnav. Med takšne poučne in zabavne knjige sodi novost založbe Didakta iz Radovljice, ki si je pridobila avtorske pravice za povsem svežo knjižno zbirko Zgodovina Zemlje v stripu. Prav razveseljiva je ažurnost domače založbe, saj pogosto med izdajo izvirnika in prevodom preteče domala desetletje, kar je posebej nerodno za poučno literaturo. Jacqui Bailey in Matthew Lilly sta strnila temeljna znanja o začetkih in razvoju Zemlje v razgibano in duhovito pripoved v obliki stripa, ki praviloma navdušuje vse mlade bralce. Zbirko sestavljajo štiri knjige večjega formata in enaintridesetih barvnih strani. Prva, Rojstvo Zemlje, govori o velikem poku, o rojstvu zvezd in planetov, o tem, zakaj je na Zemlji voda ... in še o marsičem. Drugi zvezek, Življenje se postavi na noge, pouči mlade bralce o prvih živih bitjih, o tem, kako so se celice odločile združevati, kako so se iz zdrizastih mehurčkov razvila živa bitja, orjaške ribe in morski škorpijoni in močvirske pošasti, kako so ribe dobile noge. Čas dinozavrov je tretja knjiga iz zbirke, kjer mladi bralci spoznajo svet v času vladarstva velikih plazilcev, od orjaških rastlinojedov do mesožerih pošasti. In četrta knjiga, Doba kamnov in kolov, predstavlja pračloveka in njegovo življenje, naselitev prvih ljudi na zemeljsko oblo. Vse knjige imajo dodan slovarček manj znanih izrazov in stvarno kazalo. Zbirko, ki bo navduševala radovedneže od desetega leta dalje tja do konca osemletke (devetletke), je prevedla Maja Kraigher. Zgodovina planeta zemlja v stripu pa bo prijetno branje tudi tistim, ki sicer niso navdušeni bralci. Založba Didakta je te dni poslala med mlade bralce še zanimivi knjigi o aktualnih ekoloških vprašanjih. Zbirko Rešimo naš planet avtorja Nigla Hawksa sestavljata didaktično vabljiva zvezka: Podnebne spremembe in Gensko spremenjena hrana. V prvi vodijo bralca posamezna poglavja po različnih temah: kako se je podnebje spreminjalo skozi stoletja, kako pomembno je Sonce za vse oblike življenja na Zemlji, kakšen je učinek tople grede in globalnega segrevanja, kaj lahko omili podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Vsako poglavje zaključi POGOVORNI KOTIČEK, ki vzpodbuja razmišljanje o prebranem, POGLEJ NAZAJ IN NAJDI pa omogoča mlademu bralcu preverjanje znanja. Tudi knjiga o gensko spremenjeni hrani nudi osnovne informacije o genih, kako nastane genska sprememba, kakšno je bilo kmetovanje nekoč in kakšno je danes, katera je gensko spremenjena hrana v trgovinah, kaj pomeni genska tehnologija. Obe knjigi je prevedla Zlata Ploštajner ter ju priporočam učencem od desetega leta dalje in vzgojiteljem. Vse knjige iz Tednikove knji-garnice so dostopne v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kjer še ves avgust velja poletni odpiralni čas (delavnik do petnajstih), vse informacije pa posredujemo na tel.:778 88 51. Liljana Klemen~i~ KIDRIČEVO / PIHALNI ORKESTER TALUM NA v MADŽARSKEM Priigrali zlato plaketo Eden od nastopov godbe TALUM Kidričevo V letošnjem letu je Pihalni orkester TALUM Kidričevo opravil precej pomembnih nastopov. Omenim naj vsaj tri v zadnjem obdobju: 21. tekmovanje pihalnih godb Slovenije, koncerti v Omišalju na Krku in udeležba na 18. festivalu pihalnih orkestrov na Madžarskem. Zelo pomlajen Pihalni orkester TALUM Kidričevo, za katerega skrbi uprava družbe TALUM Kidričevo, se je udeležil 21. tekmovanja pihalnih godb Slovenije v četrti težavnosti stopnji. Tekmovanje je bilo pred mednarodno tekmovalno žirijo in se je odvijalo 13. maja 2001 pri Sv. Antonu v bližini Kopra. Pihalni orkester TALUM je pod vodstvom prof. Stefana Garkova svoje poslanstvo zelo dobro opravil in si priigral zlato plaketo za izvajane skladbe. Izmed treh skladb je bila ena obvezna za vse orkestre. Orkester TALUM je to skladbo izvedel najboljše od vseh dvajsetih sodelujočih orkestrov in zanjo dobil največ točk ter zato posebno priznanje Zveze slovenskih godb. kot nagrado za ta uspeh je Predsednik uprave družbe TA-LUM pihalnemu orkestru omogočil tridnevno bivanje v Omišalju na otoku krku. Tudio tam je orkester pripravil koncert pred hotelom in večerni koncert v mestecu Omišalj. Oba kon- certa so domačini in tamkajnji turisti toplo sprejeli. 29. julija 2001 se je orkester udeležil 18. mednarodnega festivala pihalni orkestrov v turističnem mestu Balatonmariafu ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Po izvedbi programa je bil orkester TA-LUM nagrajen z bučnim aplavzom domačinov in turistov za izvajani 40-minutni festivalski program, ki je bil revialnega značaja. Bilo je tudi prvič, da se je njihovega festivala udeležil orkester iz Slovenije. Orkester je prejel povabilo za sodelovanje tudi za prihodnje leto. Ob zaključku festivala je župan mesta sodelujočim orkestrom podelil plakete ter pripravil sprejem za predstavnike in dirigente vseh pihalnih orkestrov. I.O. PTUJ / KONČALI SO SE POLETNI VEČERI Zijah Sokolovii navdušil gledalce Z nastopom priznanega gledališkega in filmskega igralca Zijaha Sokolovića iz Sarajeva, sedaj predavatelja na igralski akademiji na Dunaju, so se končali ptujski poletni večeri. Na turnirskem prostoru ptujskega gradu je umetnik s solona-stopom očaral številno občinstvo z monodramo Prinesla me je štorklja. V nekaj več kot eno-urnem nastopu je Zijah Sokolo-vic držal v napesti gledalce in jih z odlično onomatopoijo in mimiko ter izvrstnim govornim nastopom spravljal v smeh. Tak nastop, poln pestrosti in zanimivosti je odlika velikih umetnikov, ki resnično obvljadajo svoj posel. Kot nam je povedal predsednik Društva umetnikov in us- tvarjalcev Ptuj, Ivan Brač, so letos s skromnimi sredstvi pripravili deset najrazličnejših prireditev v okviru poletnih noči. Prireditve so bile v glavnem na Slovenskem trgu na Ptuju, ki nudi odlično arhitektonsko sceno, dve monodrami pa sta bili na ptujskem gradu. Skupno so izvedli štiri monodrame, pet glasbenih prireditev in eno potopisno predavanje, ki ga je opravila dr. Duša Meglič, ki je predstavila Madagaskar. Ivan Brač upa, da bo društvo v naslednjem letu dobilo več pro- Ivan Bra~, predsednik društva umetnikov in ustvarjalcev. Foto: Fl računskih sredstev za izvedbo poletnega kulturnega festivala, v zvezi z organizacijo pa se povezujejo tudi v mednarodne fondacije. Društvo deluje projektno in si prizadeva za kvalitetne predstave mladih in tudi že uveljavljenih umetnikov. Franc Lačen PTUJ / LIKOVNA KOLONIJA Ptuj Art 2001 V Ptuju je pod vodstvom Boštjana Rihtarja v času od 2. do 5. avgusta potekala mednarodna likovna kolonija akademskih slikarjev, ki jo je organizirala Mestna občina Ptuj. Petega avgusta je na ptujskem gradu, v Romanskem pala-ciju, Ervin Hojker uradno potrdil odprtje razstave, ki bo odprta do 25. avgusta. Ptuj, najstarejše slovensko mesto, je po večletnem premoru spet gostilo likovne akademike iz Slovenije in tujine. To je seveda razumljivo, saj Ptuj z okolico predstavlja izziv za vse umetnike in je hkrati neomejen vir likovnega upodabljanja. Zbirka JANEZ J. ŠVAJNCER / PESNICA 1946 (I.) 55 let od mladinske delovne akcije Tednik je 1. februarja že poročal, da pripravlja Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja vseslovensko srečanje nekdanjih brigadirjev v Dornavi, kraju, kjer je potekala leta 1946 največja mladinska delovna akcija pri regulaciji reke Pesnice v Sloveniji. Organizacijski odbor za pripravo in izvedbo brigadirskega srečanja si je med drugim zastavil tudi izdajo posebne publikacije, vsebina pa naj bi obudila utrip tistega časa, pričevanja udeležencev, danes že 70-letnikov, ter strnjen pregled dogodkov življenja na Pesnici. S pomočjo Jakoba Emeršiča iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj sem odkril obširen zapis o delu in življenju brigadirjev v Dor-navi izpod peresa Janeza J. Svaj-ncerja Pesnica 1946, objavljen v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino iz leta 1981. Branje te brigadirske kronike me je tako prevzelo, da sem zaprosil novinarja, publicista in pisatelja Janeza J. Svanj-cerja za dovoljenje ponatisa tega dela. Dovolil je in na mojo prošnjo zapisal v uvod: "Včloveku, v vsakem izmed nas, naj si to prizna ali ne, je skrita želja, da bi verjel v nekaj lepega; kaj natanko, je zelo težko reči in je najpogosteje tudi neopredeljivo. Mogoče je bila prav ta želja tisti razlog, ki me je pripeljal do iskanja podobe o veliki mladinski delovni akciji Pesnica 1946. Jaz sem vse svoje življenje ostal s srcem in dušo doma v Hranjigovcih svojega lepega otroš- tva in za nas je bil tedaj že Ormož veliko mesto, Ptuj pa že prava prestolnica, tako sem se s Pesnico vračal k svoji domači deželi. Drugo pa je bilo, da je bil na delovni akciji Pesnica moj oče, in tisto poletje leta 1946 je imel v zelo lepem spominu. Nekako s ponosom je rad dejal: "Tudi jaz sem bil zraven!' Potem sem listal po starih časopisih, spraševal tega ali onega, srečala sva se z Vladom Peteršičem, ki sem ga že dolgo prej spoštoval zaradi njegove nenavadno iskrene in zanimive knjige Brazgotina. Obračanje k preteklosti mi je naredilo lepšo in bogatejšo tudi sedanjost, vračal sem se k časom, ko me še ni bilo na svetu in moj ata niti ni vedel, da me bo kdaj imel, malo pa je bilo zraven tudi nostalgije: Le zakaj mi ni bilo dano, da bi bil tam tudi jaz..., in pri tem ni bilo nobene politike, nič velikega ali usodnega, prej samo majhna tiha, skromna želja, da bi bilo življenje, kolikor mi je namenjenega, čim lepše in bogato. Tistim fantom in dekletom, ker je bila moja generacija za zanos svobode prikrajšana, še vedno na tihem zavidam." Prav vesel sem teh besed, prav tako kot odločitve uredništva Tednika, ki je sprejelo pobudo, da Svajncerjevo Pesnico v naslednjih tednih objavi kot podlistek. Res, zakaj ne bi tudi sedanje generacije pobliže spoznale življenja svojih mamic in očetov, babic in dedkov? In to tistega življenja in dela iz njihovih najbolj rosnih let! Stanko Lepej PESNICA 1946 (Janez J. Svajncer) Ob pripravah na razstavo Oblikovanja in znaki na Slovenskem nam je bilo veliko do tega, da bi pokazali tudi znak Pesnica 1946. Vedeli smo zanj, žal pa ga ni bilo v nobeni od zbirk, ki so bile pripravljene prispevati gradivo za razstavo. Tako je tudi slikovni del kataloga ob razstavi ostal brez slike pesniškega znaka. Te vrstice imajo namen zapolniti takratno vrzel. Nerazumljivo je, da je znak brigadirjev z regulacije Pesnice leta 1946 tako redek. Kot se spominjajo udeleženci akcije, naj bi ga dobili vsi, ki so takrat delali na Pesnici. Vemo, da jih je bilo okrog 1500. Ali je bilo razdeljenih tudi toliko znakov? Kakorkoli že, znak Pesnica 1946 je redek in zanimiv. Če bi bilo treba tehtati, ali je pomembnejše prvo ali drugo, bi se bilo treba odločiti za drugo - za njegovo zanimivost. Ne gre toliko za košček lepo izoblikovane kovine, kot gre za vse, kar ta znak nosi s seboj. Prav vsebina pripovedi posameznega odlikovanja ali znaka pa je najmikavnejše področje v faleristiki. Preden se je lotimo, je treba zapisati, da je znak Pesnica 1946 razmeroma bogato narejen. Izdelan je iz močnega brona, posrebren in umetnin, ki jih hranimo na Ptuju vključuje umetniška dela vse od 14. st in vse do danes. Mnoge zbirke so nastale v času likovnih kolonij v letih od 1969 do 1986. Čudoviti zbirki so se letos pridružila dela slikarjev likovne kolonije Ptuj Art 2001. Likovne kolonije PtujArt 2001 se je udeležilo 8 akademskih slikarjev iz Slovenije in tujine, KAREL PEČKO, BOJAN GO-LIJA, dr. BOGOMIL KARLA-VARIS, PETAR BEUS, JANEZ HAFNER, mag. RUDI BENE-TIK, BOGDAN ČOBAL in VIKTOR Sest ter ena ženska predstavnica akademska slikarka KORNELIJA-NELI BAJA-LO. Umetniki so v času kolonije svobodno izbirali motive in tehnike ustvarjanja. Motive so našli tako v starem mestnem jedru, srednjeveškem gradu, kakor tudi v okolici Ptuja. V nedeljo 5. avgusta je na ptujskem gradu v Romanskem palaciju potekala otvoritev razstave, kjer so predstavljena dela letošnje kolonije. O pomembnosti kolonije na Ptuju sta spregovorila tudi g. Ervin Hojker, podžupan mestne občine Ptuj in predstavnica pokrajinskega muzeja Ptuj ga. Nataša Kolar, za prijazno glasbeno vzdušje pa je poskrbela Mojca Sok, študentka ljubljanske glasbene akademije. Posebna zahvala Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki je nudil prostor in pomagal pri postavitvi razstave. Umetnik so darovali po eno delo Mestni občini Ptuj in ta dela so tudi naprodaj. Informacije o nakupu umetniškega dela dobite na telefonski številki 031 829-324 (Boštjan Rihtar). Tako po pogovoru z udeleženci Likovne kolonije, kakor tudi po samem rezultatu lahko sklepamo, da je bila celotna organizacija odlična. Umetniki so se na Ptuju dobro počutili, predvsem jim je kolonija predstavljala osebno doživetje, nove izkušnje in znanja. Namen kolonije je v ustvarjanju in druženju. Plod ustvarjanja je zadovoljstvo, tako individualno kot tudi širše gledano. Takšne dejavnosti prispevajo k ohranjanju in razvoju naše kulturne dediščine. Katja Grobovšek zvezda na njem je celo rdeče emajlirana. S tako bogato izvedbo se ni mogel pohvaliti znak udeležencev pri gradnji mladinske proge Brčko - Banovici, ki je bil samo iz pločevine in brez vsakega emajla. Kaj je tisto, kar je tako zanimivo na znaku Pesnica 1946? Popreproščeno bi se dalo reči, da gre za odličje mladincev, ki so še včeraj morali klicati Heil Hitler ali Eljen, na Pesnici pa so dokončno stopili v čisto drug svet. Od svobode je minilo že leto dni, toda iz časov po osvoboditvi ni bilo ničesar, kar bi se dekletom in fantom na Sta-jerskem ter v Prekmurju tako zarezalo v spomin kot dela na Pesnici 1946. Ob tem pa dela pri regulaciji Pesnice sploh niso bila prva dela, kjer bi mladi sodelovali. Že od osvoboditve dalje je mladina sodelovala pri odstranjevanju ruševin in raznih drugih oblikah prostovoljnega dela. S I. in II. mladinsko delovno brigado so leta 1946 odšli na mladinsko progo Brčko-Banovici najbolj predani mladinci v zrelih mladinskih letih iz mariborskega okrožja in že dejstvo, da je bila povprečna starost udeležencev del na Pesnici med petnajstimi in šestnajstimi leti, nam dovolj zgovorno pove, koga je zajelo sodelovanje na tej akciji. Nadaljevanje prihodnjič PTUJ / Z IZBORA ZA MISS STAJERSKE 2001 Prvii zmagala Ptujianka - Mihaela Kukovec Ptujska poletna noč je v soboto doživela eno svojih najlepših noči. Lepo vreme je na ptujske ulice in trge privabilo rekordno število obiskovalcev od blizu in daleč. Dodatno vabilo so bila mična dekleta, ki so se potegovala za naslov najlepše Štajerke 2001. Zaradi dobre organizacije, ugleda, ki ga uživa ptujski izbor in lepih nagrad, se je na tekmovanje prijavilo 27 deklet, deset so jih morali žal odkloniti, na koncu se jih je ptujskemu občinstvu predstavilo 15, dve sta izgubili pogum. Letošnje tekmovanje za miss Štajerske je bilo že četrto, ki so ga pripravili na Ptuju, v organizaciji GIZ Poetovio vivat in agencije Videoton Geržina. Prvič pa se je zgodilo, da je zmagala Ptujčanka, 20-letna gimnazijska maturantka Mihaela Kukovec, prva spremljevalka je bila 17-letna dijakinja Martina Ilijaš iz Celja, druga pa 23-letna Lucija Gubenšek, študentka Pravne fakultete iz Maribora. Najlepše so prejele nagrade Kozmetičnega studia Olimpic, podjetja Dominus, s. Oliver in optike Kuhar. Najlepša pa še dvodnevno bivanje na morju TA Kurent. V prvem izhodu so se dekleta predstavila v oblačilih za prosti čas blagovne znamke s.Oliver, z očali ptujske optike Kuhar in v sandalih Kopitarne Sevnica. Že prvi nastop ja pokazal, da bo imela komisija težko delo pri izbiri treh najlepših. Na koncu so odločile malenkosti. V drugem nastopu so se dekleta predstavila v kopalkah Lisce, v tretjem pa v večernih kreacijah Barbare Plavec, ki so jih vse tekmovalke lahko tudi obdržale. Terme Ptuj pa so vsem podarile bon za kosilo in vstopnico za kopanje. S cvetjem jih je obdarila Cvetličarna Roža. Za razliko od lani, ko se izbora ni udeležila nobena Ptujčanka, so letos tekmovale štiri: Klementina Obretan, Svetlana Sirec, Aleksandra Ješe in Mihaela Kukovec. Svoj nastop so dobro opravile, za večino je to bil namreč prvi nastop pred tako številnim občinstvom, kot je bilo v soboto ptujsko. Na Mestnem trgu je namreč izbor najlepše Štajerke spremljalo več kot pet tisoč ljudi. Enajstčlansko komisijo, ki je ocenjevala dekleta po mednarodnih kriterijih tekmovanja za miss sveta, je vodil ptujski župan Miroslav Luci. Njeni člani pa so bili še: Ervin Hojker, Helena Najlepše tri (od leve proti desni): Martina Ilijaš (prva spremljevalka), Mihaela Kukovec (zmagovalka) in Lucija Guben{ek (druga spremljevalka) Glažar, Sonja Plavec, Antonia Novak, Silva Čuš, Majda Go-znik, Davorin Topolovec, Andrej Klasinc, Božidar Dokl in Jure Bradač. Od lani se je komisija zamenjala pri petih članih. Prvič je sodeloval tudi Jure Bradač, mister Slovenije 2000 in najbolj fotogenični tekmovalec svetovnega tekmovanja modelov ob prelomnici tisočletja: "O ptujskem regijskem izboru Cvet {tajerske lepote. Ptujskemu ob~instvu se je predstavilo petnajst brhkih deklet. KO© / UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA Za učenje ni nikoli prepozno Na Kogu so vse leto potekale delavnice, ki jih je pripravila Ljudska univerza Ormož v sodelovanju s Filantropijo in ob pomoči domačinov s Koga, predvsem vodja Zdravka Hlebca. Delavnice so bile poskusne, v delavnicah so se učili angleškega jezika v povezavi dedki, babice, vnuki in vnukinje. Zunanja sodelavka Ljudske univerze Ormož Vesna Danilovič je skozi igro popeljala dedke in babice ter njihove vnučke skozi osnove angleškega jezika. V delavnicah je sodelovalo 18 malčkov in njihovih starih staršev. Srečevali so se enkrat tedensko, skozi vse leto pa je potekalo 20 srečanj. Vsem je šlo učenje zelo uspešno, tudi babicam in dedkom. Kljub malce več naloženim letom so bili vzorni učenci. Prav zato se bodo v mesecu septembru znova srečali in nadaljevali tam, kjer so ostali. Uspešne delavnice so zaključili s skupnim sre- čanjem in dobrim razpoloženjem. Odlična vzpodbuda za vse in še en dokaz več, da za to, da se naučiš kaj novega, nikoli ni prepozno. Mateja Hržič za miss Slovenije je povedal: "Sem zelo pozitivno presenečen. Tekmovanje je potekalo v izrednem vzdušju, konkurenca je bila na izredno visoki ravni, zato je bila odločitev v resnici težka. Ocenjevanje je bilo realno, med tekmovalkami ni bilo nobenega "žrebanja". Tudi prihodnje leto si želim sodelovati na izboru za miss Štajerske na Ptuju, če me le boste povabili, ker resnično moram povedati, da je ptujski izbor vrhunec v pravem pomenu besede." Jure je profesionalni maneken, ki se vse bolj uveljavlja v tujini, septembra odhaja v Ameriko. Za kratek komentar smo na koncu zaprosili tudi tri najbolje ocenjene. Mihaela Kukovec, zmagovalka: "Ne vem, kaj naj rečem. Naj- Jure Brada~, mister Slovenije 2000 in najbolj fotogeni~en tekmovalec svetovnega tekmovanja modelov ob prelomnici tiso~letja: "Ptuj~ani ste enkratni organizatorji."Ob njem Antonia Novak, najlep{a [ta-jerka leta 2000, tudi ~lanica letošnje komisije ptujskega izbora. Foto: Črtomir Goznik prej bi se rada zahvalila vsem, ki so me podpirali. Zmage sem vesela." Martina Ilijaš, prva spremljevalka: "Takšnega rezultata nisem pričakovala glede na hudo konkurenco. Sem pa zelo vesela, to že lahko rečem." Lucija Gubenšek, druga spremljevalka: "Sem presenečena, ker so bile vse punce v bistvu favoritke; vse bi si v bistvu zaslužile polfinale." MG U~enje angleškega jezika na Kogu P E R U T N I N T I Č E K Piscancje prsi po gurmansko Sestavine 2a 4 osebe: Piščančje prsi PP 4 polovice Šunka 6 rezin Sir 6 rezin Jajca 3 kom Kisla smetana 2 del Parmezan Priprava: Piščančje prsi razpolovimo, potolčemo, nadevamo s sirom, šimko ter pariško ocvremo. Damo jih v jenas posodo, obložimo s sirom in šunko, prelijemo s stepenim jajcem in kislo smetano. V segreti pečici pri temperaturi 180 °C, pečemo približno 15 minut. Jed ponudimo vročo. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov Perutnina Ptuj PTUJ / Z OSREDNJE OBČINSKE PROSLAVE OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE Za veije sodelovanje med obiinami Spodnjega Podravja Na minoritskem dvorišču je bila 4. avgusta osrednja proslava ob prazniku mestne ob~ine Ptuj - 5. avgustu. Ob Ptuj-čanih so se je udeležili tudi številni gostje, med drugim člani delegacije občine Arandjelovac, predstavniki občine Burghausen iz Nemčije, častna občana univ. prof. maestro Jože Gregorc, prim. dr. Jože Neudauer, rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak z ženo, župani sosednjih občin in nekateri drugi, ki radi prihajajo v mesto ob Dravi. V skrbno izbranem kulturnem programu so nastopili igralec Tadej Toš, kvartet Šenveter, basist Ljubljanske opere Silvo Škvarč, lovski rogisti in pater Janez Ferlež. O najnovejših pridobitvah v mestni občini je govoril župan Miroslav Luci, ki je tudi prepričan, da tisti, ki hoče videti razvoj v tem okolju, ga tudi vidi: "Tisti, ki pozdravlja naše uspehe, se zaveda, da so ti uspehi tudi njegovi uspehi. So odsev možnosti, časa in našega skupnega intelektualnega in materialnega vložka. Veliko jih je, in so opazni. Vsi naši gostje, uradni in tisti, ki pridejo v naše mesto na oddih, jih vidijo, občudujejo, velikokrat tudi zavidajo. Se posebej zaradi tega, ker so ti uspehi plod angažirane politične dejavnosti, osmišljenih odločitev, umirjenega in strokovnega pristopa ter treznega razmisleka. To pa je možno samo tam, kjer žive ljudje, ki se zavedajo svojih skupnih odgovornosti in priložnosti." Mesto je ponosno tudi na vse več aktivnih članov v družinskih podjetjih, na delovno, razvojno in inovativno naravnano drobno gospodarstvo. "Se posebej odmevno je delo velikih gospodarskih subjektov, kot sta Perutnina in Mercator, ki sta porok, da bodo na Ptuju tudi v prihodnje na razpolago delovna mesta. Naše aktivnosti in spodbude gredo v smeri, da bi bilo delovnih mest čim več, saj računamo, da se bo vložek v izobraževanje obrestoval, in da bodo novi kadri v delujočih in novih podjetjih dobili prihodnje bo potrebno tesnejše sodelovanje občin v Spodnjem Podravju, vključno z občino Ormož, ne le na področju izgradnje cestnih povezav, temveč tudi na mnogih drugih. Sele takrat bodo naši skupni projekti in prizadevanja imeli večjo težo in več posluha pri vladi in v parlamentu," je še povedal ptujski župan Luci na osrednji proslavi ob šestem prazniku mestne obči- Proslave ob ptujskem občinskem prazniku so se udeležili številni gostje, tudi častna občana univ. prof. maestro Jože Gregorc in prim. dr. Jože Neudauer.. Foto: Črtomir Goznik možnost za kreativno delo. Socialna slika na Ptuju ni najboljša, še vedno imamo 18 odstotkov brezposelnih ali težko zaposlji-vih. Socialno razlikovanje je vedno večje," je še opozoril župan Miroslav Luci, ki tudi ni mogel obiti najnovejšega "cestnega zapleta", ki najeda odnose med Ptujem in Ormožem. "Nespametno je na Ptuju iskati razloge, da ni prišlo do podpisa pogodbe o izgradnji etape hitre ceste med Ormožem in Gorišnico. V ne Ptuj, na kateri so podelili tudi priznanja: zlato plaketo Zvezi lovskih družin Ptuj - Ormož, plakete slikarju Juliju Ošlovni-ku, Folklorni skupini Bolnišnice Ptuj in Združenju šoferjev in av-tomehanikov Ptuj, ter pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija Sonji Winkler in Martinu Vrbančiču. Prejemnike priznanj ob šestem prazniku mestne občine Ptuj bomo predstavili v prihodnji številki Tednika. MG Ptujski župan Miroslav Luci: "Prepričan sem, da tisti, ki hoče videti razvoj v našem mestu, tega tudi vidi." Kvartet Šenveter je s svojim nastopom navdušil. DESTRNIK / KULTURNA DEDIŠČINA Kar je, naj ostane zanamcem V občini Destrnik se trudijo, da bi očuvali kulturno dediščino, ki jo imajo na svojem območju. Imenovali so komisijo za popis kulturne dediščine, ki jo vodi podžupan Branko Zelenko. Zavod za spomeniško varstvo in kulturno dediščino Maribor jim pri tem pomaga in je že izdelal strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine in v sliki in besedi predstavil celotno podobo ostankov kulturne dediščine v občini. V knjigi s strokovnimi podlagami so predstavili številne stavbe, ki bi jih bilo v glavnem še ustrezno urediti, spomenike, kapele in krajinske predele. Pred tedni so na Ločkem Vrhu ponovno uredili spomenik, ki je bil postavljen že leta 1664 v spomin na hude čase turških vpadov, ko so Turki razrušili grad Sekelyjev, ki je stal sicer v Sve-tincih, saj zgolj potka razmejuje Svetince in Ločki Vrh. O spomeniku in gradu obstajajo zgolj ustni viri, saj so vsi dokumenti zgoreli, ko je pogorel farovž. Spo- Obnovljen spomenik v Loč-kem Vrhu. Foto: Fl menik so na novo uredili Ločkega Vrha sami. krajani Fl ... PA BREZ ZAMERE Drugorazredni IGNORANTSKI ODNOS MESTNE OBLASTI DO MlADINE Pretekli vikend se je zgodil občinski praznik Mestne občine Ptuj. Tistega Ptuja, ki naj bi bil stari ata vseh ostalih slovenskih mest. Torej je bilo za pričakovati, da bi tudi žur naj bil vsaj ata, če že ne stari ata vseh ostalih šurov po slovenskih mestih, ki se zgodijo ob takih priložnostih. No ja, to bi bilo tiste vrste upanje, ki ga, po dosedanjih izkušnjah, lahko opustimo, še preden se ga polastimo, ne? Okej, če že ne najboljši, smo pa od tega žura lahko pričakovali, da bo vsaj dober. Saj veste, takšen, po katerem se naslednji dan zbudite z nekako grenkim priokusom, da kakšna škoda, da je žura že konec. Okej, če še malo znižamo naša pričakovanja, pričakovali smo, če že ne pretirano dober, pa vsaj dostojen žur. Takšen, zaradi katerega ti drugi dan, če že ne to, da ti je žal, da ga je konec, vsaj ni žal, da si sploh kam šel. In kakšen je torej letošnji žur ob kvazi rojstnem dnevu starega ata bil? Je bil to žur nad pričakovanji? Torej odličen žur? Je bil morda, če že ne odličen, pa še vedno dober žur? Je bil vsaj dostojen? Kakor za koga. Oziroma, pravilneje rečeno, s katere perspektive pogledate. Oziroma, še točneje povedano, kakšen je bil žur, je odvisno predvsem od tega, v katero starostno skupino spadate. Zakaj? Kajti za različne starostne skupine je bilo poskrbljeno različno. Zelo različno. Tako različno, da glava peče. S strani mestnih glav, ki nam vladajo, je bilo raji oznanjeno, da bo za rojstni dan starega ata (fino) poskrbljeno za vse okuse (in generacije, pomembno!). Pa poglejmo, kako je bilo v realnosti. Tisti, ki imajo radi harmonike, smehljajoče obraze in besedila v stilu: en špricar še spijmo, saj žena ne bo rekla nič, juh, juhej!_ - so si srca in duše lahko dodobra napolnili že v petek. Festival domače zabavne glasbe je rušil vse rekorde. Na placu pred mestno občino ni bilo prostora niti za en sam obrat pri polki, da bi pa dobili sedež, lahko kar pozabite, saj bi morali biti kakšna visoka (med)občinska živina ali pa terminator. In če postavimo, da med feni veselih viž ne prevladujejo ravno mladi, se pravi mula-rija, ampak prej obratno, lahko rečemo, da je bilo za te odrasle ljubitelje polke in valčka poskrbljeno krasno, da so se imeli kul. Da je bil žur odličen. Da so se lahko žurerji zjutraj zbudili in si rekli, ja, škoda, da je že fertik. Čeprav za ta žur ne moremo ravno hvaliti mestnih glav, saj je organizacija žura bila v domeni firme, katere časopis trenutno berete. So pa zato mestne glave imele glavno besedo pri sobotni fešti za rojstni dan starega ata, Ptujski poletni noči. In kot obljubljeno, smo pričakovali za vsako generacijo nekaj. Nekaj za starejše in nekaj za mlajše. Ker pa je mula-rija na Ptuju najbolj zapostavljena vrsta, smo torej nadvse veseli pozdravili modro odločitev mestni glav, da na Slovenskem trgu priredijo, citiram, zabavo, namenjeno mladim. Krasno. Ampak najprej poglejmo drugam, na druge trge in med drugo ciljno publiko. Pred mestno bajto, kjer so še dan prej raztegovali meh, so bili publiki v zabavo povabljeni Vagabundi, ki bi jih lahko označili kot glasbeno nedvomno podkovano mešanico vsega po malem. Glasbenih zvrsti, namreč. Slišali ste lahko vse, od polk pa do ro-kenrolov. Precej kvalitetno. Precej drago. In raja, mularija ni prevladovala, se je zabavala. Ti žurerji so si naslednje jutro lahko rekli, ja, če še ne odličen, je bil žur vsaj dober. Fino. Na Miklošičevi pri mestnem placu so prišli na svoj račun ljubitelji naših južnih sosedov. Oder je namreč zavzel Vlado Kalember. Tudi tukaj mularija ni bil ravno v večini. In tudi tukajšnji žurerji so si lahko drugo jutro rekli, ja, žur je bil dober, okej. Aja, tudi Vlado Kalem-ber ni ravno zastonj. Prej narobe. Kaj pa z mularijo? Njej so mestne glave namenile tako imenovano zabavo, namenjeno mladim, na Slovenskem trgu. Tukaj pa je mularija res bila v večini. Ampak! Ste lahko na tej zabavi videli kakšno priznano slovensko skupino, za katero nori mularija, ali pa ji je vsaj pri srcu, recimo kakšno Sid-dharto, Big Foot Mamo, Tinkaro Kovač, ki je pred kratkim navdušila na gradu, ali pa magari kakšnega pocukranega Sebastiana ali Power Dancers? Ste mogoče imeli priložnost videti vsaj kakšno ptujsko, domačo skupino, ki je uspela tudi v širšem slovenskem prostoru, recimo Hudobni volk?..Ne, jok, brate. Mestne glave, ki so za zabavo vseh ostalih zabave željnih generacij namenile zajetne vsote, so mladini privoščile dve, tri skupine, za katere je prijatelj povsem pravilno ugotovil, da igrajo za dva špricarja. Plačila, namreč. Vsa čast sicer nastopajočim, gotovo so dali vse od sebe, a oblasti, ki svojim starejšim podanikom priskrbi za fešto renomirane glasbenike, ki zahtevajo svojo (nemajhno) ceno, lastna mladina očitno ne zanima niti toliko, da bi ji milostno privoščila zabavo s kakšno skupino, ki bi bila na isti (cenovni in po priljubljenosti) ravni kot tiste, ki jih nameni svojim starejšim volilcem. Ko gre za vse ostale generacije, ni nobena cena previsoka, nabavimo zvezde, samo da bodo zadovoljni, a ko nanese na mularijo, pa ji dajmo neke amaterje za prgišče tolarjev, če že moramo.!? Si je mularija naslednje jutro lahko rekla, ja, žur je bil dober, ali pa vsaj spodoben? Ne, vse, kar si je lahko rekla, je, eh, žur je bil za en... Seveda pa vsa stvar ni nič novega. Je le še en eklatantni primer ignoriranja, da ne rečem zatiranja mladine s strani mestne oblasti. To, kar je bilo v soboto namenjeno mladini, je s strani mestne oblasti le še en nov primer tipično arogantnega obnašanja v stilu, češ, samo, da nekaj je. Dejstva govorijo zase. Za konec kot zanimivost zgolj še komentar članka o Ptujski poletni noči, ki ga je mogoče zaslediti na spletni strani WWW.ptuj-on.net, in kjer bralec Die ponudbo Ptujske poletne noči komentira z besedami, citiram: Ojojoj, Ptujska poletna noč letos, spet ni nič za mladino poskrbljeno, dobro, da je vsaj park. Luci, ti pa spat! Konec citata. Gregor Allé JURSINCI / PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK Izrazito kmetijska obiina Ob bližajočem prazniku občine Juršinci smo se odpravili v ta del Slovenskih goric, da bi pokramljali z županom in ga poprosili, da nam opiše življenje in delo občine, ki jo vodi. Župana Alojza Kaučiča smo prestregli pri Puhovem muzeju, kjer si je ogledoval pravkar z rženo slamo pokrito Puhovo cimpraco. Takoj je bil pripravljen na razgovor, tudi v občinsko stavbo nismo šli, saj kot je dejal, ima vse podatke v glavi. Takole je predstavil svojo občino: OSEBNA IZKAZNICA Občina Juršinci meri 36 kvadratnih kilometrov in ima 2380 prebivalcev. Sestavljajo jo naslednja naselja: Bodkovci, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Rotman, Mostje, Sakušak, Senčak in Zagorci. OBČINSKA SAMOUPRAVA Občina Juršinci je sedem let samostojna. Ima župana, podžupana in še osem svetnikov. Sedem svetnikov je iz SLS-SKD, eden iz LDS, eden je neodvisni. Občinskemu svetu so v pomoč odbori: za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, infrastrukturo, požarno varnost, družbene dejavnosti (sociala, kultura, šolstvo, društva) ter svet za preventivo v cestnem prometu. Odbore vodijo člani sveta. Kot svetovalno telo obstajajo v občini tudi vaški odbori, le-teh je trinajst, kolikor je vasi. Župan v Juršincih je že sedmo leto Alojz Kaučič, podžupan je Simon Toplak, člani sveta pa so: Andrej Ceh, Vlado Fras, Alojz Herga, Stanko Holc, Vincenc Horvat, Roman Matjašič, Franc Rižnar in Dragica Majcen Toš. V občinski upravi so trije zaposleni: tajnik občine, raču-novodkinja in administratorka. Prostorsko planiranje, nadzor in komunalno inšpekcijo opravljajo preko skupnih služb na Ptuju. KAKO GOSPODARIJO Občinski proračun je "težak" od 220 do 240 milijonov tolarjev. Juršinci so izrazito kmetijska občina, iz davkov zberejo približno petintrideset odstotkov občinskega proračuna. V Juršincih so imeli trideset let samoprispevek, ki se je sedaj iztekel. O samoprispevku več ne razmišljajo, uvedli pa so prispevek za sklad stavbnih zemljišč. V letih, ko imajo samostojno občino, so uredili 50 km novih asfaltiranih cest, 35 km so jih razširili in posodobili. V občini je sedaj manj kot 3 kilometre skih površin. Uredili so mrliško vežico, zdravstveni dom, ostrešje na cerkvi, gradijo večnamensko dvorano, ponovno so zgradili Puhov muzej, ki je žal lani pred odprtjem zgorel. V občini imajo v večini naselij urejeno tudi odvažanje odpadkov. V proračunu vsako leto namenijo sredstva tudi za razvoj kmetijstva in podjetništva, delo pa omogočajo tudi številnim društvom. S ČIM SE UKVARJAJO V JURŠINCIH Župan Alojz Kaučič pravi, da so Juršinci zelena tovarna. ščine, dvema gasilskima društvoma, društvom upokojencev, ribiško in lovsko družino, vinogradniškim in turističnim društvom. Uspešni pa so tudi v športu, kjer delujejo judoisti in strelci, posebej pa deluje še športno društvo Slovenske gorice. Z novo večnamensko dvorano bo možnosti za razcvet športa v Juršincih še večje. V Juršincih je tudi društvo prijateljev rojaka Janeza Puha. KAKŠNI SO NAČRTI? V planu imajo dokončanje večnamenske dvorane pri šoli, to je projekt za nadaljnih nekaj let. Na čakanju za naslednja leta so še projekti čistilne naprave, kabelska televizija, kanalizaci- Za streho je bilo potrebnih 1800 snopov rži. Foto: Fl makadamskih cest, vodovodno omrežje je dokončano s primarnimi in sekundarnimi priključki, s telefonskimi priključki so zadovoljili že 97 odstotkov vseh občanov. Posodobljeno je električno omrežje. Agromeliorirali so več kot 100 hektarjev kmetij- OBČINA JURSINCI Občankam in občanom občine Juršinci želim prijetno praznovanje /. občinskega praznika z željo, da se nase sodelovanje še naprej uspešno nadaljuje. Občanke in občane vabim na otvoritev PUHOVE CIMPRAČE, KI BO V SOBOTO II.08. V SAKUŠAKU OB 10. URI IN NA OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO V NEDELJO I2.o8. OB II.30 URI V CENTRU JURŠINC. Vaš župa Alojz KauMč Več kot 70 odstotkov prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom kot osnovno dejavnostjo. Najpomembnejše panoge so vinogradništvo, sadjarstvo, povrtninarstvo in živinoreja. Tr-sničarstvo ima skoraj stoletno tradicijo. 45 trsničarjev je vključenih v zadrugo, štirje so individualni proizvajalci trsnih cepljenk. V občini imajo šest gostiln in tri turistične kmetije. Kot turistično zanimivost ponudijo gostom prekrasen pogled z razglednega stolpa na Gomili, v Juršincih je tudi sedež projekta vinskih turističnih cest (predsednik je Simon Toplak), v občini so tri špecerijske trgovine, trgovina Kmetijske zadruge ter trgovina z gradbenim materialom. Imajo tudi 29 obrtnikov in šestnajst samostojnih podjetnikov. Edini zavod v občini je šola, v okviru katere deluje tudi vrtec, v zdravstvenem domu trenutno dela zgolj zobozdravnik, pričakujejo tudi splošnega zdravnika, v kraju so še pošta, občinska stavba in matični urad. V šoli je od 230 do 240 učencev, v vrtcu pa nekaj manj kot 20. PROSTOVOLJNO DRUŠTVENO DELO V Juršincih deluje kar lepo število prostovoljnih društev. Pohvalijo se s kulturnim društvom, društvom gospodinj, društvom za ohranjanje dedi- ja, poživitev vinske turistične ceste, izdelava projektov v zvezi z izrabo biomase. Najvažnejše delo občine in odgovornih predstavnikov pa je omogočanje svojim občanom čim boljšega družbenega standarda in prijetnega bivanja v občini. NA KOGA SO PONOSNI V Juršincih so se rodili oziroma so živeli in delali mnogi pomembni ljudje. Najbolj so ponosni na Janeza Puha, dr. Antona Slodnjaka in dr. Štefko Cobljevo. Ponosni so tudi na omenjanje Antona Aškerca v zvezi z Juršinci, saj je nakaj časa ta naš največji epski pesnik kaplanoval pri sv. Lovrencu. KAKO BODO PRAZNOVALI 11. avgusta bodo odprli prenovljeno cimpračo, kjer je tekla zibelka Janeza Puha - Puhov muzej, za katerega sta po besedah župana najzaslužnejša Kristina Šamperl Purg in Aleš Arih. Ob cimprači bodo odprli tudi društvene prostore prijateljev rojaka Janeza Puha (klet pri cimprači). 12. avgusta bo ob 11.30 uri osrednja proslava v Juršincih, ves teden pa bodo potekala športna tekmovanja. Ob praznovanju bodo odprli tudi dva posodobljena cestna odseka, in sicer na Rotmanu in v Zagorcih v skupni dolžini dveh in pol kilometrov. Alojz Kaucic, župan občine Juršinci Ob praznovanju pričakujejo veliko število obiskovalcev, župan pa se posebej zahvaljuje požrtvovalnosti občanov, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri obnovi Puhove cimprače in pri urejanju okolice. Franc Lačen ^^^^^ o Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Juršinci. Klavdija Pihler s.p., Juršinci 3a, 2256 Jurainci, tel.: 02 758 21 51 ____ kava bar ÍS22[P(ÍÍTB[S23 Občankam in občanom ter našim cenjenim gostom čestitamo ob prazniku občine Juršinci. V. Kump Justina s.p., Zagorci 61a, Juršinci, tel 02 758 17 41 Vrtnarski center CènJeàmJcupcem, posloírninn''^^^ ZIDARSTVO STROJNI OMETI Ivan Slaček s.p., Dragovič 10, 2256 Juriinci TeL: (02) 754 60 20, fas (02) 754 60 21, GSM: (041) 697180 PTUJ / DVAINTRIDESETIC V ZNAMENJU POLK IN VALČKOV Dvojno zmagoslavje Ptujskih 5 Nadaljevanje s strani 1. In tako se je letošnji festival že drugo leto zapored dogajal na Mestnem trgu, že drugo leto so ga ob občinskem prazniku podarili občinstvu brezplačno, iz balkona mestne hiše pa ga je letos povezoval novi voditeljski par Danica Godec in Marjan Nahberger, v oblačilih Elkroja iz Mozirja in Labodove prodajalne na Ptuju. Dežnikov, ki so bili dolga leta skoraj obvezen spremljevalec ptujskih festivalov, letos ni bilo treba odpirati, obiskovalci pa so bili kljub temu mokri. A ne od dežja, ampak od neznosne sopare, saj so namerili tudi do 36 stopinj. Splošna ocena poznavalcev domačega glasbenega žanra in novinarjev je, da je bila kvaliteta ansamblov in predvsem izvajanja lani na višji kakovostni ravni, sicer pa je bila borba za zlate, srebrne in bronaste orfe-jeve značke ter za nagrade občinstva in strokovne komisije tudi letos nadvse zanimiva. V času ko so zasedale žirije pa sta razgreto občinstvo zabavala pevca Marjan Zgonc, ki je prevzel predvsem ženski svet in Karmen Kodrič - Brina, ki je najbolj očarala moške. Strokovna komisija za glasbo, ki jo je letos vodil organizatore festivala Franc Lačen, v njej pa so bili še Edvard Holthaner, Anton Horvat, Dušan Kobal in Marjan Rus, se je odločila takole: Zlato orfejevo značko so prejeli ansambli Vrisk, Vitezi Celjski, PIK expres, Štrk, Pod-krajski fantje, Melos in Ptujskih 5. Srebrno orfejevo značko so si pripeli in priigrali ansambli Slovenski zvoki, Štajerski kvintet, Špik, Franc Žerdonar, Kom- Predsednik strokovne komisije Franc Ločen. Letos sta bila občinstvo in strokovna komisija enotna in za najboljši ansambel proglasila Ptujskih pet. tavno predstavljenimi kiticami pesmi. Pogrešali smo tudi več pestrosti in dinamike. Začetna trema je mnogim ansamblom pokvarila začetne takte skladb, Najstarejši obiskovalki festivala 103-letni Frančiški Klompfer je direktor družbe Radio-Tednik Božidar Dokl izročil šopek rož. Fotogroflje: M. Ozmec saj so si recimo pozabili priključiti ali bas ali kitaro, kar je nedvomno vplivalo na celotno izvedbo ansambla. Sicer pa je bil festival po kvaliteti v povprečju prejšnjih. Zadnja leta opažamo, da ni več ansamblov, ki bi prišli na nastop nepripravlje- Za konec morda še tale zanimivost, letošnjo festivalsko prireditev je v celoti posnela ekipa TV3, oddaja bo na sporedu to soboto 11. avgusta ob 21.30, ponovili pa jo bodo naslednji dan, v nedeljo ob 11.uri. M. Ozmec Anita Zore s Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. promis, Dinamika, Lipovšek, Veseli revirčani, Franc Potočar in Cvet. Bronastega orfeja pa so prejeli: Ansambel Krjavelj, Bratje Gašperič, Izvir, Krona, ter Marjan Drofenik. Nagrado za najboljšega debitanta je strokovna komisija prisodila ansamblu Vitezi Celjski, Korenovo plaketo za najboljšo pevsko izvedbo je prejela Anita Zore, pevka ansambla Pik expres, nagrado za najboljšo melodijo je prejel Vinko Strucl za skladbo V nebesih vinca ni, v izvedbi ansambla Pik expres. Najvišjo festivalsko odličje Zlatega orfeja - prestižno nagrado strokovne komisije za najboljši ansambel je prejel ansambel Ptujskih 5, ki ga je za najboljšega izbralo tudi občinstvo. Med tekstopisci je bilo tudi letos največ že uveljavljenih piscev in strokovna komisija za Strokovna komisija letošnjega festivala (od leve) Dušan Kobal, Edvard Holnthaner, Franc Lačen, Marjan Rus in Anton Horvat. besedila, ki so jo sestavljali Jože Šmigoc, Lilijana Klemenčič in Janko Kočar ni imela težkega dela, saj je 1. nagrado za najboljše besedilo tako kot lani namenila Fani Požek za pesem Sanje med brezami, ki jo je izvajal ansambel Vrisk. Drugo nagrado za besedilo pa so prisodili Ivanu Sivcu za pesem Hladen veter v izvedbi ansambla Štrk. Priznanja za tretjič osvojeno zlato Orfejevo značko sta prejela ansambla Melos iz Smlednika in Ptujskih 5 iz Ptuja, priznanji za četrtič osvojeno zlato Or-fejevo značko ansambla Štrk iz Ljutomera in Cvet iz Radeč, posebno priznanje za šesto Zlato orfejevo značko pa je prejel ansambel Podkrajski fantje iz Velenja. Organizatorji smo posebno pozornost med obiskovalci namenili 103-letni Frančiški Klampfer, ki je kljub visoki starosti velika ljubiteljica domače zabavne glasbe, zato si je srčno želela spremljati festival v živo. Željo smo ji z veseljem uresničili in jo posadili med najvišje goste v prvo vrsto. Direktor družbe Radio-Tednik Božidar Dokl pa ji je izročil šopek rož. Po uspeli prireditvi je organizator festivala in predsednik strokovne komisije Franc Lačen o njegovi vsebini povedal: "Letos je nastopilo sorazmerno dosti ansamblov, od katerih jih je strokovna komisija sedem ocenila za zlate, največ pa jih je bilo v sivem povprečju. Moram reči, da smo v komisiji najbolj pogrešali več muziciranja. Ansambli se zadovoljijo z enos- PTUJ / 30 LET ŽUPNIJE SV. OZBALTA s^te ii^vi kamni II 5. avgust je vsako leto praznični datum za Mestno občino in za župnijo Svetega Ožbalta. Letos se posebej, saj so v nedeljo praznovali farnega zavetnika sv. Ožbalta in 30-letnico ponovne ustanovitve župnije. Sveti Ožbalt je bila v preteklosti do 1784 leta župnija za slovensko prebivalstvo na Ptuju in v okolici. Jožefinske reforme so sedež župnije prenesle v minoritski samostan in ustanovili so župnijo sv. Petra in Pavla. 1. avgusta 1971 pa so bratje kapucini sprejeli župnijo sv. Ož-balta, ki jo je ponovno ustanovil takratni mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, mesto Ptuj pa je tedaj dobilo tri župnijska središča: Sveti Jurij in sv. Peter in Pavel, ki ju vodijo bratje minoriti in sv. Ožbalt pa bratje kapucini. Nedeljsko slovesnost ob 10.30 je vodil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej in lepo povezal farnega zavetnika in 30 Foto: Tone letnico župnije z nedeljsko božjo besedo. Somaševali so nekateri dušni pastirji, ki so to župnijo v vseh ozirih postavljali na noge: p. Vinko Škafar, p. Bernard Jauk in p. Simon Ru-pnik. Somaševali so še bratje minoriti, dekanijski duhovniki in domači dušni pastirji, bratje kapucini. Bogoslužje je bogatil domači župnijski zbor sv. Ož-balta. Po slovesnosti v cerkvi so vsi udeleženci nadaljevali praznovanje zunaj ob cerkvi z zakusko in srečelovom. Pripravili so ga člani župnijskega sveta in sodelavci župnijske Karitas, igral pa je domači ansambel Odmev. Že v soboto pa je bila v cerkvi sv. Ožbalta sveta maša v okviru občinskega praznika, ki je povezan s svetim Ožbaltom, namreč: 5. avgusta 1513, na praznik sv. Ožbalta, je mesto Ptuj dobilo drugi mestni statut, ki predstavlja glede na svoj obseg in natančnost v primerjavi s prvim statutom iz leta 1376 globlji vpogled v življenje Ptuja tistega časa. S sveto mašo so se zahvalili za 5 let plodnega delovanja mestne občine, za 10 let samostojnosti in državotvornosti naše domovine in za 30 let življenja in delovanja obnovljene župnije pri svetem Ož-baltu. Navzoč je bil tudi dr. Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj in drugi predstavniki javnega življenja. Pri svetem Ožbaltu so vse te slovesnosti praznovali pod skupnim geslom iz Prvega Petrovega pisma v Novi zavezi: "Vi ste živi kamni. Zato se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu." Stane Bešter ROGOZNICA / 5. NOČNI RIBIŠKI MARATON Rekordna udeležba, slabši ulov Udeležba na letošnjem 5. nočnem ribiškem maratonu je bila kljub dopustniškem času rekordna, saj je v noči od petka 3. na soboto, 4. avgusta ob ribniku na Rogoznici namakalo trnke kar 47 ribičev; v 12 urah so nalovili 120 kg rib, zmagovalec pa je postal Mitija Kocmut. Kljub polni luni je bilo vzdušje vso noč odlično, najraje so prijemale "babuške" ali srebrni koresl, tu in tam kakšen krap, pa tudi nekaj somičev, največ rib pa so ujeli šele proti jutru. Skupni ulov je bil pod povprečjem, saj so v 12 urah vsi skupaj nalovili le okoli 120 kg rib. Večje "škode" pa tako in tako ni velike, saj so ves svoj plen po tehtanju vrnili nazaja v vodo. Zmagovalec 5. nočnega ribiškega maratona je Mitija Kocmut, ki je ujel 6.375 g rib, drugi je bil Branko Kacijan s 5.150 g rib, tretji Dušanu Horvat s 5.000 g, četrti Milan Horvat s 4.700 g, peti pa Franc Trbuc, ki je ujel 4.400 g rib. Svojevrstno ribiško "srečo v nesreči" je doživel Mirko Kokol iz Ptuja, ki je sredi noči ujel najtežjo ribo. Po skoraj polurni borbi je spravil na suho kar 11 kg tolstolobika, ki pa žal ne šteje za tekmovalno ribo. Naj dodamo, da bo tudi v znamenju ribištva tudi ta konec tedna, saj pripravljajo v nedeljo, 12. avgusta tradicionalno tekmovanje v ribolovu za ribiškega cara. Zbor za udeležence bo ob sedmi uri ob ribiškem domu na Rogoz-nici, s tekmovanjem bodo predvidoma pričeli ob 8.30, lovili pa bodo tri ure. Zmagovalec bo tisti, ki bo ujel najtežjo ribo; proglasitev in podelitev pokalov s priznanji ter ustoličenjem novega cara Ribiške družine Ptuj, sedaj nosi ta laskavi naziv Janko Cigula iz Dornave, pa bo takoj po tekmi. Novec »prijemov« je bilo šele v nedeljo zjutraj. M.Ozmec VRHUNSKO VINO SAUVIGNON Najtežjo ribo - 11-kilogramskega tolstolobika je ujel Mirko Kokol, a žal ni {tela za tekmovalno ribo. Foto: M. Ozmec Vino za kralje Gotovo je, da med najboljša vina, ki jih pridelujejo slovenski vinarji, sodi tudi sorta sauvignon, kateri se prideluje po vseh 14 okoliših oz. vseh treh slovenskih vinorodnih deželah. Gre sicer za staro francosko sorto, ki pa je v slovenskih vinogradih zastopana kot "bolj mlada", kljub temu pa močno priljubljena, skoraj nepogrešljiva in zelo kakovostna trta. Ugodne ter pestre podnebne in talne MOSTJE / BRIGADIRJI V SPOMIN PADLIM Oiistili okolico spomenika Kljub poletju in počitnicam so člani kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad iz Ptuja minulo soboto, 4. avgusta pripravili udarniško akcijo na kateri so prostovoljno, kot nekoč očistili okolje spomenikov Slovensko-goriške česte v Mostju. Člani upravnega odbora Kluba brigadirjev so se kot pred leti zbrali z lopatami in grabmljami v rokah pri gostišču Savaria na Rogoznici in se skupaj odpeljali do Mostja. Tam so najprej očistili okolico spomenika ob cesti, od koder je skozi lino pogled na gozdiček Laze, na prizorišče tragične smrti slovenskogiriške La- ckove čete. Zatem pa so očistili še okolico ob spomeniku in spominskem parku v Mostju. Tam so udeležence delovne akcije prijetno presenetili člani lovske družine Juršinci, saj so jih pogostili in obljubili, da bodo skrbeli za vzdrževanje in urejanje okolja v spominskem parku tudi sami. Včeraj, v sredo, 8. avgusta so se ob 13. uri brigadirji veterani zbrali v prostorih stare OS v Dornavi na seji glavnega odbora za srečanje MDA Pesnica 1946, ki bo 15. septembra v Dornavi. Dogovorili so se tudi o vsebini jubilejne publikacije in o programu srečanja. Popoldne ob 17. uri pa so se skupaj udeležili spominske slovesnosti ob spomeniku v Mostju, kamor so delegacije položile vence. M. Ozmec Brigadirji veterani so očistili tudi spomenik ob cesti, od koder je skozi lino pogled na gozdiček Laze. Foto: M. Ozmec razmere na stičišču predalpskega sveta, Panonske nižine in Sredozemlja pripomorejo k izvrstni kakovosti sauvignona kot sortnega vina ali pa kot zastopanega v nekaterih zvrsteh - Janževec, Mariborčan, Radgončan, Bene-dičan, Jeruzalemčan. Mag. Tone Zafošnik, znan slovenski strokovnjak in velik poznavalec vin poudarja, da je bilo prvo slovensko zaščiteno vino leta 1969 prav sauvignon iz Haloz pod imenom Rimljan Anno 69. Sauvignon sicer sodi v zahodnoevropsko vinsko skupino, omenjali pa so ga že v 12. stoletju, često pa ga povezujejo s francoskim kraljem Henrikom IV (1589), ker naj bi mu že kot dojenčku ustnice omočili s tem vinom. Francozi sauvignon visoko cenijo kot belo sortno vino, še posebej pa v zvrsteh skupaj s se-millonom in mu pravijo kralj vina oziroma vino za kralje. Tudi nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle ga je uvrstil med svoja najbolj priljubljena vina in mu je na državnih banketih povzdignil slavo pa tudi ceno. V Franciji je sauvignon priporočena sorta v kar 30 vinorodnih območjih, pridelujejo pa ga tudi v skoraj vseh evropskih vinorodnih državah pa tudi v Izraelu, Južni Afriki, Argentini, Kaliforniji, Kanadi, Braziliji, Čilu, Urugvaju, Boliviji, Avstraliji, Novi Zelandiji in drugod. Pri nas so ga nekaj časa imenovali tudi muškatni silvanec, kar pa je samo begalo in zavajalo potrošnike. Od kdaj raste v naših vinogradih, ni povsem znano, mag. Tone Zafošnik pa predvideva, da so ga prinesli v Slovenijo konec prejšnjega stoletja skupaj z drugimi žlahtnimi sortami zahodnoevropske skupine. Razširjenost in zastopanost sau-vignona v Sloveniji je zelo svojevrstna. Že pred desetletji naj bi ga največ pridelovali v okolici Maribora, Ormoža, Ljutomera in v Halozah. Tam ga je tudi največ zdaj, čeprav je priporo- čena in dovoljena sorta v skoraj vseh naših vinorodnih območjih. Tako ga najdemo ne samo na Stajerskem in v Prekmurju, ampak tudi na Primorskem, Vipavskem, Dolenjskem in Beli Krajini. Nekoliko se zatika pri podatkih o tem koliko sauvigno-na je v Sloveniji; tako naj bi pod to žlahtno sorto bilo med 700 in 900 hektarji vinorodnih površin, letno naj bi ustekleničili okoli 550.000 litrov tega vina, še okoli 150.000 litrov pa naj bi bilo v prometu neustekleničene-ga. Sploh pa ima sauvignon izjemno visoko povprečno oceno, ki znaša v zadnjih letih okoli 18,25. Njegova razširjenost je zelo nihala. Vzponi in padci so bili najbolj značilni v šestdesetih in sedemdesetih letih, "zasluge" pa je treba pripisati takratni vinski trgovini, ki je enkrat spodbujala pridelovanje delno aromatičnih sort, drugič bolj kislih in nevtralnih vin. Tako so vinski trgovci prinesli na sauvignon, chardonnay, beli burgundec, tra-minec, merlot in dajali v nič naše najstarejše sorte šipon, rebulo, refošk in celo laški rizling, nato pa postavili na zatožno klop prej povzdigovanje sorte in od vinogradnikov zahtevali prej zaničevanja vina. Ampak vinska trta je dolgotrajna rastlina, ki naj bi vračala vložena sredstva in dajala dohodek vsaj 30 let, zato seveda vinogradniki čez noč spremenjenim zahtevam vinskih trgovcev ne morejo ugoditi. Danes ima sauvignon spet ceno. Mag. Tone Zafošnik pravi, da je lahko zelo hvaležna sorta, da daje vrhunsko kakovost in ustrezni pridelek, le streči ji je treba na pravem mestu in ob pravem času - v vinogradu in v kleti. Po mnenju mag. Antona Vodovnika z Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, nobena država na svetu nima toliko podatkov o preverjanju kakovosti vina kot ravno Slovenija. Po njegovih podatkih je nad 75 odstotkov sauvignona vrhunske kakovosti. Oste Bakal KIDRIČEVO / KOPALNI AVTOBUS ZA TERME Zaradi dejstva, da bo letno kopališče v Kidričevem v letošnji sezoni očitno ostalo zaprto, so na predlog svetnikov občine Kidričevo v petek 3. avgusta uvedli brezplačni kopalni avtobus, ki bo vozil občane z območja občine Kidričevo do bližnjih Ptujskih Term vsak dan, do konca tega meseca. Kopalni avtobus odpelje vsako jutro ob pol devetih iz Kungote in pobira potnike na relaciji Starošince, Stražgojn-ce, Gaj, Šikole, Pongerce, Zgornje Jablane, Cirkovce, Mihovce, Pleterje, Župečja vas, Lovrenc, Apače, Kidričevo in Njiverce. Iz Ptujskih Term pa se vrača ob 19. uri. Po prvih informacijah se za to možnost ne odloča veliko občanov, saj jih kljub brezplačena-mu prevozu kopanje v Termah velja skoraj enkrat več, kot v domačem kopališču. ZAVRČ / PREDSTAVITEV PESNISKE ZBIRKE Završki pesnik Peter Vesenjak, sicer podžupan občine Zavrč, pripravlja to soboto, 11. avgusta ob 20. uri na grajskem dvorišču v Zavrču kulturni večer s predstavitvijo svoje nove pesniške zbirke "Me grički haloški bodrijo". Nastopili bodo gledališki in dramski umetnik Polde Bibič, dramski igralec iz Maribora Bojan Maroševič, violinist in akademik Damir Dekanič iz Hrvaške, glasbenik na citrah iz Ribnice, ter pevci iz Podlehnika, recita-torke ter ljudske pevke in pevci iz Zavrča, harmonikar iz Haloz in še kdo. LOVRENC / DAN GASILCEV OBČINE KIDRIČEVO V Gasilski zvezi Kidričevo se pripravljajo na praznovanje Dneva Gasilcev vokviru gasilske zveze Kidričevo, ki bo to nedeljo, 12. avgusta v športnem parku Lovrenc. Po sprejemu gostov bodo ob 15. uri pripravili veliko gasilsko parado, ob 15.30 pa se bo začela osrednja prireditev s kulturnim programom, na kateri bodo svečano predali namenu dve pomembni pridobitvi prostovoljnega gasilskega društva Lovrenc: novo motorno briz-galno in orodno prikolico. Slavje bodo zaokrožili z gasilsko veselico in ansamblom Vagabundi. CIKRULANE / POSTAVLJALI BODO KLOPOTCE Bliža se čas zorenja grozdja zato bodo to soboto, 11. avgusta ob 15. uri tudi v vaški skupnosti Mali Okič - Slatina v sodelovanju s turističnim društvom Cirkulane postavljali klopotce; od najmaj-nšega do klopotca velikana, vsi po vrsti pa bodo odganjali škorce iz njihovih goric. Postavili jih bodo v razdaliji 500 m in vmes tudi kakšno zapeli in zaigrali, morda tudi kaj popili... PODVINCI / GASILSKO TEKMOVANJE V prostovoljnem gasilskem društvu Podvinci se pripravljajo na meddruštveno gasilsko tekmovanje za članice in člane za pokal Podvinc 2001, ki bo na novem nogometnem igrišču v Podvincih v soboto, 18. avgusta s pričetkom ob 16. uri. Pomerili se bodo v suhi izvedbi vaje MB po priročniku Gasilske športne in tekmovalne discipline iz leta 1997, ter v štafetnem teku 450 m brez ovir. Zmagovalce čakajo pokali in praktične nagrade. (-OM) ORMOŽ / MEJNA ČRTA Svetniki Občinskega sveta Ormož so v ponedeljek zasedali na svoji 31. redni seji. Med drugom so obravnavali tudi mejno ~rto med Slovenijo in Hrva{ko. V teh dneh bi naj zemljevid prejele tudi krajevne skupnosti, ki mejijo na Republiko Hrva{ko. To so krajevne skupnosti Ormož, Sredi{če ob Dravi, Kog, Velika Nedelja in Podgorci. Predsednik KS Kog Zdravko Hlebec so z bodočo mejno črto zadovoljni, saj je meja sedaj premaknjena nekaj metrov južneje. ORMOŽ / ORMOŠKO POLETJE V petek 3. avgusta ob 20.00 uri je na grajskem dvori{ču v Ormožu znova potekal koncert v okviru prireditev Ormo{kega poletja. Predstavila se je mlada primorska rokerica Tinkara Kovač. 23-letna pevka je zaznamovala slovensko glasbeno sceno z odličnim nastopom in izvrstnim glasom. Izdala je že tri zgo{čenke, tretjo Na robu kroga, v začetku leto{njega leta. Predstavila se je z dobro glasbo in ohladila najbolj ogrete ter ogrela najbolj hladne. Zagotovo koncert, vreden ogleda. Naslednji teden, 10. avgusta ob 20.00 uri se bo na dvori{ču grajskega dvori{ča predstavilo Gledali{če Ptuj s komedijo Lut-za Hueberja Marjetka, str. 89, v režiji Sama Strelca. Komedija, ki jo je na Dnevih komedije v Celju občinstvo razglasilo za najbolj{o, nekateri pa jo imajo celo za komedijo desetletja. Zaigrala bosta Mojca Funkl in Gojmir Le{njak-Gojc. VELIKA NEDELJA / POČITNIŠKE DELAVNICE Te dni so pri Veliki Nedelji potekale počitni{ke delavnice za otroke. Velikonedeljske delavnice so bile zelo dobro pripravljene in doslej najbolje obiskane. Otroci so se v ponedeljek podali na pohod, v torek so pletli ko{are z g. Kosijem iz Hajn-dla. V sredo so kolesarili po skoraj vsej krajevni skupnosti, v četrtek so pod vodstvom Darje Prejac slikali na steklo in si ogledali etnolo{ko zbirko v Ve-likonedeljskem gradu. V petek so se delavnice zaključile s pohodom z lovcem in s piknikom pri Lovskem domu. Zadovoljni so bili vodji delavnic, star{i in otroci, zagotovo se jih bo ob tako dobri organiziranosti prihodnje leto zbralo {e več. JERUZALEM / KLUB ŠIPON Dru{tvo vinogradnikov Ljutomersko-ormo{kih goric Jeruzalem Klub Šipon prireja v četrtek 9. avgusta novinarsko konferenco, ki bo v zidanici Malek. Klub Šipon združuje 20 vinogradnikov, ki si že tri leta prizadevajo za ugled in kakovost sorte {ipon iz Ljutomersko-ormo{kih goric. Na novinarski konferenci bodo spregovorili o ideji, ki jo uresničujejo vinarji Kluba Šipon, predstavili bodo izbrane {ipo-ne, ki bodo letos nosili pečat pripadnosti Klub Šipon. (Mateja Hržič) SVETINJE / STARA ŠOLA OŽIVLJENA Poletne delavnice pritegnile mlado in staro štirje mladi fantje Mitja, Tomi, Boris in Adam so se pred kratkim zbrali z eno željo in voljo: oživiti dogajanje na stari šoli na Svetinjah in ne dopustiti, da bi se tamkaj dogajalo kaj drugega kot to, kar se dogaja že dolgo - delavnice, tabor za mlade, ki si želijo nekaj drugačnega. Ni še jasno, kaj se bo s spoštljivo stavbo dogajalo, fantje pa so že začeli delno obnovo: uredili so sanitarije, tudi pleskali so že in menjavali ostrešno opeko. Domačini pa itak vedo, da se v šoli, pa tudi v njeni okolici zmerom kaj dogaja. Z veseljem se pridružijo fantom in njihovim delavnicam. Od 4. do 14 julija so tako na Svetinjah potekale lončarske delavnice; pripravili so jih prvi~ z namenom, da dajo možnost tistim, ki se želijo preskusiti v delu s to hvaležno sestavino, pa nimajo priložnosti ali znanja za tovrstno delo. Obdelovanje gline je potekalo na starem vretenu. Tisti, ki so delavnice obiskovali vsak dan, so na koncu postali pravi mojstri; in to so bili predvsem okoliški otroci. Obiskovalci pa so bili sicer iz Maribora, Murske Sobote in še od kod. Ob pomoči lončarja Mirana Trkulje iz Veličan, prekmurskega lončarja Bojneca in podjetja LKC iz Male Polane so fantje delavnice uspešno speljali do konca. Najbolj pa je bila za udeležence zanimiva kopa, ki so jo postavili ob koncu. To je starodavni način peke gline. Les, ki je naložen na kopo, tli 4 do 5 ur, na žerjavico nato naložijo izdelke, najbolje v lesen zaboj za jabolka, nato je treba vse skupaj stožčasto obložiti z lati- cami in z rušo ali pa s papirjem, pomočenim v glineno vodo. Naredi se kup, vendar je pri vrhu treba pustiti odprtino, če nočeš, da je glina črno žgana. To mora dva dni mirovati, nato pa je treba vse skupaj počasi odkopati. Izdelke so že razstavljali na Dneh vegetarijanske kuhinje, nekateri pa se še pečejo pri ljutomerskem lončarju Žumanu. Zagotovo pa jih bodo kje z veseljem razstavili. VEGETARIJANSKI DNEVI Fantje so vegetarijanci. Pravijo, da moraš vedeti, kako se s tem načinom življenja spoprijeti, prav zato so kmalu po lončarskih delavnicah pripravili Dneve vegetarijanske kuhinje v nasvet tistim, ki so že vegetarijanci, in v pobudo tistim, ki o tem še razmišljajo. Zagotovo pa so koga le spodbudili k bolj zdravemu načinu življenja. Domačo kuhinjo Prireditve se bodo pričele že na praznični dan, 15. avgusta, z otvoritveno slovesnostjo s kulturnim programom učencev Osnovne šole. V okviru prireditev se bo predstavil tudi Bojan Ober-čkal s svojo likovno predstavo, pripravili pa bodo tudi kmečke igre in vaški kviz s postavitvijo klopotca, kjer se bo pomerilo 6 vaških ekip med sabo. V cerkvi Svetega Bolfenka pa se bo v sredo zvečer predstavila družina Orešnik, s pesniško zbirko Milene Orešnik in glasbo Urške, Spele in Neže Orešnik. V četrtek bo v okviru dnevov turizma tudi dan invalidov, z vožnjo invalidov po invalidski poti Od studenca do studenca, zvečer pa se bodo s predstavo Vaja zbora predstavili igralci Gledališke skupine KD "Ivan Kau-čič" iz Ljutomera. V petek dopoldan se bodo v kegljanju pomerili upokojenci iz Kopo - starodavni način peke gline Prvi dan so kuhali pristno slovensko hrano. Pridružila se jim je Štefanija Premzl, predsednica društva Kneipp iz Maribora, sicer ena izmed tistih, ki sodeluje-je z ekološko tržnico v Mariboru, ukvarja pa se tudi z zelišči. Predstavila je dobro, okusno hrano, v kateri ni strupenih snovi. Treba je znati, kaj in kako jesti, pravi. Gre predvsem za izogibanje kemikalijam in industrijsko pridelanim živilom. Treba je uporabljati polnozrnato moko. Z diapoziotivi je slovensko kuhinjo spremljal akademski slikar Jože Denko, glasbenik iz Ruš Peter Andrej pa je večer popestril s svojo uglasbeno poezijo, s katero na šaljiv način pripoveduje o svojih spoznanjih. V drugem večeru so kuhali mehiško hrano. Marko in Seba-stjan iz mariborske restavracije sta s seboj že prinesla pripravljene osnove, nato pa sta jedi dokončala na delavnicah. Za pravi ambient je poskrbela restavracija z mehiško hrano Galeb iz Ka-mnice pri Mariboru s pravimi mehiškimi preprogami, namiznimi prti in še čim. Dragica He-ric pa je predstavljala diapozitive iz poti po Mehiki. Odkrivali so tudi skrivnost indijske kuhinje. Stirje mladi slo-vesnki popotniki so predstavili spoznanja o hrani v tej državi. Tam ljudi delijo na tri tipe, za vsak tip obstaja seznam živil, katerih naj se izogiba. Seveda so ta večer jedli z rokami in kljub nekoliko začudenja na začetku je to povzročila še pristnejše razpolo- ženje in morda dodatno razumevanje indijskih ljudi. Popotnik Mitja Ficko iz Radgone je večer popestril z diapozitivi. Ob koncu delavnic se je širil vonj kitajskih jedi. Kuhali sta Tamara in Anja, popotnik Matjaž pa je okus jedi popestril z diapozitivi. Jedli so s palčkami, jedi pa so na mizo prihajale iz pravega voka. Svetinjska šola je tako znova zaživela, čeprav le za nekaj dni; morda se bo to še kdaj zgodilo, kar pa ni odvisno od mladih fantov, polnih idej. Morda pa jim bo uspelo delavnice nadaljevati v veselje predvsem okoliških otrok, ki nenehno trkajo na njihova okna, željni, da se znova naučijo česa novega. Mateja Hržic KOG / DNEVI TURIZMA Pestro dogajanje V petek so člani Turističnega društva Kog pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili potek praznovanja Dnevov turizma, ki bodo na Kogu potekali od 15. do 18. ure. regije s spremljevalnim programom Društva prijateljev mladine v obliki delavnic. Zvečer pa se bodo predstavili Tamburaši iz Cirkulan. V soboto, zadnji dan prireditev, bodo potekale športne aktivnosti, zabavni program s Frajn-hajmsko godbo in predstavitvijo Turističnega društva iz Miklavža pri Ormožu. Sledila bo zabava. Na stojnicah bodo ves čas ponujali svoje pridelke in dobrote iz kmečkih peči kogovskih žena. Moč bo tudi pokusiti odlično vino vinogradništev, de-gustacije prireja vinogradništvo Curin-Prapotnik, ki v teh dneh slavi svojo 30-letnico obstoja. Zagotovo bo te dni na Kogu zelo zanimivo in pestro, manjkalo ne bo dobre volje in dobre kapljice. Zagotovo pa bo prisotna tudi dobra družba. Mateja Hržič CEROVEC / PRENOVLJENA KAPELICA FRANCA VRAZA Adaptacija po 104 letih V Cerovcu je bilo minuli konec tedna zelo slovesno. Odprli so popolnoma prenovljeno kapelico Franca Vraza. Kapelica je bila sezidana leta 1879, sezidati jo je dal takratni župan Franc Vraz. Rojen je bil 7. septembra 1849, umrl pa je 26. oktobra leta 1916. Zgodba govori o tem, da so Vrazu podivjali konji, vlekli so ga Obnovljena kapelica v Cerovcu. Foto: Ema @alar pod vozom in tedaj se je, ujet pod voz, zaobljubil, da če preživi, bo postavil kapelico, Mariji v čast. Ker je preživel, so kapelico res postavili, posvečena pa je bila Materi Lurški in domačinom v veselje. Ob kapelici sta pokopana tudi dva nemška vojaka, ki so ju tu zakopali leta 1945. Kapelico so adaptirali po 104 letih. Domačini so na njej opravili 870 prostovoljnih delovnih ur. Poslikal jo je mojster iz Ljutomera Ivo Žnidarič. Na pročelju je narisan Jezus, obdan z vinogradi, ker tudi sama kapelica stoji v takšnem okolju. Ob odprtju vrat prenovljene kapelice je Cerovčane obiskal tudi župan Občine Ormož Vili Trofenik. Na odprtju pa so bili prisotni tudi vsi mojstri, ki so pri kapelici kakorkoli pomagali. Najprej je potekala slovesna sveta maša, ki so jo popestrili pevci Pevskega društva Ivanjkovci. Blagoslov kapelice je opravil domači župnik Janez Goergner. V čast prenovljene kapelice je z novim zvonom pozvonila nekdanja in sedanja zvonarka Marija Mun-da. Se dolgo je odmevala dobra volja, iz instrumentov ansambla Prlekija in iz src zbranih domačinov, ki jih je prenovljena kapelica razveselila. Sklenili so, da se vsako leto, prvo soboto po šmar-nicah, dobijo in kaj zapojejo ter kakšno rečejo. Mateja Hržič PTUJ / OZARINO TABORJENJE Dnevi, nabiti s pozitivno energijo Le malokdo ve, kaj pomeni beseda "ozara". Pomeni travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obra~a plug. To besedo je izbralo za svoje ime slovensko Nacionalno združenje za kakovost življenja. Slovenska Ozara ima po Sloveniji štirinajst enot in ena od le-teh je tudi na Ptuju. Svoje prostore ima v ulici Viktorina Ptujskega 3 v prostorih nekdanje pletarne (pozneje dimnikarskega podjetja). Ptujska Ozara je 26. julija obhajala dve leti od svoje ustanovitve. Vodi jo Gabrijel Ber-lic, pomagata pa mu mentorici Alenka Zorko in Renata Topo-lovec. Ozara kot Nacionalno združenje za kakovost življenja je društvo, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Je neprofitno, nevladno, socialno-humanitarno društvo, ki pomaga skrbeti za duševno zdravje v R Sloveniji. Programi Ozare so namenjeni ljudem z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski. Dejavnosti društva Ozara so prisotne v štirinajstih enotah, porazdeljenih po vsej R Sloveniji. Društvo je bilo izbrano leta 1996 za eno od organizacij, v katerih je mogoče civilno služiti vojaški rok. V ptujski Ozari služijo v tem trenutku štirje "vojaki": Boštjan, David, Milan in Stanko, ki so Ozari v veliko pomoč. Ozara se zavzema za človeka, za človekove pravice in dostojanstvo ter za njegov razum. Prizadeva si za odstranjevanje psihičnih ovir in socialnega izključevanja. Sodeluje z uporabniki in svojci ter si prizadeva, da bi se uporabniki čim hitreje vključili v družbo. V Ozaro so vključeni častni člani, redni člani in simpati-zerji. Častni člani so: dr. Anica Mikuž - Kos, dr. Metka Klevi- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kdo nas ne mara Kaj je generalni sekretar nata lord Robertson pravzaprav sploh rekel o (ne) članstvu Slovenije v Natu? za zdaj imamo po Delu dve različni verziji tistega, kar naj bi najvišji funkcionar Nata pred nekaj dnevi dejal slovenskemu obrambnemu ministru Grizoldu... Po prvi varianti je Robertson izjavil: "Ne slepite se, otresite se svoje zaverovanosti, za Nato v tem trenutku še niste sposobni..." Po drugi različici pa naj bi poudaril: "Nato je neprimerljiv glede varnosti, ki jo ponuja. Želimo pa, da se slovenska javnost in politična elita zavejo, da so za to potrebna tudi določena finančna sredstva. Vedite, da niste ena izmed tistih srečnih držav, ki je bila zadnjo vojno leta 1945, ampak ste jo bili leta 1991. Zato si želimo, da vztrajate na zadnji poti..." Tudi Delo samo dopušča možnost, da Robertsonova dikcija v enem ali drugem primeru ni bila ravno natančno takšna, vendar pa kljub vsemu ostaja dejstvo, da našo pot v Nato še naprej spremljajo številne neznanke in "skrivnosti", od katerih so nekatere težko razložljive in razumljive. V najnovejšem primeru vsekakor ni videti nikakršnih (prepričljivejših) razlogov za prikrivanje (in skrivanje) dejanske izjave na-tovega generalnega sekretarja, ker je več kot jasno, da novinarska intenpretacija tistega, kar naj bi rekel o Sloveniji, vnaša o še dodatno zmedo in dodatne čudne občutke. NATOVA DVOUMNOST Vsekakor ni nobene potrebe, da bi molčali o tem, da je slovenska javnost glede vsega, kar se dogaja v zvezi s Slovenijo in Natom čedalje bolj zmedena, da ne uporbi-mo kakšnega še hujšega izraza. To se prepričljivo kaže tudi v upadanju navdušenja za Nato v različnih javnom-nenjskih anketah. Zdaj kar polovica Slovencev ni ravno avtomatsko prepričana v smi- selnost slovenskega vključevanja v Nato, medtem ko je bilo še pred kakšnim letom kar 60 odstotkov ljudi opredeljenih za podporo članstvu Slovenije v Natu. Vro~e - hladno, predvsem pa dvoumno (na trenutke se zdi, da tudi nenačelno) komuniciranje in koketiranje Nata s Slovenijo pač čedalje bolj spominja na nekak{no me{etarjenje in na težko razumljivo igračkanje vojaške zveze z nekom, ki svojih kart (in čustev) ne skriva, ki že ves čas iskreno kaže, za kaj se je opredelil in kam želi. Pravzaprav je čudno, da slovensko vodstvo kar naprej tako potrpežljivo, razumevanjoče in poslušno sprejema najrazličnejše pripombe in "argumente", s katerimi nam v glavnega dopovedujejo, da še nismo "pravi". Dejstvo, da ob zadnjem sprejemanju novih članic pred nekaj leti na vrhunskem srečanju v Madridu ni nihče iz vrst Nata uradno (in prepričljivo) pojasnil, zakaj je Slovenija v zadnjem hipu izpadla, čeprav je vseskozi veljala za velikega favorita, ni bilo žaljivo (in podcenjevalno) samo za takratno vladajočo ekipo, ampak za Slovenijo kot celoto. Hkrati si je zaradi tega to odločitev vsak po svoje (in tudi špekulativno) razlagal. Za nekatere naj bi na odbijanje Slovenije vplivale mednarodne okoliščine, na katero naša država nima vpliva, za druge naj bi bila to kazen za vladajočo strukturo, ki naj bi bila za zahod "problematična" in nosilka nekakšne škodljive kontinuitete s starim sistemom, za tretje naj bi bila kriva slaba usposobljenost in opremljenost slovenske vojske... Poglavje zase pa je seveda vedno novo moledovanje, kar prosjačen-je, ki se kaže v nenehnih novinarskih vprašanjih različnim bolj ali manj uglednim tujim obiskovalcem Slovenije, kakšne so slovenske možnosti za sprejem v Nato. Tako se je tudi eno izmed prvih strahospoštlji-vih vprašanj nacionalne televi- zije ameriškemu predsedniku Bushu ob njegovem kratkem postanku v Sloveniji glasilo, ali ima Slovenija kakšne možnosti za sprejem v Nato... SLABE SLOVENSKE IZKUŠNJE Natu se v zvezi s Slovenijo zares ne bi bilo treba sprenevedati. Predvsem bi moral upoštevati, da je bila Slovenija v nekadnji jugoslovanski federaciji predolgo ujetnik in žrtev različnih vojaških zakulisnih iger in nerazumljivih prepovedi. Prav zaradi tega se zdi še posebej nerazumljivo, da Nato s svojimi stališči ne nastopa dovolj jasno, javno in nedvoumno, ali da ne dopušča dialoga in pomislekov, denimo glede stroškov za vojsko, oboroževanje itd. Prav tako bi najbrž Nato moral bolj upoštevati specifičnosti tako majhnih držav, kakršna je Slovenija, kar tudi pomeni, da je ne bi smel z diktiranjem (pre) visokih stroškov za vojaške zadeve siliti v položaj, ki bi ogrožal socialno stabilnost in s tem - vsaj posredno - tudi politično stabilnost in obrambne motiviranost ljudi. Vsekakor je značilno, da zahodnjakom (pa tudi Natu) ni žal denarja, ko gre za gašenje požarov na Balkanu, hkrati pa ne kažejo prave pripravljenosti, da bi z upoštevanjem različnih specifičnosti, tudi realnih finančnih možnosti, na tem območju preprečevali takšne požare. V Sloveniji so že izračunali, da bi morali stroške za vojsko zaradi vključevanja v Nato povečati za 1 odstotek bruto domačega proizvoda; to pa je polovica neto plač v zdravstvu ali v šolstvu... Pravzaprav ni čudno, da se zaradi vsega tega povečuje število dvomljivcev in tudi odklonilnih mnenj glede slovenskega članstva v Natu. Znani ekonomist dr. Jože Mencinger je ravno te dni zapisal, da se kar naprej ukvarja z vprašanjem, zakaj naj bi šla Slovenija v Nato. "Ali zato, ker njegov dežnik potrebujemo, ali zato, šar, prof. dr. Fedor Pečak, dr. Franc Kramberger, akad. prof. dr. France Bernik. PRIPRAVE NA TABORJENJE Skupina Ptujčanov je ustanovila društvo Praha, ki skrbi za organiziranje letovanj ljudi s posebnimi potrebami. Članica Prahe je bila pripravljena odstopiti opuščeno kmečko hišo svojih prednikov v Skorbi. Hiša stoji na samem, obdana s polji, travniki in s posameznimi drevesi, štiristo metrov oddaljena od najbližjih sosedov. V hiši ni vodovoda, niti elektrike, kar daje temu prostoru poseben romantični navdih. Vodja tabora Gabriel je priskrbel šotore in ležalne podloge, ki jih je posodila slovenska vojska. Vsem 18 prijavljenim tabornikom je razdelil seznam stvari, ki jih potrebujejo na taborjenju. Tabor je bil postavljen na ograjenem dvoriču stare hiše v Skorbi 69. Zajtrke in večerje smo pripravljali sami, pri čemer je bil vodja kuharjev Gabriel. Kosilo so nam vsak opoldan pripeljali iz renomirane ptujske gostilne Milenka Lužnika. Jedli smo pri dolgi mizi na dvorišču. Nad mizo je bila napeta ne-premočljiva ponjava, kar je bilo ugodno med dežjem, da smo lahko jedli, igrali šah in karte pri mizi. Prinašanje alkoholnih pijač v tabor je bilo strogo prepovedano. Pili smo čisto vodo iz studenca na dvorišču, brezalkoholne pijače in radensko. Ugotovili smo, da se ob tej pijači bolje zabavamo kot ob alkoholnih pijačah. Zlasti radi smo pili radensko, ki smo jo imenovali "novo poživilo". KRONOLOGIJA DOGODKOV Ponedeljek, 16.7.2001: Dopoldne smo se zbrali pred Oza-rino zgradbo in se s prtljago ter šotori zapeljali do Prahine hiše. Na dvorišču smo postavili šotore ter napeli nepremočljivo ponjavo nad mizo. Porazdelili smo se po šotorih in si postlali ležišča. Po kosilu smo se sončili oziroma počivali. Zvečer je "vojak" Stane igral na kitaro, nekateri taborniki pa so prepevali. Torek, 17.7.2001: Deževalo je, povsod v naravi je bilo mokro. Igrali smo šah in karte. Po večerji se je zjasnilo. Skupina ozarnikov je odšla na sprehod po okolici tabora. Prišli so tudi do osamljenega drevesa, ki ga je razklala strela. Ivan je zlezel v razpoko, da ga je Edi posnel na videokamero. Ko je prilezel iz razpoke, je bil močno črn po obrazu, rokah in oblačilih. Prišel je namreč v stik s sajami, ki jih je v razpoki povzročila strela. Sreda, 18.7.2001: Dopoldne smo se preizkušali v igranju golfa na golf igrišču blizu ptujskih term. Popoldne smo se kopali v stari strugi reke Drave. Voda je bila topla in dokaj čista. Edi in Milan sta Dravo prebredla in ob levem bregu reke lovila ribe. Ujela sta le petcentimetr-sko ribico jo spustila. Gabriel se je naplaval, večina pa se nas je samo sončila. Nekdanji tabornik g. Lužnik, ki se je oglasil v taboru, je bil navdušen nad njim. Zvečer je pripeljal s seboj svojega glavnega kuharja, kotel in meso. Kuhar nam je pripravil cigansko pečenko, g. Lužnik pa se je veselil z nami. David je muzikant pri "Orlovski bandi", instrumentalnem kvintetu s Ptujskega polja. Ta ansambel nas je prišel zabavat zvečer ter je ostal z nami prek polnoči. Harmoniko je igral tudi Edi, Slavko pa je igral z Orlovsko bando kitaro, zaigral pa je tudi harmoniko. Ob spremljavi kitare je Jasna recitirala svoje pesmi. Četrtek, 19.7.2001: Popoldne smo se šli kopat v ptujske terme, kjer se je naš pesnik Darko naučil plavati. Zvečer je Vili zakuril velik taborni ogenj, pravi kres. Ob ognju je Edi igral harmoniko, Stane kitaro, udeleženci kresovan ja pa smo peli. Petek, 20.7.2001: Danes smo taborili zadnji dan. Komaj smo pospravili tabor, že se je ulilo. Pri mizi pod platneno streho smo počakali, da je dež ponehal, nato smo se odpeljali proti Ptuju, polni pozitivnih vtisov in z željo, da bi taborjenje v prihodnosti še ponovili. dr. Adolf Dolfi Žižek ker se ga spodobi imeti? Zdaj sicer upam, da nas v Pragi (na vrhunskem srečanju Nata prihodnje leto - op.p.) spet ne bodo marali, lepo pa bi bilo, če bi nam to povedali, še preden bomo kupili preveč orožja..."Mencinger opozarja, da se je navdušenje politikov za kupovanje orožja, ki naj bi nam omogočilo vstop v Nato, letos močno povečalo, nezrelo ljudstvo pa naj bi o tem, ali hoče ali ne v Nato, vprašali šele na koncu, ko se že ne bo več spodobilo, da bi se premislili... " Komentator Dela ugotavlja, da je Nato uradni cilj slovenske plitike že vrsto let. "Sprva je bilo to razumljivo hotenje: v natovstvu smo videli dokončno potrditev samostojnosti mlade države, njene tudi simbolične pripadnosti Zahodu in, seveda, trdno jamstvo varnosti. Za to se niso zdeli previsoki nobeni stroški. Nekako do srede prejšnjega desetletja je o tem vladal trden nacionalni konsenz. Potem je začela podpora večno skeptičnega ljudstva temu projektu kopneti in zadnja leta niha okoli 50 odstotkov. Toda vse pomembne stranke so ostale pronatovske. Deloma najbrž iz prepričanja, deloma zaradi inercije, strahu, da se ne bi zdele dovolj državotvorne, bojazni, da bi se zamerile volivcem, zato, ker je pač treba imeti zunanjepolitične prioritete...Vse to ne pomeni, da nekateri razlogi za včlanitev Slovenije v Nato nimajo več veljave...Med klasične ugovore spadajo trditve, da je naša ogroženost majhna, cena s katero bi si kupili natovsko varnost, pa visoka - previsoka. Pri tem mislijo zlasti na povečanje vojaških izdatkov, ki jih od novih članic zahteva Nato, na to, da bi se morali kot članica sprijazniti z nadležnimi oporišči na svojih tleh (ki jim tudi vsemogočne krajevne skupnosti najbrž ne bi bile kos), na to, da bi morali slovenski vojaki, če bi tako odredil Nato (Amerika), na intervencije v nevarne tuje kraje...V Nato nas nihče ni silil in nihče tudi ne bo užaljen, da se zanj nenadoma ne bomo več potegovali..." Jak Koprive Mtadmfmi PTUJ / KORANTI GREDO NA TRIGLAV Koranti Etnografsko-kultur-nega društva Veseli Korant iz Ptuja bodo ta konec tedna skušali osvojiti Triglav. Na pot se bodo podali v soboto 11. avgusta v zgodnjih jutranjih urah iz Pokljuke, s seboj pa bodo v nahrbtniku ponesli tudi korantovo opremo, v katero se na vrhu oblekel član Davorin Muzek. Ideja o osvojitvi najvišje slovenske gore je po besedah predsednika društva Zdravka Iva-nuše stara že dve leti, sicer pa EKD Veseli korant deluje šest let.Več o podvigu ptujskih korantov pa v prihodnji številki Tednika. (ak) MARIBOR / PRIZNANJE ZA UREJENOST TRGOVINAM HERVIS, DOTA IN MLADINSKA KNJIGA V EUROPARKU Razveseljivi so rezultati prvega območnega kroga ocenjevanja urejenosti prodajaln v okviru projekta "Najbolje urejene slovenske prodajalne", Združenja za trgovino in območnih gospodarskih zbornic. Trgovine Hervis, Dota in Mladinska knjiga iz nakupovalnega središča Eu-ropark, so prejele območna priznanja za urejenost prodajaln, napredujejo pa tudi v drugi, republiški krog ocenjevanja, ki bo potekal jeseni, ko bo finaliste s posameznih območij ponovno obiskala republiška ocenjevalna komisija Združenja za trgovino in med njimi iskala dobitnike naziva Najbolje urejene slovenske prodajalne. LESKOVEC / TRADICIONALNI KMEČKI PRAZNIK V Leskovcu bodo v soboto, 11. Avgusta 2001, praznovali šesti tradicionalni kmečki praznik. Organizator prireditve je Turistično društvo Klo-potec. Praznovanje se bo pričelo ob štirinajsti uri in sicer s kulturnim programom, katerega bodo pripravili v sodelovanju tamburaškega orkestra iz kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma. Prireditev bodo poživili tudi folklorna skupina iz Pobre-žja, oktet in mešani pevski zbor ter ljudske pevke iz Leskovca, predstavili pa se bodo tudi učenci in učenke iz osnovne šole Leskovec. Udeleženci si bodo lahko ogledali predstavitev domačih opravil in kulinarično razstavo. Tisti, ki so bolj športnega duha, pa se bodo lahko pomerili v kmečkih igrah (tričlanske ekipe se lahko prijavijo uro pred pričetkom prireditve, v ekipi pa mora biti zastopana ženska predstavnica). V zadnjem delu kulturnega programa bodo podelili priznanja za najlepše urejen dom, kmetijo, poslovni objekt in ohranjanje kulturne dediščine v občini Videm. Priznanje bodo dobili tudi lastniki ocenjenih vin, podelili pa bodo tudi pokale v malem nogometu. Uradnemu delu bo sledila zabava. (Ozren BlanuSa) PTUJ / V SOBOTO BODO ZACELI AKCIJO ZBIRANJA KOVANCEV Za kvalitetnejše življenje V SONČKU, društvo za cerebalno paralizo, ki združuje člane ptujske in ormoške občine si že več let prizadevajo za izboljšanje kakovosti oseb s cerebralno paralizo in njihovih svojcev. Društvo šteje 265 članov. Cerebralna paraliza oziroma stanje po zgodnji možganski okvari je med najpogostejšimi vzroki invalidnosti otrok. Med tisoč živorojenimi otroki se rodita dva ali trije s cerebralno paralizo. Društvo SONČEK skrbi za strokovno pomoč svojim članom, zaposlitvene dejavnosti v varstveno delovnem centru in drugo. Že tretjo leto zapored pripravljajo s pomočjo menjalnice Luna dobrodelno akcijo zbiranja kovancev vseh valut in drugih sredstev. Z akcijo bodo pričeli v soboto pred Mercatorejevo blagovnico ob 8.30, ko boste lahko spoznali člane društva. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Ptujskih 5, za kulinarične dobrote pa Perutnina Ptuj, Sladko s torto velikanko, Radenska in vinarstvo Slovenske gorice pa s svojimi izdelki. Posebne posode v katere boste lahko oddali kovance vseh valut, pa tudi bankovce, bodo name{~ene na 60 lokacijah SV Slovenije. V vseh Mercatorjevih in Petljinih trog-vinah, prodajalnah Pikapolonice, Belvija, menjalnicah Luna in bankah. V pre{njih dveh akcijah so zbrali 2 toni konvancev kar je bilo 2,9 milijonov tolar- Franjo, brat Jani in oče Vladimir, ter predstavnik društva Sonček, Dušan Ris (desno). ŽAMENCI / VSE V ZNAMENJU GOB Dež ni pregnal gobarjev Člani Prostovoljnega gasilskega društva iz Žamencev so v nedeljo pripravili že 28. gobarski praznik. Tudi letos so se tako kot prešnja leta pred začetkom prireditve nabrali ko-pasti oblaki in rahel dež ni pregnal organizatorjev in obiskovalcev gobarskega praznika. Domačinom so se letos pridružili tudi člani gobarskih društev iz Maribora, Laškega in Ljubljane, ki so bili navdušeni nad lepimi gozdovi v katerih so našli veliko gob in dobro organizacijo prireditve. Tudi letos so v bližnjem gozdičku, v naravnem okolju pripravili razstavo užitnih in strupenih gob, ki so jih pokazali obiskovalcem. Strupene, med katerimi je bila tudi zelena mušnica, v opozorilo, ostale pa v veselje. V razstavi so opozorili tudi na ohranjanje čiste narave in druge stvari, ki so pomebne pri gobarjanju. V Sloveniji poznamo okrog 2000 vrst gob, med njimi je 200 neužitnih in delno užitnih. Ni vseeno kako nabiramo gobe; najprej gobo primemo s prsti in jo zasučemo. Mesto za-sujemo z zemljo ali listjem, da se razstišče ne izsuši. Utrgane gobe vedno nosimo v zračnih ko{a-rah. Tudi letos je pri razstavi sodeloval določevalec gob Anton Poler. Svoj kotiček so v razstavi imeli tudi lovci Lovskega dru{tva Dornava-Polen{ak. V programu so sodelovali padalci Aerokluba Ptuj, ~lani folklorne skupne in gospodinje iz Juršin-cev. S svojim programom so se predstavili člani konjeniškega kluba Ptuj in Borl. Zbrane je pozdravil župan občine Dorna-va Franc Šegula. Tudi letos pa so ponujali gobje specialitete. MS jev. Zbrana sredstva so porabili za nakup opreme varstveno delovnega centra, didaktičnih in terapevtskih pripomočkov. Sofinancirali so tudi hišni dvigali dveh svojih članov. Obiskali smo 17-letnega Pranja Grofa iz Ormoža, ki boleha za cerebralno paralizo. Oče Vladimir in mama Liljana sta povedala, da so se znaki bolezni pokazali, ko je bil sin star malo več kot leto dni. Takrat so se začeli pogosti obiski pri specialistih ki so ugotovili, da se stanje ne bo izboljšalo. Pranjo je potreboval veliko več nege in pozornosti kot starejši sin Jani. Starši so naredili vse, da bi tudi njihov bolni sin imel lepo in kvalitetno otroštvo. Pranjo imel okorno hojo in je do svojega 15 leta še lahko hodil, potem pa se mu je čez noč zdravstveno stanje poslabšalo. Tako je Pranjo zdaj pri-kljeni na invalidski voziček, ki ga je sprejel za svojega rešitelja. Tehniko vožnje z vozičkom je zelo dobro osvojil, saj je večkratni zmagovalec v hitrostni tekmi z invalidskimi vozički na Specialni olimpiadi. Seveda, pa z vso spretnostjo ne more premagati arhitektonske ovire in tako Pra-njo čez noč ni mogel brez pomoči očeta ali mame do svoje sobe, v kopalnico in druge prostore S pomočjo hišnega dvigala se je Franju zelo izboljšalo življenje v hiši. Grofovi niso obupali in so začeli iskati rešitve. Starša sta se zavedala, da mora ohraniti lastno zdravje in ne moreta 17-letnega sina nositi po številnih stopnicah. Franjo pa je bil tako popolnoma odvisen od tuje pomoči, zato so sklenili, da bodo preuredili stanovanje in vgradili hišno dvigalo. Veliko sredstev so dali sami, nekaj so jim prispevali sponzorji iz ormoških in drugih podjetij, del pa jim je prispevalo društvo SONČEK. Hišno dvigalo je stalo 2,5 milijonov tolarjev in z njegovo pomočjo je Franjo postal samostojen. S pomočjo darovanih sredstev boste lahko tudi vi pomagate k samostojnejšemu življenju še kakšnemu njihovemu članu. Tekst in fo^o: Marija Slodnjak Med gosti so bili tudi člani gobarskega društva »Sinji Goban« iz Laškega: Jože Krajnc in Andrej Šmavc, ki sta določevalca gob in Marina Šmavc. ORMOŽ / USPEH RADIOKLUBA Radiogoniometristi gredo v Francijo V okviru ormoškega radiokluba že vrsto let delujejo radiogoniometristi, ki v slovenskem ter tudi evropskem prvenstvu dosegajo zelo visoka mesta. Amaterska radiogo-niometrija je tehnično-športna disciplina, kjer tekmovalci s pomočjo posebnih sprejemnikov z usmerjeno anteno (ra-diogoniometri) v čim krajšem času na tekmovalnem področju odkrijejo skrite oddajnike. Zveza radioamaterjev Slovenije čez leto organizira tekmovanja, ki prinašajo točke, le-te pa se seštevajo, tako da imajo najboljši trije v vsaki kategoriji možnost nastopa na evropskem prvenstvu, ki bo letos v Pranciji. Od ormoških tekmovalcev so se na evropsko prvenstvo uvrstili: Mitja Štrman in Niko Gaberc v kategoriji juniorjev (do 19 let), Andrej Rakuša in Mitja Lukner v kategoriji seniorjev (od 19 do 40 let), Jože Kosi v kategoriji veteranov (od 40 do 50 let), Ivan Lazar v kategoriji veteranov (od 50 do 60 let). Ostali tekmovalci iz Slovenije, ki gredo na evropsko prvenstvo, pa so še: Ivo Jereb iz Dramelj v kategoriji senior-jev, Zoran Purman iz Slovenskih Konjic v kategoriji juniorjev, Jože Onič iz Slovenskih Konjic v kategoriji veteranov (od 50 do 60 let), Janko Kuselj iz Krškega v kategoriji starejših veteranov (nad 60 let), Barbara Žankar v kategoriji žensk (od 19 do 35 let) in Sonja Mikoš v kategoriji žensk (od 35 naprej). Vodja slovenske reprezentance je Pranci Žankar, predsednik ARG komisije Zveze radioamaterjev Slovenije. Letos bo evropsko prvenstvo potekalo od 11. do 16. septembra v južni Pranciji v mestu La Salvetat / Montpellier, ki leži 100 km zahodno od Montpel-lierja. Na tekmovanje je prijavljenih 24 držav, skupaj pa je prijavljenih 387 tekmovalcev, ki tekmujejo v osmih različnih kategorijah glede na starost. Prejšnja leta so Slovenci na svetovnih in evropskih prvenstvih dosegli lepe rezultate, saj so dosegali uvrstitve tudi med prvih deset ali petnajst, kar so že vrhunski rezultati. Lani je Niko Gaberc dosegel 4. mesto na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. Reprezentanca Slovenije šteje letos 12 tekmovalcev v 7 kategorijah. Polovica reprezentatov je torej iz vrst ormoških tekmovalcev, kar je za ormoški radio-klub lep uspeh, je povedal vodja ormoške ARG ekipe Mitja Luk-ner. PTUJ / ZALIVANJE TRAVE KINOLO[KE-GA DRU[TVA PTUJ V sodelovanju je mo~ Na Kinološkem društvu Ptuj poteka akcija zalivanja trave, katere organizator smo M.K. Kurent Ptuj. S pomočjo regijskega centra za obveščanje Ptuj - telefon 112 nam je uspelo organizirati to akcijo. 4. avgusta od 22. do 01. ure zjutraj. Na ranci Ptuj, kjer je potekalo tekmovanje v spla-varjenju, sva se z gospodarjem kinološkega društva dogovorila, da uresničimo to akcijo, ker se jim zaradi pomanjkanja dežja suši trava na poligonu in imajo v kratkem tekmovanje štirinož-cev. Zato smo jim M.K. Kurenti priskočili na pomoč, saj smo prejšnji vikend uporabljali njihove prostore, kjer se je odvijal naš 6. moto miting. Sem tudi član PGD Apače in delam v Ta-lumu. Na pomoč so mi ob poznih večernih in zgodnjih jutranjih urah priskočili: 1. PGD Apače, predsednik Branko Valentan, gasilska služba Vargas-AL. g. Drago Hertiš, ustanovni član M.K. Kurent g. Marjan Skok - Gastro Ptuj, ki nam sponzira hrano in pijačo za gasilce in delovne ljudi na tej akciji, Čoper klub Štajerc iz Maribora, katerih član dela na bencinskem servisu Petrol v Staršah in sponzorirajo porabljeno gorivo motornih brizgaln in gasilskih vozil. Po končani akciji zalivanja trave nas pogosti g. Mičo - Bistro Šterntal v Kidričevem, domača mini pekarna Milena iz Lovrenca na Dravskem polju. Preko medijev sporočam sponzorjem, da PGD Apače zbira finančna sredstva za nakup gasilskega vozila, katerega nujno potrebujemo za izvajanje gasilskih akcij. V sodelovanju je moč! M.K. Kurent: predsednik Karel Koler tajnik IS Karlo Šuligoj JURSKI VRH / KLOPOTCEV DAN S "pesmijo" odganja ptiie Med slovesnostmi ob koncu minulega tedna velja omeniti tudi sobotno slavje na TUrškem vrhu sredi Haloz, ki se ga je udeležilo prek 100 Slovencev in Hrvatov, krajanov občine iz Zavrč in okoliških hrvaških vasi. ali "Ginderov Tunc", ki to počneta že od malih nog. Med drugim sta povedala, da je po tradiciji klopotec izdelan vsaj iz {tirih vrst lesa: akacije, bukve, drena in smreke. Njegov namen Praznovanje "Klopot~evega dne" se je dogajalo pod znamenito cerkvico Sv. Mohora, na 392 m nadmorske vi{ine, na rahlo položni asfaltni cesti ob hi{i Ivana Kokota ali "Majurovega Hanza", kjer so postavili mize in oder ter skupaj proslavili postavitev klopotca velikana. Ob zvokih domačih godcev so v "{urce" odeti možje pred oder prinesli posamezne dele klopot-ca, ter jih postavili ob že postavljeno okoli 7 m visoko soho, okrog katere je bil postavljen cevni oder, da so se lažje lotili postavljanja klopotca. Trije možakarji so stopili na oder in vsak del klopotca posebej z vrvjo dvignili ter namestili na soho. Najprej 1,60 m velik "stol", pa "gredelj", ki meri 2,15 m, zatem 4,7 m dolgo desko ali "blajo", nato so pritrdili {e prek 3 m dolg rep, ter na koncu {e krila ali "pere", kot jim pravijo, ki so bile dolge natanko 4 m. Ko so vse to lepo nastavili in pritrdili, ter tudi podmazali, so klopotec ročno zagnali, da se je prvič zasli{ala njegova zamolkla pesem daleč na okoli po bregovih, tudi na sosednjo Hrva{ko. Glas mu daje 12 nekaj kilogramov težkih "batekov." Ko so klopotec sestavili so ga ročno zagnali, da je njegova pesem zadonela po halo{kih gri~ih. Foto: M. Ozmec Po postavitvi sta izdelovanje klopotcev predstavila domačin Ivan Kokot ali po domače "Ma-jurov Hanza" in Anton Levanič Preden so klopotec postavili so predstavili njegove dele. MALI OKIC / SLATINA Vaška skupnost Slatina in TUristično društvo Cirkulane so v soboto 4. avgusta 2001 na domačiji Lesjak prikazali tradicionalni način žetve in kritje cimprane hiše s slamo. TTa-dicionalni postopek žetve dandanes nadomeščajo stroji, le na nedostopnih območjih se še vedno uporablja star ročni način. Starejši domačini, ki imajo široko znanje o običajih žetve so nam pokazali ročno žetev s srpi, vezanje v snope, tradicionalno odstranjevanje semen z posebnimi glavniki, mlatenje s cepi, rezanje na posebne rezalnem stolu in priprava žitnih stebel za kritje cimprane hiše pri Belšakovih. Celotna prireditev je potekala sproščeno in veselo ob jedači in pijači, slišati je bilo tudi kakšno domačo pesem. Franc Gabrovec nam je povedal, da ga veseli, da se ljudje zbirajo ob tak{nih priložnostih. Poudaril je tudi, da je bilo včasih življenje izredno težko in da je delo z redkimi izjemami potekalo ročno. V Slatini {e morda toliko bolj zaradi težko dostopnega terena in slabih cestnih povezav. Eden od udeležencev nam je tako pokazal ročno no{enje žita s posebnim nosilom, po domače imenovanim latjak. S slamo krita cimprača. Foto: Katja Grobov{ek No{enje žita z latjakom Va{čani so hvaležni vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu celotne prireditve. Posebna zahvala gre tudi pomoči občine Gori{nica, županu Slavku Vise-njaku, ki je pomagal pri izgradnji ceste. Namen celotne prireditve je v ohranjanju starih običajev in v druženju ljudi. Tak{na srečanja ohranjajo stara prijateljstva dobnih dogodkov pa je govoril tudi občinski svetnik Jože Liber, ki je poudaril, da je na{a družba na halo{kega človeka skoraj čisto pozabila. Zdaj, ko so bolj{e možnosti, pa je pozval vse Haložane, da se bolj pogosto družijo, saj je znano, da so vsi po vrsti kljub teža{kemu delu tudi veseljaki. M. Ozmec pa je isti že od vsega začetka, s svojo pesmijo odganjati ptice, predvsem {korce, saj v začetku avgusta grozdje že postaja zrelo. V imenu občine Zavrč je veselje nad dogodkom, ki zbližuje državljane dveh držav izrazil tudi zavr{ki podžupan Peter Ve-senjak, ter med drugim dejal: "Včasih je bil na tem mestu makadam, ki se je ob dežju vedno spremenil v blato. Danes imamo tudi tukaj na Tur{kem vrhu že asfalt. Lahko bi rekli, da smo ga dobili zadnji trenutek, kajti Haloze so bile že skoraj prazne, mladi so odhajali, starej{i umirali, brat ni poznal brata. Zdaj je spet upanje, da bodo mladi prihajali nazaj v Haloze, saj so pogoji za življenje bolj{i, kot so bili včasih. Sedaj je tu poleg gasfalta {e elektrika, tudi voda." O Halozah nekoč in danes, o kruhu, ki ga s težavo pridelajo je govorila 10-letna Monika Kokot. O pomembnosti tega in po- Ož^ivlianje starih obHajev in snujejo nova. Tako slamnate hi{e oz. cimprače kakor tudi žetev na tradicionalen način so danes že prava redkost, zato je pomembno, da jih ohranjamo in varujemo v svojem prvotnem namenu in obliki. Lahko upamo, da bo tovrstnih srečanj {e veliko, saj so pomemben del na{e kulturne in individualne dedi{čine. Katja Grobovšek POM EZIK SONCU PJUJ DPM o akciji "POMEŽIK SONCU^' Zveza prijateljev mladine Slovenije je že tretje leto zapored organizirala humanitarno pobudo "Pomežik soncu", s katero je želela otrokom iz socialno ogroženih družin omogočiti prijetne počitnice ob morju. V zadnjih dveh letih je v okviru te pobude brezplačno letovalo kar 2031 otrok, ki si zaradi pomanjkanja tega sicer ne bi mogli privoščiti. Pomembno pri tej akciji je, da starši ne prispevajo svojih sredstev. Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj je koordiniralo akcijo na področju UE Ptuj v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj. S pomočjo donacij in prispevkov osnovnih {ol, podjetij, posameznikov, Centra za socialno delo Ptuj, občin UE Ptuj, ter lastnimi sredstvi DPM Ptuj smo uspeli zbrati okrog 450.000,00 tolarjev. S tem smo uspeli zagotoviti letovanje devetim otrokom iz UE Ptuj. Otroci so letovali v objektih ZPM Maribor, v Materadi pri Poreču. Zavedamo se, da glede na {te-vilo otrok iz socialno ogroženih družin v UE Ptuj, devet ni veliko {tevilo. Potrebe so veliko večje. Zato bomo v DPM Ptuj, ob pomoči ZPMS, {e naprej spodbujali gospodarske subjekte in javnost, da se tudi v prihodnje {e odločneje pridružijo pobudi "Pomežik soncu". Vsem, ki ste prispevali k leto{nji akciji se iskreno za- Odprimo. počitnice vsem otrokom OTROK™ , _naša pobuda hvaljujemo, posameznike in organizacije pa vzpodbujamo, da ostanete tudi v prihodnje odprtega srca za na{e projekte. DPM Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo! Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časai^a Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti lnforimranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico: = NAROČAM ime in priimek kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ trda vezava itraiii 124 cena: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju) podpis ---------cmïïTi- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADiO-TEDNiK, d.o.o., RADiOTEDNiK p.p. 95. Rai&va 6,2250 Wii tei.! 02/749-34-10, 02/7494^, faks: Ofi/749^^, elektronska poŠta: nabiralnlkSradlolednllcsl, spletne strani: http://wsvw.radIotednlk.sl 9. -15. avgusta 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 9. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Po vrtovih in parkih 8.55 Risanka 9.00 Pod klobukom 9.45 Zgodbe iz školjke 10.20 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 10.40 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 4/11 # 11.25 Strela v gorah, dokumentarna oddaja 11.55 Čari začimb: Loparnica 12.20 Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 6. oddaja: Kako so rasli 13.00 Poročila # 13.10 Glasbeni biseri: Simfoniki RTVS 13.35 Večerni gost: Prof. dr. Jože Kastelic # 14.25 Kri ni voda, francosko-irska nadaljevanka, 1/2 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 22/26 16.55 Arčibald, risana nanizanka, 15/26 17.05 Enajsta šola: Letališče - letalo, ponovitev 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Srečko Kosovel 18.10 Odkrivajmo znanost: Bolezen srpastih celic, 4/10 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 20.55 Na vrat na nos, nanizanka, 6/10 22.00 Odmevi # 22.45 Pisave: Florjan Lipuš 23.15 Brane Rončel izza odra 0.10 Slovenski pesniki in pisatelji: Srečko Kosovel, pon. 0.35 Odkrivajmo znanost: Bolezen srpastih celic, pon. SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 12.05 TV prodaja 12.35 VIdeospotnIce 13.10 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 12/12 14.00 Rad imam Lucy, nanizanka, 81. epizoda 14.30 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 22/29 18.00 O tem se ne govori, argentinski film 19.40 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Dobra in slaba hrana po svetu 20.55 Poseben pogled: Vsak o~ka ne lula stoje, francoski film 22.20 Sopranovi, ponovitev 23.05 Zločinski tango, nanizanka, 5/14 23.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, 10. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 49. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 98. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 94. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 51. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 10. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 7. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 9. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 9. del nanizanke 23.00 Zlobni dvojček, 10. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 97. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladenič v modrem, 109. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 29. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 6. del humor. nan. 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 8. del nanizanke 17.10 Providence, 8. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 11. del humor. nan. 18.30 Tretji kamen od sonca, 14. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 9. del nanizanke 20.00 Dekle s šestice, ameriški film 22.00 Seinfeld, 23. del humor. nanizanke 22.30 Zvezdna vrata, 21. del nanizanke 23.20 Zvezdna vrata, zadnji del nanizanke 0.10 Mozaik Slovenije, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Vera in čas 17.45 Avto šou 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 Naš vrt 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Reporter X 0.20 Jukebox, ponovitev 1.50 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (23/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Odločilna orožja: Bajonet, dokumentarna serija (4/12). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (109/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Suzan, humoristična serija (6/23). 14.00 Jack in Jill, serija (7/19). 14.45 Planeti: Življenje, pz serija (7/8). 15.35 Osamljena golobica, serija (7/8). 16.20 Glasba. 16.35 Svet Baileya Kippera, otroška serija (4/13). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Pesniški potopis - Kvarnerski otoki: III. tisočletje - perspektive. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Neumneži, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 GSS - rešitev v planini (2/4). 20.40 Kulturno poletje - David Garett. 21.40 Iz sveta. 22.10 Odmevi dneva. Poletni program. 22.35 Seks v mestu, humoristična serija (29/30). 23.00 Dosjeji X (7.), serija (3/22). 23.45 Od Zemlje do Meseca, serija (7/12). 0.35 Prihod domov, ameriški film. Nočni program. 2.40 Policija, serija. 3.05 Na zdravje, humoristična serija (43/53). 3.30 Nevidni človek, serija (23/23). 4.15 Iz sveta. 4.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.55 Hit-depo. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč hrvaške. 15.40 V prvem planu: Raziskovanje Jadrana. 17.10 Poročila. 17.15 Severni veter, serija (3/10). 18.05 Naša dežela, serija (109/150). 19.00 Na zdravje, humor. serija (43/53). 19.30 Policija. 19.55 TV izložba: Kuzma Kovačič. 20.10 čarovnija, serija (24/52). 21.05 Poročila. 21.15 Brigitte in prijatelji, talkshow, Catherine Deneuve (1/10). 22.10 Nevidni človek, serija (23/23). 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.25 Hrvaški avtomobilistični magazin. 16.55 Hrvaški motocikli-stični magazin. 17.25 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Nogometni pokal UEFA: Dinamo - Flora, prenos. 22.05 Nogometni pokal UEFA: Dinaburg - Osijek, reportaža. 22.35 Željka Ogresta in gostje. 23.25 Hit-depo. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel Aira,. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Latigo, vestern komedija, 1970 (James Garner). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.45 Michael Mittermaier: Zapped (2), kabare. 23.30 Umetnine. 1.45 Premetenca, kriminalka, 1986 (Joe Piscopo). 3.10 Poštar vedno zvoni dvakrat, kriminalka, 1946 (Lana Turner). AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1330). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Zmenek na Dunaju, komedija, 1936 (Magda Schneider). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evropska panorama. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1331). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Skrivnosti na morskem dnu - Piratska ladja, dokumentarec. 21.05 Igre življenja, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Skrivnosti na morskem dnu-Piratska ladja, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.05 Alpe-Donava-Jadran, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.0 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz, vsak odgovor šteje. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina, zdravniška serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 1997 (Claudia Schmutzler). 22.15 Alp-hateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija, 1999. 23.15 Alphateam. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serijska komwedija. 1.05 The Making of... - Novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon. 3.50 Star Trek, pon. RTL 2 5.40 Otroški program. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.30 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja, serija. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša, serija. 12.00 Stargate, pon. 13.00 Otroški program. 13.20 Elliot Maus. 14.00 Šeherezada. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Ponižana in nihče ji ne verjame, drama, 1996 (Candace Cameron Bure). 22.10 Redakcija special. 23.15 Morilski angeli, vzodnjaški, 1989 (Moon Lee). 0.55 Zadovoljstvo in poželenje, erotični, 1989. 2.25 Umor otroka, drama, 1996. PRO 7 56.45 Bulevarski magazin, pon. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Velika družina. 8.45 Vsi županovi možje, pon. 9.15 Najlepša ženska na svetu, komedija, 1994 (Nicholas Lea). 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Coslby Show. 12.05 Grace, serija. 12.35 Roseanne, serijska komedija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možčje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Na pomoč, napad na odprtem morju, kriminalka, 2001 (Klaus Lowitsch, Igor Jeftič). 22.15 TV total, pon. 23.20 Switch. 23.50 Policijska parada, serijska komedija. 0.15 Pa me ustrelil. 0.40 Komedija. 1.10 TV total, pon. 2.05 Switch, pon. 2.30 Policijska parada. Petek, 10. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Duhovni utrip 8.50 Risanka 9.00 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica 9.15 Volkovi, čarovnice in velikani, 22/26 9.25 Arčibald, risana nanizanka, 15/26 9.35 Enajsta šola: Letališče - letalo, oddaja za radovedneže 10.10 Oddaja za otroke 10.40 Slovenski pesniki in pisatelji: Srečko Kosovel 11.05 Odkrivajmo znanost: Bolezen srpastih celic, 4/10 11.30 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope # 12.00 Sofie, skandinavska drama, 2/3 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Alica, evropski kulturni magazin 14.15 Na vrat na nos, nanizanka 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Rdeči grafit: Mednerodne poletne gledališke delavnice v Izoli 17.15 Ole Aleksander, nadaljevanka, 6/7 17.50 Zgodbe iz Amerike: Misisipi # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 V dobrem in slabem, ameri{ka nanizanka, 13/13 20.45 Zabava z glasbo 21.10 Deteljica 21.20 Fina gospa, nanizanka, 6/10 22.00 Odmevi # 22.45 Polnočni klub: Prostitucija 0.00 Zgodbe iz Amerike: Misisipi, ponovitev # SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.45 TV prodaja 14.15 Videospotnice 14.40 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija 15.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 82. epizoda 16.00 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 23/29 18.00 Živa sem in rada vas imam, francoski film 19.30 Videospotnice 20.05 Kartoteka izumrtja, dokumentarna oddaja 20.55 Plemstvo, nadaljevanka, 5/6 21.45 Umori na podeželju I, angleški film 23.30 Zgodbe Ruth Rendell, nanizanka, 6/6 0.20 Jazz festival Ljubljana - Big Band RTV Slovenija in Herb Pomeroy 1.35 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, 11. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 50. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 99. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 95. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 52. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 11. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 8. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 10. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 10. del nanizanke 23.00 Nevarne dirke, 19. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 98. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladenič v modrem, 110. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 30. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 7. del humor. nan. 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 9. del nanizanke 17.10 Providence, 9. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 12. del humor. nan. 18.30 Tretji kamen od sonca, 15. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 10. del nanizanke 20.00 Zabavni petek: Zamenjava, ameriški film 21.45 Felicity, 10. del nanizanke 22.40 Mesečniki, 2. del nanizanke 23.30 Striptizete, 4. del nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Razvoj avtomobilizma 17.45 Naš vrt 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Nivea Sun Beach Volley 20.30 Koncert 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (24/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Odločilna orožja: Angleški vojaški lok, dokum. serija (5/12). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (110/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Suzan, humor. serija (7/23). 14.00 Jack in Jill, serija (8/19). 14.40 Planeti: Usoda, pz serija (8/8). 15.30 Osamljena golobica, serija (8/8). 16.20 Glasba. 16.30 Narodni parki: Kornati. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Nova zemlja - Putokazi, posnetek koncerta. 21.10 Pretty in Pink, ameriški film. 22.50 Odmevi dneva. Poletni program. 23.10 Seks v mestu, humor. serija (30/30). 23.40 Dosjeji X (7.), serija (4/22). 0.25 Od Zemlje do Meseca,serija (8/12). 1.15 Hišna zabava 3, ameriški film. Nočni program. 2.50 Sovražna priča, ameriški film. 5.00 Policija. 5.25 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (21/22). 6.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.25 Pravi čas. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 16.05 Turistični magazin. 17.15 Poročila. 17.20 Nevidni človek, serija (23/23). 18.05 Naša dežela, serija (110/150). 19.00 Zakonske vode, humoristična serija (186/210). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba: Petar Barišič. 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (21/22). 20.55 Poročila. 21.05 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 22.05 Pravi čas. 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 22.40 Ekran 2000. 23.25 Na meji mogočega, serija (38/44). 0.10 Čas je za jazz. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster.^ 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Film po izboru gledalcev: Na ognjeni črti, triler, 1993 (Clint Eastwood); Rdeča vročica, akcijski, 1988 (Arnold Schwarzenegger); Zarota v senci, triler, 1996 (Charlie Sheen). 21.55 Braddock: Pogrešan v akciji 3, akcijski, 1987 (Chuck Norris, r: Aaron Norris). 23.35 Na vrhu sveta, akcijski, 1996 (Peter Weller, r: Sidney J. Furie). 1.05 Harley Davidson 344, kriminalka, 1973 (Robert Blake). 3.00 Na vrhu sveta, akcijski film, 1996. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Zlata dekleta. 10.15 otrok po naročilu, komedija, 1958 (Doris Day). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Igre življenja, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1332). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za^ dva, krimi serija. 21.20 Putin, gospodar Kremlja, dokum. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 Putin, gospodar Kremlja, dokumentarec. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 V imenu zakona, krimi serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, znanstveno fantastična serija, 2000 (Tim Russ). 21.15 Temu se smeji svet (Hape Kerkeling). 22.15 Mirkomania, show (Mirko Nončev). 22.45 Debeluh in Belgijec. 23.15 Noč. 23.20 Braddock: Pogrešan v akciji, 3, akcijski, 1988 (Chuck Norris). 1.10 Frasier. 1.40 Kviz, pon. 3.05 Nakupovanje. 3. Star Trek, pon. RTL 2 5.40 Otroški program. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - nezadržni. 13.00 Otroški program. 13.20 Elliot Maus. 14.00 Šeherezada, risanka. 15.15 Monster. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Conan - Barbar, fantazijski, 1982 (Arnold Schwarzenegger, James E. Jones). 22.20 Freddyjeva nova nočna mora, grozljivka, 1994 (Robert Englund). 0.25 Rdeči tok, vojni, 1984 (Patrick Swayze). 2.20 Morilski angeli, pon. 4.00 Rdeči tok, pon. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Velika družina. 8.45 Vsi županovi možje, pon. 9.20 IQ Runner, zf., 1995. 11.10 Prijazna druina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Pogovor. 18.30 Vsi županovi možje. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Gola pištola 2 in 1/2, komedija, 1991 (Leslie Nielsen, Priscila Presley). 22.05 Tihi morilec, agentski triler, 1996 (Dolph Lundgren). 23.40 Ulice Berlina: Rdeči pulover, krimi serija, 1999. 1.30 Tihi morielc, pon. trilerja. 2.55 Moj ljubimec z druge zvezde, pon. zf komedije. 4.25 Najlepša ženska na svetu, pon. komedije. Sobota, 11. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.25 Zgodbe iz školjke 9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Kino Kekec: Svet, ki izginja, jugoslo. dokum. film 11.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poro~ila # 13.10 Bila sva mlada oba: Miha Dovžan 13.40 Mostovi, ponovitev 14.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.40 Rožni grič, ponovitev filma 16.30 Poročila # 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 14/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 14/26 17.30 Risanka 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 8/13 # 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Briljantina II, ameri{ki film 21.50 Oko viharja, dokumentarna serija, 3/7 22.20 Poročila # 22.45 Oz, nadaljevanka, 4/8 23.40 Novi raziskovalci, ponovitev # SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.20 TV prodaja 9.50 Videospotnice 10.25 Caroline v velemestu, nanizanka 10.50 Murphy Brown, nanizanka 11.15 [tafeta mladosti 12.10 Ven~ek narodnozabavnih, 3. del 13.10 TV prodaja 13.45 Folk Art 2001, oddaja TV Maribor, 1. del 14.40 Osamljeni planet: Dobra in slaba hrana po svetu 15.30 Bilo je neko~... ob morju, pod soncem: 24 let Melodij morja in sonca 16.25 Festival Melodij morja in sonca: Nova scena 2001 17.55 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona 19.30 Videospotnice 20.05 Ve~er muzikalov iz West Enda 21.10 Praksa, nanizanka, 44. epizoda 21.55 Sobotna no~ 22.30 Edmonton: SP v atletiki, prenos 1.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, risanka 10.30 Črni pirat, risanka 11.00 Hroš~eborgi, 3. del serije 11.30 Mladi Herkul, 8. del serije 12.00 Beli žrebec, amerški film 13.30 Zakon v Los Angelesu, 51. del nanizanke 14.30 Prva izdaja, 7. del nanizanke 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Otro{ki zdravnik, 10. del nanizanke 17.30 Zgodba Diane Kilmury, kanadski film 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Prva ljubezen, amerški film 22.00 Življenje s Picassom, amerški film 0.15 24 ur, ponovitev KANAL A 9.30 TV prodaja 10.00 Težave z angeli, ameri{ki film 12.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 13.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 14.00 Mladoporočenci, ponovitev 14.30 Komedija zme{njav, ponovitev 15.00 Na sever, 7. del nanizanke 15.50 Skrita kamera 16.20 Sobotna matineja: Prijateljice, ameri{ki film 18.05 Malcolm in Eddie, 5. del humor. nan. 18.35 Beverly Hills 90210, zadnji del nadaljevanke 19.30 Malcolm in Eddie, 6. del humor. nanizanke 20.00 Lov za zakladom, 11. del nanizanke 20.50 Sheena, kraljica džungle, 11. del nanizanke 21.40 Kruta pravica, ameri{ki film 23.15 Striptizete, 5. del nanizanke 23.45 Najbolj neumni roparji, 10. del nanizanke TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Jukebox, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Brez ovir z Jano 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, glasbeni izbor 21.00 Avtodrom 21.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe 23.30 Nivea Sun Beach Volley 0.00 Videostrani HTV 1 8.20 Poročila. 8.25 Rojena da bo zlobna, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (291). 14.50 V senci tigra, pz film. 15.45 Zlata dekleta, humor. serija (60/180). 16.15 Vinar-jeve hčerke, serija (3/6). 17.00 Smrkci, risana serija. 17.25 SOS - oni nas potrebujejo, dokumentarni film. 17.50 TUM TUH MUS, zabavna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.10 Rojen včeraj, ameriški film. 21.55 Moške svinje, humoristična serija (11/42). 22.25 Poročila. 22.40 Resort to Murder, mini-serija. 1.45 Dominion, ameriški film. 3.20 Obraz strahu, ameriški film. Nočni program. 5.15 Policija, serija. 5.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.55 Čas je za jazz. HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 12.25 Hišni ljubljenci. 13.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 14.10 Pustolovščine iz Knjige vrlin, (6/12). 14.35 Čarovnija. 18.00 Vsi moški so lažnivci, ameriški film. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Največje romance 20. Stoletja: Edward VIII. in gospa Simpson (5/26). 20.40 Svet zabave. 21.10 Poročila. 21.15 Đorde Balašević v Puli, reportaža koncerta. 23.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.00 TOP DJ MAG. 17.00 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 2.4 otroka VII., humoristična serija (1/7). 20.40 Cosbyjev show VI. (18/26). 21.05 Simpso-novi, risana serija (18/25). 21.30 Šport danes. 21.45 Neskončno poletje 2., ameriški dokum. film. 23.35 Edmonton: SP v atletiki. AVSTRIJA 1 6.40 Franklin, risana serija, otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 9.50 Miniverzum, otroški program. 11.20 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.15 Drew Carey, serija. 12.35 Življenje in jaz, serija. 13.00 Simpsonovi. 13.25 Princ z Bel-Aira, serija. 13.45 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.35 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Sabrina, serija. 15.45 Roswell, serija. 16.30 Beverly Hills 90210. 17.10 Srčece, show. 18.00 Vrzi mamo z vlaka, komedija, 1987 (Danny DeVito). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Odštekano življenje, komedija, 1997 (Cameron Diaz). 21.55 Vroče noči, drama, 1997 (Mark Wahlberg, r: Paul Thomas Anderson). 0.20 Nogomet, avstrijska liga, reportaža. 1.20 Odštekano življenje, komedija, 1997. 2.55 Srčece, show. 3.40 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Mečevalec iz Siene, pustolovski film, 1961 (Stewart Granger). 11.05 Ljubi Giorgio, komedija, 1982 (Luciano Pavrotti). 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Milijonar, komedija, 1945 (Hans Moser). 14.30 Ljubezen v Salzkammergutu, domovinski film, 1956. 16.05 Podobe Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.55 Nori par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Noč zvezd na Vrb-skem jezeru, glasbeni show v spomin na Roya Blacka. 21.55 Čas v lsiki. 22.00 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 22.30 Raparazzi, show s Petrom Rappom. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Čarovnik, kriminalka, 1967 (Heinz Drache, r: Alfred Vohrer). 0.40 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 Dežela in ljudje, magazin. 1.45 Pogled v deelo. 2.30 To je zabava, glasbena komedija, 1976. 4.25 Modern Times. SATELITSKA TV SAT 1 5.55 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Tiny Toon. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Ore-ščki. 13.00 Pravi Ghostbusterji. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, serija. 15.00 Družinsko pravo, odvetniška serija, 1999. 16.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 17.00 Res je (Milena Preradovic), opomba: možen prenos nogometa. 17.30 V bliskavici, magazin. 18.00 Bodo Bach, serijska komedija. 18.30 Poročila. 19.00 Tajni agent, serija, 2000 (Costas Mandylor). 20.00 C.O.PS. -Best of TV. 20.15 Nogomet, nemška liga, posnetki in prenosi (Jorg Wontora). 22.15 Šaljive novice. 23.15 Šaljive novice. 23.45 Strip-tizerska past, erotični, 1995 (Tane McClure). 1.35 Sam proti prihodnosti, pon. 2.25 Rdeča četrt, pon. 3.20 Družinski zakon, pon. RTL 6.15 Otroški program. 10.50 Življenje in jaz. 11.35 Moesha. 12.30 Varuška. 13.00 Močna družina. 13.25 Princ z Bel-Aira. 13.50 Tretji kamen od sonca, serija, dve zgodbi. 14.35 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider. 16.50 A-Team, akcijska serija, 1983. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Velika ko{ar-karska ugrabitev, {portna komedija, 1996 (Dan Aykroyd, Daniel Stern). 22.00 Bulletproof, Odporen na krogle, akcijskqa komedija, 1996 (Adam Sandler, James Caan). 23.35 Na nalogi - atraktivni policijski video posnetki. 0.30 South Park. 0.55 Mad TV. 1.45 Divja sedemdeseta. 2.05 Princ z Bel-Aira. 2.30 Top of the Pops, pon. RTL 2 6.10 Pristaniške podgane. 6.50 Novo v kinu. 7.15 Prisrčna gospodinja. 7.40 Ljubezen brez povratka. 8.25 Radijska postaja. 9.10 Najlepša leta, pon. 9.35 Bravo TV, pon. 10.50 Vrnite mi moje otroke, drama, 1992. 12.35 Highlander. 13.30 Sliders. 15.20 Ame-ri{ki sladoled II, mladinska komedija, 1988 (Kim Myers). 17.05 L.A. Heat, krimi serija. 18.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poročila. 20.15 Pod kožo, erotični triler, 1996 (Bojana Golenac, Peter Lohmeyer). 22.05 Seksi poletje. 23.05 Conan - Barbar, fantazijski, 1982 (Arnold Schwarzenegger). 1.25 V imenu nedolžnosti, psihološka drama, 1997. 3.30 Vrnite mi moje otroke, pon. drame. PRO 7 4.30 Najlepša ženska na svetu, pon. komedije. 6.15 Andreas Turck. 7.00 Zmeda v mestu. 7.25 Road Rovers. 8.45 Dragon Flyz. 8.10 Ace Ventura. 8.35 Mega Man. 9.00 Otroški program. 9.30 Čarovnik. 9.55 Robocop. 10.15 Batman & Robin. 10.45 Extreme Gho-stbusters. 11.10 Chris Colorado. 11.35 Kurja polt, serija. 12.00 Dvojčici, serijska komedija. 12.25 S Club 7 v L.A.-ju. 13.20 Prijazna družina. 13.45 Prijazna družina. 14.15 Dharma & Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi. 15.40 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.05 Roswell. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poročila. 20.15 Zeus in Roxanne, komedija o živalih, 1996 (Steve Guttenberg). 22.15 Boogie Nights, tragikomedija, 1997 (Mark Wahlenberg). 1.05 Dvoboj velikanov, vzhodnjaški, 1975. 2.25 Ulice Berlina: Rdeči pulover, krimi serija, 1999. 4.00 I. Q. Runner, zf. EUROSPORT 7.00 Atletika, pon. 8.30 Atletika, pon. 12.00 Atletika - SP vEd-montonu. 12.30 Jahanje. 13.30 Vodno smučanje. 14.00 Smučarski skoki. 16.00 Kolesarstvo. 17.00 Atletika, pon. 17.30 Atletika -SP v Edmontonu, prenos. 19.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 22.15 Športna poročila. 22.30 Atletika - SP v Edmontonu, 9. dan, prenos. dsf 5.00 Jutranji program. 9.00 Lumberjack. 9.30 Takeshi's Castle. 10.15 Baseball. 10.45 World Soccer. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Motociklizem. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.15 Snowboard, magazin. 14.45_ Tenis - ATP turnir v Cincinnatiju. 16.15 Formula 3, prenos. 17.45 Šport po svetu. 18.15 World Soccer. 18.30 Nogomet. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Stoke, magazin. 20.45 Auto-magazin. 21.45 Oldtimer, magazin. 22.45 Wrestling. 0.45 Borilni športi. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni program. 3 SAT 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (10). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 10.000 ton jekla za sanje o Modrem križu, dokumentarec. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Stari znanci (4), dokum. 12.15 Na koncertu: UB 40, posnetek koncerta (1). 13.00 Glasbena parada narodov 2001, koncert vojaških godb, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30_ Prebivališča bogov: Sveta gora Indijancev, dokumentarec. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Pogovor z Ralfom Wolterjem. 16.00 Street Parade, prenos iz Zuri-cha. 19.00 Danes. 19.20 Harry Potter-vročica, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Carmen, opera G. Bizeta, posnetek 1991. 22.40 večna privlačnost komorne glasbe-20 let Glasbenega festivala Locken-haus, dokum. 23.25 Marcel Raich Ranicki: O Ingeborg Bachmann, pogovor. 0.10 Pogledi s strani, revija. 0.35 Športni studio. 1.40 Street Parade, posnetek iz Zuricha. 4.40 Harry Pottter-vročica, dokumentarec. Nedelja, 12. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini; Mali leteči medvedki 9.50 Kraljeve škotske dude, glasbena oddaja 10.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 11.00 Srečanja z živalmi, pz serija, 8/10 # 11.20 Ozare, ponovitev 11.30 Terra Australis 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Pod klobukom 14.10 V dobrem in slabem, nanizanka 14.55 Fina gospa, nanizanka, 6/10 15.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper 15.55 Čari začimb: Brancinovi fileji a la Provance 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Slovenski magazin 18.05 Naravni parki Slovenije: Regijski park Trnovski gozd 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Kri ni voda, nadaljevanka, 2/2 21.35 Intervju # 22.30 Poročila # 22.45 Portret neke gospe, angle{ko-ameri{ki film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.55 TV prodaja 9.25 Videospotnice 10.00 Plemstvo, nadaljevanka 10.50 Obljubljena dežela, nanizanka, 5/22 11.35 Policija na naši strani 12.10 V duhu glasbenega in plesnega izročila: Flamenco z dijaki Srednje baletne šole iz Ljubljane 12.25 Ayllu, ansambel iz Peruja 12.35 TV prodaja 13.05 Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 5/6 13.35 Rojstvo na reki, ameri{ki film 15.15 Koncert Slovenske skupine Siddharta 16.10 SP v atletiki, posnetek iz Edmontona 19.30 Videospotnice 20.05 Hiro{ima - usodnih deset sekund, jap. dokum. oddaja 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 10/24 21.25 Homo turisticus 21.55 Končnica 23.10 Edmonton: SP v atletiki, prenos 1.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, risanka 10.30 Črni pirat, risanka 11.00 Hroščeborgi, 4. del serije 11.30 Mladi Herkul, 9. del serije 12.00 V sestrini senci, amer{ki film 13.40 Robinson Crusoe, amer{ki film 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Gorski zdravnik, 11. del nanizanke 17.30 Post morjem, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Po kavbojsko, amer{ki film 22.00 Tat za vedno, 22. del nanizanke 22.50 Neorganiziran kriminal, amerški film 0.30 24 ur, ponovitev KANAL 9.50 TV prodaja 10.20 Pet grobov do Kaira, ameriški film 12.00 Melrose Place, ponovitev 13.00 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Na sever, 8. del nanizanke 15.30 Nedeljska matineja: Princ za en dan, ameriški film 17.10 Adijo, pamet, 17. del nanizanke 18.05 Malcolm in Eddie, 7. del humor. nanizanke 18.35 Melrose Place, 32. del nadaljevanke 19.30 Malcolm in Eddie (IV.), 1. del humor. nanizanke 20.00 Lov za zakladom, 12. del nanizanke 20.50 Sheena, kraljica džungle, 12. del nanizanke 21.40 Vsi pravijo, ljubim te, ameri{ki film 23.30 Striptizete, 6. del nanizanke 0.00 Adrenalina TROJKA 7.00 TV prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.30 Ptujski festival narodnozabavne glasbe 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 Naš vrt 14.00 Inline hokej, reportažač 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou 21.00 Ježek Show, glasbeni izbor 22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 23.30 Glasba 0.00 Videostrani HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Otroški program. 8.00 Davy Crockett - kralj divjine, ameriški film. 9.30 Svet Super Marija, risanka. 9.40 Operacija Barbarossa, serija (2/7). 10.15 Spomin naroda: Arheološki muzej v Zagrebu. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Gala (pri Sinju): Sveta maša, prenos. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 J.D.Salinger, dokumentarni film. 14.55 Zlata dekleta, humoristična serija (61/180). 15.20 Poročila. 15.30 Raziskovalec: Naloga svinje morilke, pz serija (35/36). 16.30 Hotel Grand 2., serija (3/10). 17.25 Perry Mason, ameriški film. 19.00 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Berači in sinovi, dramska serija (7/13). 21.05 Iščoč Amy, ameriški film. 23.00 Madiganovi, humoristična serija (4/12). 23.25 Poročila. Nočni program. 23.35 Policija, serija. 0.00 Hotel Grand 2., serija (3/10). 0.50 Ksena - bojevniška princesa, serija (23/24). 1.35 Raziskovalec: pon pz serije (35/36). 2.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. 2.40 Rock klub: Rock v Riu (5/7). 4.30 Kockar Bob, francoski film. 6.10 Mesečina. HTV 2 7.15 Policija, serija. 10.05 Naša dežela, serija. 14.15 Resort to Murder, mini-serija. 17.20 Briljanteen. 17.50 Vizum: Poljska. 18.30 Ksena - bojevniška princesa, serija (23/24). 19.15 TV izložba. 19.30 Policija, serija. 19.55 Zakladnica šibenske katedrale. 20.10 Potovanja: Indonezija (6/11). 21.10 Poročila. 21.20 Mesečina. 22.05 Citizen Langlois, francoski film. 23.15 Kockar Bob, francoski film. 0.55 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.05 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Vesoljski otok 1, serija (16/26). 21.00 Ethno Ambient - Salona 2001. (2/4). 21.45 Amerika - življenje narave. 22.20 Šport danes. 22.45 Edmonton: SP v atletiki. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 10.35 Disneyjev festival. 12.00 Izgubljeni svet, serija. 12.45 Smeh v vesolju, komedija, 1987 (Mel Brooks). 14.20 Zvezdne steze 4: Potovanje domov, zf film, 1986 (William Shatner). 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Austria Memphis : Rapid, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Na ribolov!, komedija, 1996 (Joe Pesci). 21.45 Columbo: Umor v lastni režiji, kriminalka, 1978 (Peter Falk). 23.25 Atletika, SfP posnetek. 23.55 Prebujanje, kriminalka, 1991 (Lindsay Wagner). 1.25 Nedolžne laži, kriminalka, 1996 (Mimi Rogers). 2.55 Prebujanje, krimi, 1991. 4.25 Faust, krimi serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Gurmansko potovanje po Italiji: Piemont. 9.35 Spominja, se: dr. Karl Bráhm-njegovo delo, njegova glasba, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Zelen je travnik, komedija, 1972 (Roy Black). 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Univerzum: V gozdu trnovih dreves, dokum. 15.05 Heidi in Erni, serija. 15.30 Podeželska zdravnica, domovinski film, 1958. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, dokumentarec. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 V luči ognja, melodrama, 2000 (Mariella Ahrens, r: Hans Werner). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (6), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Berezina ali zadnji dnevi Švice, komedija, 1999 (Elena Panova, r: Daniel Schmidt). 0.45 Premagovati se, drama, 1998 (Dennis Quaid). 2.15 Kulturni tednik. 2.40 Pogledi s strani, revija. 2.55 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.40 Jack, mlad. komedija, 1987. 8.05 Weck UP 10.05 Mircoma-nia. 10.35 Debeluh in Belgijec. 11.05 Koenig. 12.05 Klinika Rose-nau. 13.05 Park Hotel Stern, serija. 14.05 Zlata krila, serija. 15.00 J.A.G., akcij. serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape -Pogrešani v vesolju zf. serija. 18.00 V bliskavici, magazin.1 8.30 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Spirala sreče (Christian Clerici). 22.15 Kopalna sol, zabavne zgodbe. 22.45 Planetopia, znantsveni magazin . 23.30 News & Stories. 0.25 Gorila, agentska serija, 1990 (Karim Allaoui). 2.05 Pensacola, pon. 2.50 Farscape, pon. RTL 5.20 Otroški program. 10.25 A-Team. 11.20 Zottijeve pustolovščine, fantazijsko pustolovski, 1987 (Todd Waring). 14.05 Sliders, paralelni svet, fantazijska serija. 15.00 Herkules, serija. 16.00 Xena, serija. 16.55 Robin Hood, pustolovska serija, 1999. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Kuža pod košem, komedija, 1997 (Kevin Zegers, Michael Jeter). 22.15 Spiegel TV, magazin. 23.00 Moč sonca, reportaža. 0.00 South Park. 0.30 Prime Time. 0.50 Xena, pon. 1.40 Herkules, pon. 2.25 Sliders, pon. 3.10 Oliver Geissen Show, pon. RTL 2 5.55 Novo v kinu, pon. 6.20 ristaniške podgane. 7.00 Sliders, pon. 8.30 Countdown X - Alarm v vesolju. 9.25 Vohljač na štirih tacah,otroška kriminalka, 1994. 10.50 In solze izginjajo v dežju, melodrama, 1989. 12.35 Ameri{ki sladoled II, najstni{ka komedija, 1987. 14.15 Reklamni spoti. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.10 Čudoviti svet neumnosti. 19.00 X-Factor: Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Ženske fantazije, reportaža. 21.25 Exklusiv, reportaže: zabave na Ibizi. 22.10 Ladja ljubezni (1), zabavno erotična serija, 1/8. 23.10 Redakcija special. 0.15 Electric Blue. 1.05 Poetic Justice, drama, 1993. 3.10 Caribe - Posel s smrtjo. PRO 7 5.55 Roswell. 6.35 Cosby & Kids. 7.00 Otroški program. 9.35 Simpsonovi. 10.05 CinemaxX TV. 10.50 Jets, življenje na robu. akcijska serija. 11.40 Viper, serija. 12.35 Largo Winch - Nevarna dediščina. 13.30 Ninjas Kick Back, akcijski, 1994 (Victor Wang). 15.05 Crossworlds - Dimenzije neskončnosti, fantazijski, 1996 (Rutger Hauer). 16.40 Dvoboj mečevalcev, pustolovski, 1997. 18.55 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Pogum za resnico, voja{ka drama, 1996 (Meg Ryan, Denzel Washington). 22.30 Focus TV. 23.30 Candyman 2: Krvno maščevanje, grozljivka, 1995 (Tony Todd). 1.05 Dimenzije neskončnosti, pon. 2.35 Largo Winch - Nevarna dediščina. 3.25 Viper. 4.10 Kurja polt, pon. EUROSPORT 8.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 11.00 Tenis - WTA turnir v Los Angelesu. 12.00 Atletika. 12.30 Smučarski skoki, pon. 13.15 Smučarski skoki, prenos iz Hinterzartena. 15.15 Motokros. 16.00 Atletika - SP v Edmontonu, prenos. 18.00 Cart FedEx serija, prenows iz ZDA. 20.15 Motorsport, ameriška Le Mans serija. 21.15 Atletika -SP v Edmontonu, pon. 22.15 Športna poročila. 22.30 Atletika - SP v Edmontonu, zadnji dan, prenos. dSf 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Hattrick, 2. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Potovalni magazin: Švica. 14.15 Oldtimer, magazin. 15.15 Tenis: ATP turnir v Cincinnatiju. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.45 Formula 3. 20.15 Motorsport. 21.15 MX, moto-ciklistični magazin. 21.45 Nogomet, magazin. 22.45 Boks. 23.45 DSF reportaže. 1.5 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Franz Schubert: maša št. 6, posnetek koncerta. 10.15 Hans Weiger ali Umetnost ustvarjalne kritike, dokum. 11.00 Skopuh, gledališka igra, 1994. 12.30 Operni pevec Karl Ebb-glas stoletja, dokum. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in dopust, dokum. 14.00 Pogovor z Rolfom Lyssyjem. 15.15 Zadnji svojega poklica?, dokumentarec. 15.30 Dom za vse kožuhe (8), dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Bush-Gorbačov-svet po preobratu, dokum. 17.15 100 let-odštevanje: 1994-Mandelina zmaga, dokum. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.10 Kakšne otroke hočemo?, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 20 dni v 20. stoletju: Delhi, 15. avgust 1947-konec kolonialne oblasti, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Lunenburg (Kanada), dokum. 21.15 Izginula meja, dokum. 22.35 Checkpoint Charlie-najbolj vroča meja v hladni vojni, dokumentarec. 22.50 Komisar, krimi serija (Erik Ode). 23.50 Visoki zid, kriminalka, 1947 (Robert Taylor). 1.30 Halo Avstrija. 2.00 Pogovor z Rolfom Lyssyjem. 3.00 Nasveti za prijatelje živali. 3.30 Dnevnik. Ponedeljek, 13. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Rde~i grafit: Mednerodne poletne gledali{ke delavnice v Izoli 9.40 Ole Aleksander, nadaljevanka, 6/7 10.00 Risanka 10.05 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, # 10.40 Zgodbe iz Amerike: Misisipi # 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 8/13 # 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.15 Polno~ni klub: Prostitucija 15.25 Pisave: Florjan Lipu{ 15.55 ober dan, Koro{ka 16.30 Poro~ila # 16.45 Tomažev svet, izobraževalna odd. za otroke, 7. del # 16.50 Telebajski, 39. oddaja 17.15 Radovedni Ta~ek: Figa 17.40 Vojna z rakom: Zalezovanje morilca, dokum. oddaja 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 4/12 20.45 10 let Slovenske države 22.00 Odmevi # 22.45 Branja 22.50 Brez reza: F. Bu~ar in J. pu~nik o osamosvojitvi 23.40 Znameniti umetniki: Marguerite Long, dokum. oddaja 0.40 Vojna z rakom: Zalezovanje morilca, ponovitev SLOENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.40 Kartoteka izumrtja, dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 83. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 24/29 18.00 Peta hi{a na levi, humoristi~na nanizanka, 7/10 # 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Dolina potopljenih zakladov, dokumentarna oddaja 21.00 Življenje je lepo, ponovitev filma 22.50 Med sosedi, nanizanka, 10/13 23.10 Brane Ron~el izza odra 1.10 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyor{ka policija, 12. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 52. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 100. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 96. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 53. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan (IV.), 1. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 9. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 11. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 11. del nanizanke 23.00 Zlobni dvoj~ek, 11. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 99. del humor. nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladeni~ v modrem, 111. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 31. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 8. del humor. nan. 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 10. del nanizanke 17.10 Providence, 10. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 13. del humor. nan. 18.30 Tretji kamen od sonca, 16. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 11. del nanizanke 20.00 Filmska uspe{nica: Bugsy, ameri{ki film 22.20 Seinfeld, 24. del humor. nanizanke 22.50 Zvezdne steze: Voyager (V.), 1. del nanizanke 23.40 Popolni spomin, 1. del ameri{ke nanizanke 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 10.00 TV prodaja 11.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 12.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža 13.00 Videostrani 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Na{ vrt 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: E.T. (7/11). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Odlo~ilna orožja, (6/12). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.40 Naša dežela, serija (111/150). 13.30 Poro~ila. Poletni program. 13.35 Suzan, humoristi~na serija (8/23). 14.00 Jack in Jill, serija (9/19). 14.45 Svet živali: Beli medved, pz serija (1/6). 15.35 Vrnitev na Osamljeno golobicu, serija (1/8). 16.25 Glasba. 16.35 Ogledalce, ogle- dalce - otroška serija (23/46). 17.05 Hugo, TV Igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Ciklus mladih avtorjev, dokumentarna oddaja. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Raj, pekel in nirvana: Mohamed - dokumentarna serija (2/3). 20.55 Turisti~ni magazin. 22.10 Odmevi dneva. Poletni program. 22.30 Prijatelji, humoristi~na serija (1/24). 22.55 Dosjeji X (7.), serija (5/22). 23.40 Od Zemlje do Meseca, serija (9/12). 0.30 Formula za smrt, ameriški film. No~ni program. 2.00 Policija, serija (10/10). 2.25 2.4 otroka VII., humoristi~na serija (2/7). 2.55 Zgodbe Ruth Rendell, serija (1/7). 3.45 Raj, pekel in nirvana: Mohammed - dokumentarna serija (2/3). 4.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. ČB v barvi: 4.45 Kralj in štiri kraljice, ameriški film. HTV 2 8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 17.15 Poro~ila. 17.20 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (21/22). 18.05 Naša dežela, serija (111/150). 19.00 2.4 otroka VII., humoristi~na serija (2/7). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 ~arovnija, serija (25/52). 21.05 Poro~ila. 21.15 Zgodbe Ruth Rendell, serija (1/7). 22.05 Ciklus "Fantasti~ne ženske": Moški so kot ~okolada, nemški film. 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.55 Edmonton: SP v atletiki, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. ČB v barvi: 20.10 Kralj in štiri kraljice, ameriški film. 21.35 ČB v barvi. 22.20 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 7.00 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 8.05 sam svoj mojster, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Na ribolovi, komedija, 1996. 10.20 Vrzi mamo z vlaka, komedija, 19887. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Odstekani, komedija, 1998 (Rodney Dangerfield, r: Peter Baldwin). 21.50 Ljudstvo proti Larryju Flintu, drama, 1996 (Woody Harrelson, r: Miloš Forman). 23.55 Nikita, serija. 0.40 Plen, serija. 1.25 Bronk, kriminalka, 1975 (Jack Palance). 2.35 Od{tekani, komedija, 1998. 4.04 Hazarder s pi{tolo, vetsern, 1960. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1332). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Podeželska zdravnica, domovinski film, 1958. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15^.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Šesto dekle, komedija, 1996 (Theresa Randle). 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Kraj sre~anja kultura. 3.50 Dobrodo{li v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Otvoritev nogometnega stadiona v Gelsenkirc-hnu (gost Franz Beckenbauer), prenos. 22.15 Rde~a ~etrt, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 No~. 0.40 Star Trek - Naslednje stoletje. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. 3.00 Franklin, pon. RTL 6.30 Dobro jutro, Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i letil, kviz show (Sonja Zietlow). 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami (1655). 18.00 Dober ve~er RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2290). 20.15 Kviz 21. 21.15 Za re{etkami - ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.15 Trend. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Polno~ni žurnal. RTL 2 5.40 Otro{ki program. 9.20 Trije mo{ki in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hi{a, pon. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otro-{ki program, serije, filmi. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digi-mon, risana serija. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Nora obletnica mature, komedija, 1998 (Lara Flynn Boyle, Teri Hatchen). 22.10 Exklusiv, reprotaže: seks 2000. 23.00 No~no življenje v Tokiu, eroti~ni, 1995. 0.45 Nora obletnica mature, pon. komedije. 2.30 Pod kožo, eroti~ni triler, pon. 4.15 Caribe - Posel s smrtjo, pustlovski, 1987. PRO 7 6.30 Bulevarski magazin, pon. 7.25 Dharma & Greg. 7.50 Andread Turck, ljubezenske zgodbe, pon. 8.50 Pogovor. 9.20 Zeus in Roxanne, pon. filma o živalih, 1996. 11.05 Desert Forges, pust. show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija (David Duchovny). 21.15 Sedem dni - Vrata v ~as. 22.15 TV total. 23.10 Komedija. 23.45 Nekako v L.A.-ju. 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV. 1.30 Dexterjev laboratorij. 1.50 Dexterjev laboratorij. 2.15 Johnny Bravo. 2.30 TV total. 3.20 Sedem dni - Vrata v ~as, pon. EUROSPORT 8.30 Atletika, pon. 10.00 Motorsport. 11.00 Nori {porti, pon. 11.30 Vodno smu~anje. 12.00 Atletika - SP 12.30 Tenis: WTA turnir v Los Angelesu. 13.30 Kolesarstvo, pon. 14.30 Nori {porti. 15.30 Atletika - SP v Edmontonu, pon. 17.00 Atletika, pon. 17.30 Nogometni magazin. 18.30 WATTS. 19.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, prenos. 22.00 Smu~arski skoki, pon. 23.00 Športna poro-~ila. 23.15 Smu~arski skoki. 0.45 WATTS. 1.15 Športna poro~ila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.00 Takeshi's Castle. 8.15 Nogomet. 9.30 Pogovor o nogometu, pon. 12.00 Speed Zone. 13.00 Nogomet. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago Pago.1 5.30 Angle{ki gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis - ATP turnir v Cincinnatiju. 18.00 Nogomet, poro~ilo. 18.30 Nogomet, prenos iz Karlsruhea. 20.45 DSF reportaže. 21.15 Motociklizem. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Avtomagazin. 23.30 Borilni {porti. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks. 3.00 No~ni program. Torek, 14. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni {olski avtobus, risanka 9.25 Radovedni Ta~ek: Figa 9.40 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke, 7. del # 9.45 Oddaja za otroke 10.00 Lahkih nog naokrog 10.45 Vojna z rakom: Zalezovanje morilca, dokumentarna oddaja 11.35 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka, 4/12 13.00 Poro~ila # 13.15 Festival Ljubljana: Mojca Zlobko - harfa in Cveto Kobal - flavta 13.50 10 Let Slovenske države 14.50 Znameniti umetniki: Marguerite Long, dokum. oddaja 15.50 Prisluhnimo ti{ini # 16.30 Poro~ila # 16.45 Oddaja za otroke 17.00 Izpodnebnik, nadaljevanka, 5/13 17.25 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 17.50 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 3/5 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tramontana, francoska nadaljevanka, 8/10 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.45 Sofie, drama, 3/3 23.40 Odmevi preteklosti, ponovitev SLOVENIJIA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Portret Toneta Pav~ka 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 84. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 25/29 18.00 Umor v mislih, ameri{ki film 19.30 Videospotnice 20.05 Alpski ve~er 2001, 1. del 20.55 23, nem{ki film 22.30 Sopranovi, ponovitev 23.15 KKK, slovenski kratki film 23.30 Olimpijske igre v Berlinu 1936, pon. filma 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyor{ka policija, 13. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 53. del nanizanke 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 101. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 97. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 54. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 2. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 10. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 12. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 12. del nanizanke 23.00 Zlobni dvoj~ek, 12. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 100. del humor. nan. 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladeni~ v modrem, 112. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 32. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 9. del humor. nan. 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 11. del nanizanke 17.10 Providence, 11. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 14. del humor. nan. 18.30 Tretji kamen od sonca, 17. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 12. del ameri{ke nanizanke 20.00 Akcijski film: Muha 2, ameri{ki film 21.50 Seinfeld, 1. del humor. nanizanke 22.20 Zvezdne steze: Voyager, 2. del nanizanke 23.10 Popolni spomin, 2. del nanizanke 0.00 Mozaik Slovenije, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz doma~e skrinje, kontakna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 ~arovnija, serija (25/52). 10.00 Poro~ila. 10.05 Otroški program. 11.25 Odlo~ilna orožja 2.: Pozabljeni lovec, dokumentarna serija (7/12). 12.00 Opoldanska poro-~ila. 12.40 Naša dežela, serija (112/150). 13.30 Poro~ila. Poletni program. 13.35 Suzan, humoristi~na serija (9/23). 14.00 Jack in Jill, serija (10/19). 14.45 Svet živali: Leopard, pz serija (2/6). 15.35 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (2/8). 16.20 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, otroška serija (133/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Naj, naj. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Temne strani legende: Kralj Jadrana, dokumentarna oddaja. 20.40 V prvem planu. 22.15 Odmevi dneva. Poletni program. 22.35 Prijatelji, humoristi~na serija (2/24). 23.00 Dosjeji X (7.), serija (6/22). 23.45 Od Zemlje do Meseca, serija (10/12). 0.40 Meš~an Cohn, ameriški film. No~ni program. 2.30 Policija, serija (10/10). 2.55 Cosbyjev show VI. (19/26). 3.20 Siska 1., serija (2/6). 4.05 L'orange du Noel, francoski TV film. 6.10 Monoplus. HTV 2 8.00 Panorame turisti~nih središ~ Hrvaške. 17.10 Poro~ila. 17.15 Zgodbe Ruth Rendell, serija (1/7). 18.05 Naša dežela, serija (112/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (19/26). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 ~arovnija, serija (26/52). 21.05 Poro~ila. 21.15 Becker, humoristi~na serija (3/22). 21.40 Siska 1., serija (2/6). 22.25 Java - dežele, ljudje, pustolovš~ine - dokumentarna serija (2/2). 23.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 L'orange de Noel, francoski TV film. 22.10 Monoplus. 22.50 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Franklin, risana serija, otro{ki program. 7.55 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.10 Columbo: Umor v lastni režiji, kriminalka, 1978. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, humoristi~na serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Hudi~eva ženska, triler, 2000 (Iris Berben, r: Oliver Berben, Roman Frosch). 21.50 Pravi mo{ki, komedija, 1996 (Tim Bregmann, r: Rolf Silber). 23.25 Morilec najine matere, drama, 1997 (Roxanne Hart, r: Bill Norton). 0.55 Eroti~ni dnevniki, serija. 1.15 Hudi~eva ženska, triler, 2000. 2.45 Pravi mo{ki, komedija, 1996. 4.20 Bronk, kriminalka, 1975. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Ljubezen v Salzkammergutu, domovinski film, 1956. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1334). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Na življenje in smrt-strategije roparic: Rojeni za ubijanje, opremljeni za preživetje,_dokumen-tarec. 21.05 Vsakodnevne zgodbe, reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Veterinarka Christine - pustolov{čine v Južni Afriki, drama, 1998 (Uschi Glas, r: Christian Kohlund). 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Na življenje in smrt-strategije roparic, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Ljubim prostitutko, melodrama, 1998 (Uwe Bohm, Elexandra Kamp). 22.15 Akti 01, magazin. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier, serija. 1.05 Star Trek - Naslednje stoletje, ponovitev. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Franklin, ponovitev. RTL 6.30 Dobro jutro em~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti. 16.00 Sam svoj mojster, serijska komedija. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami (1656) . 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2291). 20.15 SK Babies: Zaklju~ni strel, krimi serija, 1998 (Fabian Harloff). 21.15 V imenu zakona, krimi serija. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.10 Policijski zdravnik Dangerfield, policijska serija, 1995. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. RTL 2 5.40 Otro{ki program. 8.55 Najlep{a leta. 9.20 Princ z Bel-Aira. 9.45 Radijska postaja. 11.05 Polna hi{a, pon. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 Neumni prestopniki. 13.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlep{a leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 prijazna hi{a. 18.30 Polna hi{a. 19.00 Kign of Queens, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Wild Things, dokumentarec o živalih, 3/5, 1995. 21.10 Neumni vozniki. 22.10 Exklusiv, reportaže: Nemčija v vročici formule 1, reportaža. 23.00 Redakcija. 0.00 Fosy Fantasies. 1.10 Peep. 2.15 V imenu nedolžnsoti, pon. psih. drame. 4.10 Ne poznajo usmiljenja, triler, 1994. PRO 7 6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu {ef. 8.10 Prijazna družina. 8.40 Velika družina. 9.15 Sanje o Apollu XI, tragikomedija, 1994 (Ted Danson). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Speed -Čas je denar, kviz. 21.15 Desert Forges, pustolovski show. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ. 23.45 Tiso~letje. 0.40 Dosjeji X, serija. 1.30 TV total. 2.15 Speed - Čas je denar, pon. kviza. 3.05 Jets, življenje na robu. EUROSPORT 8.30 Smu~arski skoki. 10.30 Tenis - WTA turnir vTorontu. 11.30 Kolesarstvo, pon. 12.30 Nogometni magazin, pon. 13.30 WATTS, pon. 14.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, pon. 15.30 Smu~arski skoki, pon. 17.00 Smu~arski skoki, prenos iz Courchevela. 19.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, prenos. 21.00 Boks. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motokros. 0.15 Motorsport. 0.45 Plezanje. 1.15 Športna poro~ila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 World Soccer. 9.45 Nogomet, 2. liga. 12.00 Speed Zone. 13.00 Šport po svetu. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago Pago. 15.30 Angle{ki gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 InTeam. 19.30 Športna poro~ila. 19.45 Nogoetni magzain. 20.15 Nogomet, otvoritveni gala za areno Schalke, prenos iz Gelsenkirchena. 22.45 Motodrom. 23.45 Ekstremni trenutki. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks. Sreda, 15. avgust SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka, 5/13 9.25 Carski sel, risana nanizanka, 14/26 9.45 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 10.00 Izpodnebnik, nadaljevanka 10.25 Lingo, TV igrica # 10.55 Maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja, prenos 12.00 Glasbena dediščina 13.00 Poročila # 13.15 Terra Australis 13.45 Svet, ki izginja, dokumentarni film 15.25 Aktualno 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom, ponovitev 17.35 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 17.50 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 5/11 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pečat: Princi v izgnanstvu, kanadski film 21.40 Žena s soncem, dokumentarni film 22.15 Poročila # 22.35 Komorni ansambel Slovenicum: svetovljanski J. Ch. Bach 22.55 Ave Marija - koncert moškega pevskega zbora Lek iz Ljubljane 23.20 Svet narave, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 85. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 26/29 18.00 De~ki v rjavem, angleški ~b-film 19.25 Videospotnice 20.05 Ljubljana: Prijateljska nogometna tekma: Slovenija - Romunija, prenos 22.10 Sopranov!, ponovitev 23.10 Umori, nanizanka, 18/45 23.55 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Newyorška policija, 14. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 54. del nan. 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 102. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 98. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 55. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 3. del nanizanke 20.50 Raztresena Ally, 11. del nanizanke 21.40 Prijatelji, 13. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 13. del nanizanke 23.00 Zlobni dvojček, 13. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 101. del humor. nan. 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 TV prodaja 9.30 Mladenič v modrem, 113. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 33. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 TV prodaja 14.15 Skrita kamera 14.45 Princ z Bel Aira, 10. del humor. nanizanke 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 12. del nanizanke 17.10 Providence, 12. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 15. del humor. nan. 18.30 Tretji kamen od sonca, 18. del humor. nan. 19.00 Obalna straža, 13. del nanizanke 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Mesto angelov, 7. del nanizanke 21.50 Seinfeld, 2. del humor. nanizanke 22.20 Zvezdne steze: Voyage, 3. del nan. 23.10 Popolni spomin, 3. del nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 9.00 TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Videostrani 12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Vse za zdravje 21.00 Reporter X 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (26/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Odločilna orožja 2: Krila nad oceanom, dokumentarna serija 8/12). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (113/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Suzan, humoristična serija (10/23). 14.00 Jack in Jill, serija (11/19). 14.45 Svet živali: Grbavi kit, pz serija (3/6). 15.35 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (3/8). 16.25 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, otroška serija (40/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Marija v hrvaškem narodu, izobraževalna oddaja. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.15 LOTO 7/36. 19.30 Dnevnik. 20.05 Miss Daisy, ameriški film. 21.45 Ozdravljenje z vero, dokumentarna oddaja. 22.20 Odmevi dneva. Poletni program. 22.40 Prijatelji, humoristična serija (3/24). 23.05 Dosjeji X (7.), serija (7/22). 23.50 Od Zemlje do Meseca, serija (11/12). 0.45 Posvet, kanadsko-ameriški film. Nočni program. 2.45 Policija, serija. 3.10 Simpsonovi, risana serija (19/25). 3.35 Severni veter, serija (4/10). 4.25 Prenos. 5.10 Frostov pristop, serija (2/4). HTV 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 11.00 Krasno: Sveta maša, prenos. 16.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Siska 1., serija (2/6). 18.05 Naša dežela, serija (113/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (19/25). 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 čarovnija, serija (27/52). 21.05 Poročila. 21.15 Severni veter, serija (4/10). 22.00 Družinsko drevo rocka (7/11). 22.50 Stil novih plemen: Turizem, dokumentarna serija (2/6). 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 18.45 Zadar: PH v odbojki na mivki, reportaža. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 20.20 Nogomet: prijateljska tekma: Irska : Hrvaška, prenos. 22.20 Slačilnica. 23.20 Prenos. 0.05 Frostov pristop, serija (2/4). AVSTRIJA 1 6.30 Franklin, risana serija, nato otroški program. 8.40 Pinky in Brain, risana serija. 9.05 Nahrbtnik, poln laži, otroški film, 1996. 10.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.00 Izgubljeni svet, serija. 11.45 Tom in Huck, pustolovski film, 1995 (Brad Renfro). 13.10 Moj očka je duhi, komedija, 1990 (Bill Cosby). 14.30 Hi{ni zapor, komedija, 1995 (Jamie Lee Curtis). 16.15 Glej kdo se oglaša, komedija, 1989 (John Travolta). 17.45 nerazdružljiva prijatelja, komedija, 1973 (Bod Spencer). 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Nogomet, Avstrija : Švica, prijateljska tekma, prenos. 22.50 Hard To Kill-Odporen na krogle, akcijski film, 1990 (Steven Seagal, r: Bruce Malmuth). 0.20 Riot-Nemiri, akcijski film, 1996 (Gary Daniels). 1.50 Lisičke, drama, 1979 (Jodie Foster). 3.30 Moj očka je duhi, komedija, 1990. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Je Geraldine angel?, komedija, 1963 (Peter Weck). 10.30 Bregenške slavnsotne igre 2001: O miših in ljudeh, posnetek koncerta. 11.00 Salzburške slavnostne igre 2001 : Koncert Dunajskih filharmonikov, prenos. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Salzburške zgodbe, komedija, 1956 (Marianne Koch). 14.30 Ljubezen na Tirolskem, domovinski film, 1955 (Hans Moser). 16.10 Skoraj gentleman: Živalsko zaljubljen, komedija, 2000 (Friedrich von Thun). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Mistični izviri na Koroškem, v Furlaniji in Sloveniji, dokumentarec. 17.30 Od Nussdorfa na Innu do Salzburga, reportaža. 18.00 Nabrano v Avstriji. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 1954 Praznik. 20.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 21.15 Modrobele zgodbe, epizodna serja. 22.00 Rosmersholm, gledališka igra, posnetek. 0.40 Gospa Daisy in njen šofer, drama, 1989 (Jessica Tandy). 2.15 Pogledi s strani. 2.20 To je zabava 2, komedija, 1977. 4.15 Kraljica gora, vestern, 1954. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalni magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 1999. 21.15 Stockinger: Moč mrtvih, krimi serija, 1995 (Karl Markovics). 22.15 Zločinski tango, krimi serija, 1995. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Stockinger, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz show. 16.00 Sam svoj mojster. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1657). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2292). 20.15 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 2001 (Sigmar Solbach). 21.15 Ognjeni angel, za~etek akcijske serije, 1/4, 1997 (Nicolas Koenig). 22.15 Stern TV: Če dobi otrok otroka. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.05 Radijska postaja. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni vozniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Močna družina, serija. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša, serija. 19.00 King of Queens, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira, humoristična serija. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, znanstveno fantastična serija, 2000. 22.15 Nikita, akcijska serija, 1997 (Petra Wilson). 0.00 Exklusiv, reportaže: počitnice brez staršev. 0.45 Nočno življenje v Tokiu, erotični, 1994, pon. 2.35 Killer Force, akcij. triler, 1993. 4.20 Ljubezen v mesečini, ljubezenska zgodba. 1994. PRO 7 6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Prijazna družina. 8.50 Velika družina. 9.20 Na pomoči Napad na odprtem morju, triler, 2001.11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella, pogovor. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18. Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.25 Čarovnice, fantazijska serija. 22.15 TV total. 23.10 Pro 7, reportaže: Potgnjeno iz naftalina! 0.00 Fantom poželenja, erotični, 1996. 1.30 Buffy, pon. 2.15 Čarovnice, pon. 3.00 TV total. EUROSPORT 8.30 Smučarski skoki, pon. 10.00 Tenis - WTA turnir v Torontu. 11.30 Nori športi, pon. 12.30 Motociklizem. 13.30 Gorska kolesa. 14.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, pon. 15.30 Smučarski skoki. 17.00 Nori športi, magazin. 17.30 AutoMagazin. 18.00 Motor-sport, magazin. 18.30 Jadralni svet. 19.00 Tenis - WTA turnir v Torontu, osmina finala. 20.45 Nogomet: Francija : Danska, prenos. 22.45 Športna poročila. 23.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 0.00 Golf - turnir v Grand Blancu. 1.00 WATTS, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet, pon. 9.00 Nogomet, pon. 12.00 Normal, magazin, pon. 13.00 World Soccer, pon. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Pago Pago. 15.30 Angleški gladiatorji. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.15 Stoke, pon. 19.00 Dvoboj, kviz. 19.40 Športna poročila. 19.45 Športna borza. 20.15 Motociklizem, magazin. 21.15 Motociklizem. 22.15 Športna poročila. 22.30 Snowboard, magazin. 23.00 Boks. 0.00 Wrestling, pon. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni program. @,8dto-tedn!k.sî radlo, ki je na vasi frekvenci 104,3 FM 98,2 FM http://www.radio-tednik.si 9. -15. avgusta 2001 POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 9. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PETEK, 10. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ-DANES-JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). SOBOTA, 11. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTI- TKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). NEDELJA, 12. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). PONEDELJEK, 13. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). TOREK, 14. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). SREDA, 15. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHzl KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02/77122 61 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiicočm 13. Ptujskih 5 Naša zlata orna 12. Ans. Modrijani Daleč je dom 11. Ans. Petra Finka Sreča na tvoji strani 10. Vesele Štajerl kazalec odide v spodnjo vrstico, nakar sledi popravljanje in klikanje v pravilno celico (za to porabimo trikrat ve~ ~asa). Z naslednjim postopkom lahko Excelu zaukažete, da po pritisku tipke kazalca ne premakne ali pa ga premakne v katero drugo smer! 1. Izberite menijsko opcijo Orodja/Možnosti (Tools/ Options). 2. V pogovornem oknu izberite zavihek Urejanje (Edit). 3. Če želite, da se kazalec po potrditvi vnosa sploh ne prema- Možnosti kne, odstranite kljukico v potrditvenem polju Premakni izbor po pritisku na Enter (Move Selection After Enter). 4. Če želite, da se kazalec po potrditvi vnosa premakne v drugo smer, pod omenjenim potrditvenim poljem odprite seznam Smer (Direction) in tam izberite želeno smer Dol/Desno/Gor/Levo (Down/ Right/Up/Left). Slikal IZBOR NEPOVEZANIH CELIC Velikokrat želimo izbrati ve~ nepovezanih celic naenkrat. Takrat kadar želimo nekaj izra-~unati ali oblikovati z "enim" klikom. 1. Izberite prvo celico ali ve~ povezanih celic. 2. Pritisnite tipko in jo držite. 3. Z miško izberite drugo celico ali ve~ povezanih celic. 4. Z miško izberite tretjo celico ali ve~ povezanih celic. 5. ... 6. Tipko spustite šele, ko ste izbrali vse želene celice. S tem ste izbrali ve~ nepovezanih celic in izvedete ukaz, ki ga želite! KAKO POISKATI FORMULO Če želite iskati podatke v Excelu, moramo dobiti obrazec, ki ga imamo na sliki. Dobite ga z izbiro Urejanje/Najdi (Edit/Find), še lažje pa z vro~o tipko + . Na sliki imate s krogom ozna~en pa-dajo~ seznam, o katerem bo govor v tem nasvetu. V ozna~enem padajo~em sez- Išg; : Po vrsticah Razlikuj velike in male trke - „r" iskanièsatmcelih cèlic' ■ Zamenjaj... ■ Preglej^i^ Formule ■■ ■■■ '.J----- na Prehod Lastni seznami | Grafikon Pogled I Računanje Urejanje j Barva Splošno Nastavitve. P" Urejanje neposredno v celici |7 Razširitev oWikovanj In fcrmul vnosov seznama F? Omogoči operacijo povleci In spusti |7 omogoči samodejni ods^Dtkovni vnos P" Opozori pred prepisovanjem celic P" Premakni izbor po pritisku tipke Enter Smer; Dol V Fiksna vejica Mesta: Desno Gor Levo P isresovanje, kopiranje in razvrščanje predmetov s celicami P Potrdi posodabljanje samodejnih povezav r Zagotovi povratno informacijo z animacijo P Omogoči samokončaj za vrednosti celic © V redu Preklici namu imate tele opcije: ^lika 2 Formule/Formula To je privzeta izbira in iš~e po vsebini in ne po vrednosti formule. Vrednosti/Value Iš~e po vrednostih Komentarji/Comments S to opcijo pa iš~ete stvari, ki so v komentarjih. Ni ravno vsakodnevno, a dobro je vedeti, saj vam bo kdaj prišlo prav! Mogo~e vas zanima, kaj pomenijo še preostale možnosti v omenjenem oknu. V slovenskem Excelu je vse jasno, saj so nazivi jasni. Za vse, ki imate angleško razli~ico, pa samo prevodi: Match case - Razlikuj velike in male ~rke Find entire cells only -Iskanje samo celih celic Search/By rows - Iskanje/ Po vrsticah Search/By columns - Iskanje/ Po stolpcih Programi za LOTO kombinacije V preteklih tednih je kar Slovenijo nekajkrat prevzela loto vro~ica, predvsem lovi na milijone. Vrste pred loterijami so bile zelo dolge, vendar se je samo nekaterim spla~alo ~aka- vLOTO vi .0 ti. Na internetu sem našel nekaj programov, ki omogo~ajo "odkrivanje" pravih kombinacij. VLoto je brezpla~en pogram in omogo~a samodejno izbiro kombinacij. Njegov avtor je 3 i ^ 7 iT 13Š ID Ts; 17 18^ 13 20 22 23 25 271 28 31 : 3il 32 33 i 3^ 35 37 33 Uytâ © 1.SISTEM um Rezultat - Mešaj: X o Cas enega mešanja: 197 mili sec. p Število slevilk: —^ □d 8 do 17 8 ^ = 8 kombinacij Slovenski Horoskop-Lolo - Microsoft Internet Explorer Deloteko Ursjenje Pogled Priljubljene Orodja Pomoč Izberi številke od 1 do iLIE Interne!; ..........J^ Uros Vovcak. Program najdete na spletnem naslovu www.g-kabe.si/vloto, kjer dobite tudi ve~ informacij. Slika l Drug zanimivi program pa deluje samo na internetu na naslovu http://www.geocities.com/ slohoroskop/loto.html Program za izbiranje kombinacij za SEDMICO je navoljo v vsakem trenutku v dnevu. Naenkrat lahko izberete 7 ali 8 številk od 39, lahko pa posamezno po eno številko. Slika 2 Pa veliko sre~e! Dva izmed najpopularnejših svetovnih raperjev Eminem in Sean Combs (Puff Daddy) sta ustanovila spletno stran www.hookt.com, ki naj bi predstavljala priljubljeno sti~no to~ko vseh raperjev in ljubiteljev hiphopa. Na njej je ogromno vsebine, povezane z rapom in hip-hopom, najdemo pa vse od video-spotovv, glasbe v mp3 formatu pa tja do modnih artiklov ali bolje re-~eno osebne kolekcije Seana Com-bsa. Kot kaže, se tudi zvezdniška zasedba ne obnese ravno najbolje. Tako je vodstvo spletne strani vložilo prošnjo za zaš~ito pred upniki in se razglasilo za bankrotirano. Kakšna bo pot naprej, še ni znano, kaj lahko pa se zgodi, da bo vse skupaj potihnilo, upniki bodo pozabili na dolgove, oba zvezdnika pa se bosta raje uveljavljala na glasbenem podro~ju. *** Proizvajalec omrežne opreme Cisco Systems in varnostna skupina CERT opozarjata na varnostno luknjo v Ciscovih usmerjevalnikih, ki lahko hekerjem omogo~i dostop do nastavitev usmerjevalnikov kar lahko pripelje do razli~nih varnostnih težav. Hroš~ v varnostnih mehanizmih omogo~a hekerjem, da pridobijo nepooblaš~en dostop do Ciscovih usmerjevalnikov, ki jih poganja dolo~ena zvrst programske opreme. S tem lahko zaustavijo promet po medmrežju, pridobijo vpogled v podatke, ki se prenašajo, med drugim tudi zaupne, kot so razna gesla in številke kreditnih kartic. Cisco je pohitel in razvil program~ek, ki ureja varnostne težave. Ta bo na voljo na njihovi spletni strani. *** Nov Microsoftov operacijski sistem bo vseboval tudi pesem glasbenika Davida Byrnea. Ko bo uporabnik prvi~ zagnal Media Player, sestavni del Windows XP, bo zaslišal pesem z naslovom »Like humans do«. Ta prihaja z zadnjega albuma bivšega pevca skupine Talking Heads, ki že nekaj ~asa uspešno vozi svojo solo kariero. Kot dodatek bodo na zaslonu izpisani tudi verzi pesmi, do konca avgusta pa bo možno na spletnem naslovu www.windowsmedia.com spremljati brezpla~ni enourni video posnetek z njegovega koncerta. Vsekakor dobra reklama za glasbenika. Japonski elektronski gigant Sony je podpisal tržno pogodbo z vodilnim spletnim portalom Yahoojem, s katero želi Sony pove~ati svojo prisotnost v spletu. Pogodba, katere finan~ne podrobnosti niso bile razkrite, predvideva tako vklju-~itev vseh Sonyjevih izdelkov na Yahoojevo prodajno spletno stran kot izdelavo enotnega spletnega portala za celotno Sonyjevo filmsko, glasbeno in elektronsko ponudbo. Poleg tega pogodba vklju~uje tudi dogovor o pove~ani prisotnosti Sonyjeve filmske ponudbe na spletnih straneh Yahooja. Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si -k-k-k *** *** NASVETI Kuharski nasveti Jedi z zara V teh vročih poletnih mesecih se nam prilega količinsko malo, vendar okusnih jedi, zato pogosteje kot kadarkoli v letu pripravljamo razli~ne jedi z žara. Pečenje na žaru je prastara kuharska umetnost, ki je ostala priljubljena vse do danes. Danes nam je na voljo cela vrsta pri-pomo~kov, s katerimi s olaj{amo delo in pripravljene jedi ostanejo vabljivo zape~ene in so~ne, ko jih ponudimo. Preden se lotimo pečenja na žaru, mora biti žar močno razgret, tako da se pore na povr{ini mesa takoj zaprejo in preprečujejo izcedek lastnega soka. Le tako bo ostalo meso sočno in mehko. Vseeno je, s katere strani prihaja vročina, saj jedi med pečenjem večkrat obračamo, da se enakomerno zapeče-jo. Preden damo živila na žar, jih pokapljamo ali premažemo z oljem, odvisno od živila. Najpogosteje uporabljamo rastlinsko olje, ki nima izrazitega okusa. Okus po olivnem olju je mnogo mo- čnej{i kot na primer okus sončničnega olja, zato se poda le k nekaterim jedem. Slanina, v katero pogosto zavijamo pusto perutnino ali divjačino, naj bo neslana, da sol ne potegne iz mesa vode in bi bilo zardi tega po peki bolj suho in manj sočno. Ce uporabljamo rastlinsko ali svinjsko mast, potem jo pred uporabo sproti raztopimo in z njo premažemo jedi. Zelo redko jedi premažemo z maslom ali margarino, ker jedi zelo hitro potemnijo. Le izjemoma z maslom premažemo kako ribo ali perutnino, ki ne zahteva dalj{e toplotne obdelave, pa {e takrat jih z maslom ali margarino premažemo tik pred koncem pečenja. Tik pred koncem pečenja uporabljamo tudi sladkorne in medene premaze, sojino omako in me{anice, v katerih je rde- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 342. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 54. nadaljevanje Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 12. nadaljevanje Brezposelnost Kot smo že omenili, je brezposelnost mladih pomemben dejavnik, ki negativno vpliva na du{evno zdravje. V letih 1998/99 je bilo v Sloveniji 19.554 brezposelnih mladih, starih od 15 do 21 let. Med njimi so prevladovali mladi z najnižjo stopnjo izobrazbe (I. in II.) in so predstavljali 46% mladih od 15 do 21 let, ki so brez zaposlitve. Tudi primerjava izobrazbene strukture mladih brezposelnih, starih od 15 do 18 let in od 18 do 21 let, je pokazala, da je izobrazbena struktura mladih daleč slab{a (75,7% s I. in II. stopnjo) v primerjavi s starej{imi (43,9% s I. in II. stopnjo izobrazbe). Decembra 1997 je bilo v strukturi vseh brezposelnih v Sloveniji 1.196 mladih brez zaposlitve, starih 15 do 18 let. To {tevilo sicer predstavlja le 1% med vsemi brezposelnimi v Sloveniji in 1% znotraj celotne generacije mladih te starosti. Dejansko pa bi ta mladina napolnila dve {tiriletni srednji {oli s petimi oddelki, kamor po svoji bio-lo{ki starosti tudi sodi. Med mladimi brezposelnimi, starimi od 15 do 18 let, so s 87,7% prevladovali tisti, ki so imeli najnižji stopnji izobrazbe (I. in II.). In ravno ti dejansko sodijo med življenjsko in zdravstveno najbolj ogrožen del mladih. V iskanje zaposlitve se lahko vključijo le kot NKV in PKV delavci, ki bodo tudi v primeru zaposlitve praviloma opravljali zdra- vju {kodljiva in slabo plačana dela. In kak{en je vpliv brezposelnosti na zdravje mladih? V strokovni literaturi najdemo razčlenitev vpliva brezposelnosti na zdravje predvsem znotraj dveh konceptualnih modelov: pojasnjevalnega modela povezanosti ekonomskih sprememb in zdravja ter stresnega pojasnjevalnega modela. Brenner je v svoji {tudiji 1973. leta opisal svoj model vpliva ekonomije in brezposelnosti na zdravje. Ugotovil je, da ekonomske fluktuacije in povečanje brezposelnosti vplivajo na povečanje obolevnosti in na porast du{evnih bolezni. V analizi vpliva brezposelnosti na zdravje ugotavlja, da se s povečanjem brezposelnosti povečujejo du{evne bolezni, z nekajletno zamudo nara{ča {tevilo samomorov ter bolezni srca in ožilja. Zdravstveno najbolj prizadeti so: dolgotrajno brezposelni, ljudje z nižjo izobrazbo in ljudje, katerih delo zaradi ekonomskih racionalizacij ni več potrebno. Gledano v celoti, nara{čajoča brezposelnost vzpostavlja pomembno povezavo med ekonomsko prikraj{anostjo, du{evnimi boleznimi in nastopajočim procesom kronične bolezni. Naslednjič pa {e o {tudijah brezposelnosti in zdravja, ki izhajajo iz stresnega pojasnjevalnega modela. ča mleta paprika, saj jedi lahko dobijo zaradi omenjenih sestavin pretemno barvo ali postanejo celo grenke. Z oljem premažemo živila pred pečenjem, da se ne izsu{ijo in se ne prijemajo na žar. Olje lahko nanesemo na živilo pred pečenjem ali med samo peko. Puste kose mesa položimo pred peko vsaj za pol ure v olje in jih vmes nekajkrat obrnemo. Za mazanje mesa in drugih živil uporabljamo čopič, {e bolj{e pa je, da uporabljamo vejico dovolj čvrstih di{av, kot je rožmarin, pehtran, timijan in podobno. Jedi bomo tako z lahkoto premazali in {e delno se odi{avijo. Za pečenje na žaru so primerni bolj{i kosi posameznih vrst mesa, ki je prijetno mehko in tudi lažje prebavljivo, manj{e in večje ribe, veliko zelenjave, kot so paprika, paradižnik, bučke, jajčevci, nekatere vrste sadja, razne klobasi-ce in druge mesne me{anice in na ravnih plo{čah žara tudi nekatere testene me{anice. Najsočnej{i in najprimernej{i za pečenje na žaru iz govedine so kosi mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja in oči{čenega govejega hrbta oziroma rostbifa. Okusni so tudi majhni zrezki iz stegna. Govedina, ki jo želimo peči na žaru, mora biti dobro ule-žana ali jo položimo v oljno ali drugo primerno kva{o. Tako jo pogosto pripravljamo s poprom, česnom, brinovimi jagodami, sojino in worchester omako. Večino govejih zrezkov, steakov ali biftekov pred peko pomočimo v me{anico strtih poprovih zrn, sojine omake, malo olja in soli ali v me{anico strtih brinovih jagod, malo vinskega kisa in gina ali brinjevca in prav tako olja in soli. Pri peki teletine na žaru izbiramo meso nekoliko starej{ih telet. Od teletine pogosto na žaru pečemo zarebrnice, zrezke in fi-leje iz stegna ter zvite pečenke iz prsnega dela. Zelo okusna so tudi na žaru pripravljena telečja jetra. Ce pa zavrtimo nad žarom tudi raženj, lahko na njem okusno spečemo telečje krače. Teletine, ki jo pečemo na žaru, ne smemo pretirano začiniti, ker začimbe prekrijejo nežni okus mesa, ki je komaj zaznaven po peki na žaru. Uporabimo nežne di{ave in začimbe, kot sta peter-{ilj in pehtran, ter nežne začim-bne me{anice in sol. Najpogosteje na žaru pečemo svinjino, saj je za pečenje na žaru zelo primerna. Meso je nežno prepredeno z ma{čobo in zaradi tega ostane tudi po peki sočno in okusno. Le puste dele svinjine, kot sta file in riba, pred peko pre- DOMAČI ZAJEC NA ŽARU 1 oči{čen in razkosan zajec Za marinado: 3 stroke česna, 1 žlica gorčice, 1 žlica ajvarja, 4 žlice belega olja, sesekljan peter{ilj, poper, vegeta, sol Po razkosanem zajcu damo vse na{tete začimbe in dodatke, dobro preme{amo in damo čez noč v hladilnik. Naslednji dan zajca spečemo na žaru. Avtorica: Marija Štumberger mažemo z oljem. Zrezke in file-je, ki jih režemo iz stegna, pred peko narahlo premažemo z za-cimbno omako, da se med peko ne izsu{ijo in postanejo {e oku-snej{i. Svinjino moramo v primerjavi z govedino vedno dobro prepeci, saj svinjina ostane soc-nej{a, ce je prepečena, govedina pa le, če je v sredini {e rahlo rožnata. Manj kvalitetne kose pri svinjini damo pred peko prav tako v kva{o in s tem postane meso mehkej{e in tudi okusnej-{e. K svinjini se po okusu podajo {tevilne začimbe. Tako lahko enostavno spreminjamo in izbo-lj{ujemo okus mesa. Na žaru lahko pečemo tudi jag-njetino. Najprimernej{i kosi za to so zarebrnice, dvojni zrezki s hrbtnega dela, plece, kraca in prsni kos z rebrcami. Zelo okusne so tudi ledvice. Jagnjetino damo pred peko skoraj vedno v kva{o, ki jo pripravimo iz kisa, sesekljane čebule, rožmarina, timijana in strtega cesna, pred peko pa jo {e rahlo solimo. Jagnjetino lahko začinimo tudi z bolj močnimi začimbami in jo pri peki popolnoma prepečemo. Največ znanja in spretnosti pri peki na žaru zahtevajo cele ribe, ki ne zahtevajo dalj{e toplotne obdelave, vendar sta njihovo meso in koža zelo občutljiva in se rada strgata. To preprečimo le s pravilno segretim žarom in primerno količino olja, s katerim ribo naoljimo in odvisno od ribe podlivamo med samo peko. Ribe pred peko začinimo z nežnimi začimbami, sploh če pečemo kvalitetne ribe. Dobra in zaželena popestritev na žaru je tudi pečena zelenjava, ki jo med peko le rahlo začinimo s soljo, drugače pa pustimo, da pride do veljave lastna aroma posamezne zelenjave. Zelenjavi, ki vsebuje veliko vode, lahko pred peko nekaj vode iztisnemo, da bo po peki čim okusnej{a. Posebej lep okus pri pečenju na žaru razvijejo paprika, paradižnik, bučke in jajčevci. Pečeno zelenjavo lahko takoj pojemo ali iz nje pripravimo okusne solate. Nada Pignar profesorica kuharstva PREJELI SMO Izjava za javnost V petek, 19. julija, se je na svoji 2. redni seji sestal Regijski odbor Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke Ptuj - Ormož. Clani odbora so med drugim obravnavali letni plan izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2001 in v zvezi z neizvajanjem nacionalnega programa izgradnje avtocest sprejeli naslednje stali{če: RO N.Si Ptuj - Ormož izraža veliko zaskrbljenost zaradi odločitve vladajoče koalicije, ki ne uresničujejo začrtanega nacionalnega programa izgradnje avtocest. Velika koalicija je tako iz letnega plana izgradnje avtocest za leto 2001 izločila načrtovani začetek gradnje odseka Ormož - Gori{-nica, medtem ko je za začetek gradnje obvoznice Pragersko namenila le 100 mio. SIT, kar je bistveno premalo za arheolo{ke raziskave in odkup zemlji{č na skoraj 7 km dolgi obvoznici. Po nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS bi moral avtocestni odsek Sl. Bistrica -Ormož biti zgrajen in predan prometu že leta 1999, tako pa se gradnja sploh {e ni začela oz. se začetek gradnje odmika za nedoločen čas. Da bo RS zgradila cesto Sl. Bistrica - Ormož, je zapisano v nacionalnem programu, in sicer na podlagi leta 1993 podpisanega transportnega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo. V N.Si se zavedamo, da sta dobra cestna in železni{ka infrastruktura predpogoj za uspe{no gospodarsko rast in s tem vključitev PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU ^A^vgust - uvod v novo 'j/Jna/jevo leto v avgustu smo že toliko čez najlepši del leta oziroma rastno sezono, da je v vrtu že čas za mnoga opravila, ki se nanašajo na vrtnarjenje v naslednjem letu. Nekaterim vrstam vrtnega rastlinja se na višku poletja rastna doba izteka, druge se že pripravljajo na zimsko mirovanje, za mnoge pa se v tem mesecu pričenja novo vrtnarjevo leto. V sadnem vrtu se izteka čas obiranja malin. Vrtne maline rodijo na enoletnih rozgah in njihovih mladih rodnih poganjkih. Po dozore-losti plodov se pri~no kmalu su{iti in odmirati. V tak{nih odmirajo~ih rozgah je prostor, da se v njihovo sredico zabubijo malinova muha in nekateri drugi malinovi {kodljivci za prezimitev, pa tudi nekatere bolezni. Prvo opravilo v malinovem nasadu po obiranju je izrezovanje in odstranitev starih izrojenih rozg, ki jim je listje pri~elo rumene-ti, les pa se su{iti. Sočasno porežemo mlade in pregoste poganjke iz korenin, ki grm zgo{čujejo in ovirajo v rasti in razvoju rozg, ki bodo nadomestile stare in izrojene. Najbolje je, da imamo malinjak vzgojen ob žični opori, kamor na vsakih 20 cm razdalje v vrsti med vegetacijo uravnavamo mlade roz-ge. Tako negovane in enakomerno razporejene rozge leto{nje vegetacije pustimo z rastnim vr{ičkom, da rastejo naprej in da se na njih prične tvoriti cvetni brsti. Lepo razvite poganjke, ki so zrastli izven vrste, lahko uporabimo za sadike, sicer pa nasad po rezi in ple-tvi {e po{kropimo z enim od fungicidov pred morebitnimi okužbami z glivičnimi ali bakterijskimi rastlinskimi boleznimi, ne opravljamo pa nobenega gnojenja več z mineralnimi gnojili, četudi je nasad videti izčrpan, ker bi s tem podalj{ali vegetacijo in preprečili pravočasno dozorevanje rozg, ki v ostrej{i zimi pomrznejo. V okrasnem vrtu povr{ine, ki jih nameravamo zatraviti ali kjer želimo obnoviti staro, s {irokolistnimi pleveli zara{čeno travno ru{o {e v tej jeseni, v tem vročinskem času prelopatamo, s čimer izrabimo sončno pripeko, da plevele s koreninami dobro presu{i, uniči pa tudi mlade kaleče plevele. Medtem ko zemljo poravnavamo in pripravljamo, da bosta njen zlog in povr{ina ugodna za strojno ko{njo, dosežemo, da tla najučinkoviteje očistimo nadležnih plevelov, če se ti presu{ijo. Meseca avgusta je čas za sajenje in presajanje mnogih vrst okrasnih trajnic, ki jih je mogoče razmnoževati z delitvijo koreninske grude. Za tovrstno sajenje in presajanje je priporočljiva priprava zemlje nekaj časa pred sajenjem, da se ta nekoliko globje prelopata, očisti morebitnih koreninskih plevelov, prezrači ter pognoji z organskimi in rudninskimi gnojili. Zemlja se pred sajenjem nekoliko uleže, gnojila pa se že prično spro{čati, da bodo ob sajenju, ko jih bo rastlina potrebovala, že nared. Pri delitvi koreninske grude porežemo stare odmrle in bolne korenine. Nova sadika naj ima zdrave in dobro razvite korenine ter koreninski vrat s toliko nadzemnega stebla, da se bo z njenih brstov v naslednji vegetacijski dobi razvila dovolj krepka nova okrasna rastlina. Proti koncu avgusta pričnemo tudi sajenje zimzelenih drevnin, za kar mora biti zemlja pripravljena vsaj nekaj tednov prej. Sajenje zimzelenih listavcev je uspe{no, če se sadike dobro vkoreninijo {e pred zimsko zmrzaljo. V zelenjavnem vrtu v avgustu posejan motovilec ne bo le za jesensko rabo, temveč bo do zime že toliko dora{čen in utrjen, da bo dobro vzdržal zimsko zmrzal in bo primeren za pobiranje pozimi in spomladi, ko ni na voljo {e nobene druge sveže solatnice. Motovilec je v naravi poljski plevel, požlahtnjen pa je izredno okusna ter vitaminsko in v drugih prehranskih pogledih cenjena solatnica. Uspeva v vseh tipih vrtnih tal, le da so dovolj odcedna. Sejemo ga na izpraznjene gredice, ne glede na vrsto predposevka, lahko pa tudi kot vmesni posevek. V gosti setvi ne uspeva dobro, zato ga sejmo bolj na redko 1,5 cm globoko, bolje v vrste na razdaljo 20 cm zaradi lažje pletve, rahljanja in pobiranja. Ko vzkali, ga preredčimo na razdaljo 8 do 10 cm, pri čemer da obilen pridelek lepo razra{čenih solatnih rozet. Bolje je kaljivo dvo ali tri leta staro seme. Če je ob času setve su{no vreme, ga sejemo v plitvo narejene jarke, ki smo jih pred tem dobro zamočili, seme pa prekrijemo s suho zemljo. Po vrtovih leteči beli metuljčki so kapusovi belini, ki sami po sebi niso {kodljivi, i{čejo pa mlade kapusnice: zelje, popčar in cvetačo, kamor bi samice odložile jajčeca. Iz njih se bodo razvile požre{ne gosenice, ki zeljno rastlino obžro in jo naredijo neuporabno. Brž ko opazimo prve gosenice, napadene rastline po{kropimo s 25 mililitri actellica, razredčenega v 10 litrih vode, ki deluje zelo učinkovito in ima najkraj{o karenčno dobo 14 dni. K {kropivu je potrebno dodati pinovit ali sredstvo za pomivanje posode, da mu povečamo močlji-vost in lepljivost na listih kapusnic, saj so ti obdani z vo{čeno prevleko. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 12. do 16. avgusta, zaradi lista od 7. do 10. avgusta, zaradi plodov od 10. do 12. avgusta ter zaradi cveta in zdravilna zeli{ča od 15. do 17. avgusta. Miran Glušič, ing.agr. Slovenije v EU. Ker se slovenski cestni in železni{ki program ne izvajata v skladu z začrtanim nacionalnim programom, nastaja velika gospodarska {koda. Nedvomno je za tako stanje kriva vladajoča koalicija, zato jo pozivamo, da v letni program izgradnje avtocest za leto 2001 vključi tudi gradnjo avtocestnega odseka na relaciji Ormož - Gori{nica ter da nameni več denarja za obvoznico Prager-sko. Vladajočo koalicijo tudi pozivamo, da takoj pristopi k resni izdelavi dokumentacije za obvoznico Ptuja. Regijski odbor Nove Slovenije -Kr{~anske ljudske stranke Ptuj -Ormož ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / POGOVOR NA TRŽNICI IN O NJEJ ^esfo potrebuje sodobno urejeno tržnico Na območju zdajšnje ptujske tržnice je bila nekoč stara kasarna, a so jo porušili še pred prvo svetovno vojno. Kot smo izvedeli od mag. Kristine Šamperl Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, je bil načrt za ureditev tržnice naročen leta 1929, izdelal pa ga je arhitekt TTeo iz Ljubljane, brat takratnega mestnega upravitelja. Za prodajo je bila tržnica usposobljena leta 1933 oziroma se je takrat po znanih podatkih pričela prodaja na njej. Po podatkih iz leta 1949 je imel takratni mestni ljudski odbor v svoji sestavi tudi oddelek za komunalne zadeve, ki je gospodaril in skrbel za mestno kopališce, tržnico, mestno klavnico in konjsko vprego. Leta 1950 je tržnica skupaj z ljudmi prešla na mestno komunalno ustanovo. Lahko bi rekli, da so že v tistih časih poznali neke vrste režijski obrat v okviru občine. V 60. letih se srečamo z zavodom za komunalne dejavnosti, ki skrbi za tržnico, pozneje pa se ta dejavnost znajde pod okriljem komunalnega podjetja, ki se je v zadnjih desetletjih večkrat preoblikovalo. Danes je Komunalno podjetje Ptuj organizirano kot delniška družba. O ptujski tržnici, njenem stanju, pomenu za mesto in o načrtih za njeno posodobitev oziroma drugačno podobo smo se pogovarjali z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jožetom Cvetkom in Janko Bo-hakom, vodjo dejavnosti oziroma komunalnih storitev v okviru KP, med katere sodi tudi tržnica. Njena bruto površina brez paviljona in lokalov je 1610 m2. Lokali imajo 84 m2 površin, paviljon pa 10 m2. Manjših prodajalcev je na tržnici dve tretjini, zasedajo pa polovico površine. Med 50 in 60 pogodb ima KP sklenjeno z malimi pridelovalci zelenjave in sadja, ki se morajo izkazati s potrdilom o lastni proizvodnji, zelenjavo in sadje pa prodajajo tudi trije samostojni podjetniki. Drugi del tržnice ja zasedlo okoli 20 firm (s.p.) iz Slovenije in Hrvaške, ki imajo sedež firme v Sloveniji. Prodajajo izdelke iz plastike, tekstil, bižuterijo, torbice in podobno. S prodajalci sklepa upravljavec tržnice pogodbe o rezervaciji prodajnega prostora za pol leta. Prostor je razdeljen na dve kategoriji; odvisno od kategorije, plačajo samostojni podjetniki in družbe na leto od 17 tiso~ do 22.500 tolarjev, zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov pa od 7.500 do 11.500 tolarjev. Posebej pa vsi prodajalci za vsak tržni dan plačujejo še določen znesek za prodajni prostor. Tržnica živi svoj zimski in poletni delovni čas. Med tednom je poleti odprta od 8. do 18. ure, pozimi do 14. ure. Ob nedeljah uradno ni odprta, prodaja pa je kljub temu možna, vse je odvisno od prodajalcev. Trenutno režim na ptujski tržnici še uravnava tržni red iz leta 1988. Predstavniki Komunalnega podjetja naj bi se že večkrat pogovarjali s predstavniki občine o tem, da ga je potrebno spremeniti. Medtem je namreč pričela veljati tudi določena zakonodaja, ki na primer prepoveduje prodajo živil živalskega izvora na tržnici, če ta nima hladilnice oziroma drugih primernih prostorov. O prenovi tržnice v sodoben prodajni prostor, ki bi bil mestu v ponos, je bil v minulih letih že večkrat govor. Zgradbo pod teraso so obnovili v letih 1992/93. Nekaj časa je bil aktualen tudi projekt, ki je predvideval pozidavo prostora med Mestno hranilnico in teraso, a se ni uresničil zaradi lastniških problemov. Medtem pa so v mestu in okolici pričeli nastajati novi prodajni objekti, ki so povzročili, da je zanimanje za ureditev prodajnih prostorov na ptujski tržnici začasno upadlo, med prodajalci v lokalih pod teraso pa še danes obstaja interes po širitvi tržnice oziroma njeni novi ureditvi, poudarja direktor KP Jože Cvetko. Ta razmišljanja sicer nikoli niso v celoti potihnila, pravega posluha za to pa še vedno ni. Idejni projekt iz leta 1998 je predvideval ureditev nove tržnice v dveh etažah: spodnji del bi zasedali prodajalci zelenjave oziroma živilskih izdelkov, zgornjega pa prodajalci tekstila, plastike in drugega. Ideja ni bila najbolje sprejeta, problem pa je tudi investicija, za katero bi se moralo z mestno občino dogovarjati več investitorjev, saj je Komunalno podjetje samo ni zmožno izpeljati. "Računati, da bi jo izpeljali ob sedanjem obsegu prodaje na ptujski tržnici, je nerealno. Iz realizacije tržnične dejavnosti komajda postopoma obnavljamo stojnice, kakšne večje investicije pa resnično nismo zmožni. Tu je še skrb za tekoče vzdrževanje, čiščenje, odvoz smeti. Slednje za tržnico pomeni še dodatni problem, saj na ta prostor nosi odpadke cela ulica. Pogled na ptujsko tržnico s terase, ki bi poleti lahko tudi kaj ponujala, ne pa da sameva tržnice vendarle nekaj konkretnega rekla tudi mestna občina oziroma njen proračun. Možnost se ponuja tudi z natečajem in pa koncesijo. Pričakovati, da bo nekdo prišel in vložil v obnovo, je iluzorno. Če bi občina zagotovila sredstva za plato, mi opremo, potencialni investitorji mesto. Tako je zapisano tudi v odloku o tržnem redu. Od malih oziroma zasebnih pridelovalcev zelenjave in sadja poka-sira dnevno tržnino v višini 120 tolarjev za m2 prodajnega prostora, za podjetnike pa je tržnina 250 sit na dan in jo plačujejo na žiro račun. Največ prodajalcev, Ivanka Kokot prodaja na ptujski tržnici že od 18. maja leta 1946. Foto: Črtomir Goznik, MG Ne glede na vse to razmišljamo, da bi našli novo obliko in podobo vsaj za tržnično opremo, čeprav ideje o nadgradnji še nismo opustili. Če hočemo povečati ponudbo, brez investicijskega vložka ne bo šlo. Se vedno pričakujemo, da bo o našem projektu za novo ureditev Katarina Repič je s svojimi 84 leti zagotovo najstarejša prodajalka na ptujski tržnici, tudi ona je na njej začela prodajati leta 1946. Skupaj z njo prodaja tudi sin Janko. pa za lokale, bi investicijo lahko izpeljali zadovoljivo, v korist mesta in njegovih prebivalcev ter tudi prodajalcev. Včasih je bila tržnica v centru dogajanja, danes je na obrobju, čeprav se na njej še vedno veliko zve, predvsem pa je mogoče zbijati ceno, kar drugje ni mogoče," je še povedal direktor J. Cvetko, ki še vedno upa, da bodo glede nove ureditve tržnice z robno pritlično pozidavo vendarle v kratkem stekli konkretnejši pogovori. Sam gradbeni del projekta ne bi bil pretirano drag, ocenjujejo ga na 150 milijonov tolarjev. Za novo tržnico navijajo tudi prodajalci, še bolj pa kupci, ki v večini trdijo, da je ptujska tržnica, če odmislijo njeno urejenost, najdražja v državi. Nekaj se v zadnjem času premika, vendar to ni še tisto, kar pričakujejo, namreč da bodo na njej kupovali po takih cenah, kot jih ima na primer ljubljanska tržnica. Če kdo pozna utrip ptujske tržnice, je to Aleksander Slanic, vodja tržnice. Zjutraj, preden se tržnica uradno odpre, je njegova naloga, da postavi prodajalce na svoje mesto - redne glede na pogodbe, občasni pa morajo počakati do osme ure, in če rednih ni, jih postavi na njihovo tudi 70, je na tržnici ob petkih, pa tudi v soboto dopoldan jih je veliko. Ob torkih in četrtkih je prodaja bolj slaba. V tržnični pisarni si prodajalci proti plačilu lahko izposodijo tudi tehtnico. Sicer pa po navedbah Aleksandra Slaniča ptujska tržnica živi dokaj mirno, problemov je malo, pa še tiste hitro rešijo. Čeprav bi si besedo ali dve zaslužili vsi prodajalci na ptujski tržnici, smo se tokrat omejili le na najstarejši prodajalki, ki po podatkih upravljavca tržnice, Komulnega podjetja Ptuj, prodajata na njej že od leta 1946. Najprej smo se ustavili pri Ivanki Kokot iz Kajuhove 1, Ptuj. Na ptujski tržnici je pričela prodajati 18. maja 1946. Ata je tistega dne iz Lovrenčana na Hrvaškem peljal prodajat češnje na Ptuj, ona pa za njim peš, se spominja svojega prvega tržnega dne. Okrog tri ure je tekla, pa je bila na Ptuju. Imela je dvanajst let. Češnje so takrat prodajali po kupčkih, saj tehtnic ni bilo, kakšna je bila cena, pa se več ne spomni. Ve pa, da so bile v tistih časih zelo redke. Danes na tržnici prodaja doma vzgojeno zelenjavo in cvetje. Oboje goji mož, vse na naravni način, ona pa prodaja. Prihaja vsak dan, tržnica je njeno življenje in delo. Vesela je, da ima stalne kupce, da ji zaupajo. Tri stranke jo obiskujejo že od leta 1946. Ena gospa ima celo že 93 ali 94 let, pa še občasno pride. V Brstju 7 pa sta doma Katarina in Janko Repic, mama in sin, ki prav tako že dolgo prodajata na ptujski tržnici. Mama Katarina že od leta 1946 in je s svojo rojstno letnico 1917 gotovo ena najstarejših še aktivnih prodajalk. Najprej je prodajala rože iz krep papirja, ki jih je po-voskala. Tudi do dvesto jih je naredila na teden in je vse prodala. Leta 1958 so kupili velik vrt, in se začeli bolj organizirano ukvarjati s pridelavo najprej povrtnine, zatem rož trajnic. "Na tržnici se dobro počutim, pozimi, ko ne grem na tržnico, med ljudi, se počutim nekako bolno," pravi Katarina. Tržnica je svojevrsten strup, ki te okuži, vidiš dobre in slabe strani; slabe pozabiš, dobre pa "vzameš" in si srečen, še poudari. Kvaliteta pa je tista, ki "prodaja ", zato se pri Repičevih zanjo še kako trudijo. Vedo pa tudi, da veliko pomeni tudi prijaznost. Na tržnici prodaja tudi Katari-nina sestra Terezija Horvat. Branko Sparl iz Mestnega Vrha 11 na ptujski tržnici prodaja šele kratek čas. Pri njem boste našli fižol, kumare, korenček, peteršilj, blitvo, drugo zelenjavo, pa gobe, jagode in drugo sezonsko sadje. S cenami skuša biti konkurenčen, predvsem pa bi rad dosegel, da bi bile v celoti nižje. Huduje se nad dejstvom, da je ptujska tržnica najdražja v Sloveniji tudi zato, ker je konkurenca premajhna. Cene določajo monopolisti, manjši prodajalci oziroma proizvajalci jim ne morejo konkurirati. Tržnica je tudi slabo organizirana, prodaja poteka na slabo vzdrževanih in neprimernih stojnicah, kljub temu da vsak dan sproti plačujejo tržnino. Slabo je poskrbljeno za čistočo na njej; drugje jo pomivajo vsak dan, ptujsko le občasno, še dodaja Sparl. S streh jim teče. Upravljavcem tržnice priporoča izlet na ljubljansko in mariborsko tržnico, da bodo videli, kako je potrebno tak tržni prostor urediti. S stojnicami so nezadovoljni tudi drugi prodajalci, ne samo Sparl. Mesto nujno potrebuje sodobno urejeno tržnico, kako najhitreje do nje, pa je vprašanje, ki bi si ga glasneje in odgovorneje kot doslej morala zastaviti tako upravljavec kot mesto. Kot vse kaže, mesto probleme zaznava, zatika pa se pri realizaciji. glasbene novice Glasba ima posebno prioriteto pri mladih v času počitnic. Eni jo poslu{alo nonstop, drugi pa jo v ~asu po~itnic poslu{alo na obroke. Vsem ljubiteljem nove glasbe pa vsak teden postrežem s prihajajočimi hiti. *** Irski najstniški idoli iz skupine WESTLIFE so prišli v svet glasbe z balado Swear it Again, medtem ko so bili nazadnje v modi s priredbo klasike Uptown Girl (v originalu je to pesem pel ameriški pevec Billy Joel). Kvintet pojočih fantov tokrat prepeva agresivno in ne preveč atraktivno hitro pop pesem WHEN YOU'RE LOOKING LIKE THAT (***), ki jo najdeta na njihovem lanskem albumu Coast to Co- ast. EMMA BUNTON je svojo glasbeno pot začela pri skupini Spice Girls. Blondinka je najprej kot solistka izdala single What I Am (gre za cover verzijo hita skupine Fairground Altraction, pri kateri je glasbeno sodelovala tudi skupina Tin Tin Out), nato pa je sledila še prijetnejša single plošča z naslovom What Took you So Long? Simpatična pevka pa je zapela še eno lahkotno avtorsko pesem z znanim naslovom TAKE MY BREATH AWAY (****). Pod tem znanim naslovom se ne skriva priredba hita skupine Berlin, ampak gre za avtorsko pesem, ki sta jo napisala Steve Mac in Wayne Nector. *** TALL PAUL je eden najpopularnejših svetovnih DJ-ev in zelo priznan producent plesne glasbe. Mojster plesne produkcije je obdelal klasiko By my Side skupine Inxs, ki sedaj nosi naslov po drugem napevu PRECIOUS HEART (*****). V osnovi gre za na novo okrepljeno basovsko linijo in seveda originalni vokal pevca skupina Inxs Michaela Hutchensa. *** Clive Davis je vrhunski ameriški producent, ki je letos ustanovil svojo glasbeno založbo J. Trenutno najpopularnejše ime te založbe je gotovo nova zvezda ALICIA KEYS, ki je zapela čudovito romantično soul skladbo FALLIN (****). Pevka je bila dva tedna na vrhu ameriške lestvice albumov Billboard Hot 200 z albumom Songs in A Minor. *** Ameriška pevka MARY J. BLIGE se je rodila 11. januarja 1971. Do sedaj je posnela štiri albume z naslovi What's the 411, My Life, Share my World in Mary. Vrhunska vokalistka sledi glasbeni modi v r & b glasbi, saj je posnela zelo moderno usmerjeno pesem FAMILY AFFAIR (****), pri kateri sodeluje tudi Jay-Z. *** Ameriški raper JAY-Z. je zaslovel s hitom Hard Knock Life, medtem ko je trenutno na lestvicah skupaj z R. Kellyjem s hitom Fiesta, Sean Carter ali JAY-Z. sodi v prvo ligo ameriških rimarjev in nam tokrat ponujata valujoče rap nakladanje pod naslovom I.Z.Z.O. (HOVA) (***). *** Ameriška pevka MELISSA ETHE-RIDGE je do sedaj dobila dva grammyja za najboljšo rock pesem leta: leta 1992 za pesem Ain't it Heavy ter leta 1993 za pesem Come to my Window. Fantastična rockerka osvaja s svojim žalostno hripavim glasom in izjemnim besedilom z novo klasično rock skladbo I WANT TO BE IN LOVE (****), ki jo najdete na albumu Skin. *** Irsko skupino THE CORRS sestavljajo Jim Corr, Sharon Corr, Andrea Corr in Carolina Corr. Kvintet izjemmnih in tudi šolanih glasbenikov pa nam je iz zadnjega albuma In Blue že ponudil uspešnice Radio Breathless, Irresistible in Give me a Reason. Posebej za ameriški trg pa je najlepša skupina na svetu izdala prijetno pop/rock balado ALL THE TIME IN THE WORLD (****). David Breznik Hoad to ^andi /HDBBIE WILLIAMS 3. Elevation - U2 ;4. BoDtyliriDus - DESTINY'S CHILD; 5. Lady Marmalade -riNA AGUILEHA & LIL KIM & MYA 'B. Country Hoads - HEHMES HOUSE H h. Eternal Flame - ATOMIC KITTE: B. Loaded - RICKY MAHTIN 9. There You'll Be - FAITH HILL ID. Someane to Call my Lover - JANET JACKSON Vsakť? s>o\?o\.o m041 646 067 ali 062 754 4010. Imena sponzorjev, ki so prispevali sredstva za nakup defibrilatorja: 1, Odvetniška pisarna Vida Mayr 10.000,00 sit 2. Odvetniška pisarna Vladimir Toplak 50.000,00 sit 3. Mobicom, d.o.o., Trzin 100.000,00 sit 4. PSC Freecom, d.o.o., Ptuj 100.000,00 sit 5. Multimedia, d.o.o., Maribor 50.000,00 sit 6. Vargas-Al, d.o.o., Kidri~evo 100.000,00 sit 7. Goja, d.o.o., Ptuj 50.000,00 8. Scorp, d.o.o., [kofljica 30.000,00 sit Delavci bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. OSNOVNA ŠOLA OLGE MEGLIC Prešernova 31, 2250 Ptuj razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je 03, 09, 2001, Prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejemamo v 8 dneh po objavi, Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku, AVTOPRALNICA & BAR I ptoto LAGUNA Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211 AVTO ŠOLA «^JU m organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 13.8.2001 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - Ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK - ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTART d.o.o., CVETKOV TRG 3, PTUJ Vabljeni! POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. PREVOZI PREMOGA iz Velenja. Možnost plačila na čeke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podle-hnik. POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571. DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190. GSM APARATI, TV aparati, vi-deorekordeji, CD-radiorekorderji, radioure, avdio + vidokasete, fotofilmi, Varta-baterije, Hi-fi stolpi, gotovinski popust razprodaje od 15 % - 50 % do 31.8. 01 MJ-Media Shop, Osojnikova 9, I. nadstropje nad A-banko, 2250 Ptuj, Tel.:02/7481-888. SUHA GRADNJA kauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe - za in-formracije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štum-berger, s.p., Zg. Hajdina 157. SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p. Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasede, s 30- letno tradicijo. Priporočamo se!. Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356. ELEKTRO STORITVE, Branko Kodrič s.p., Naraplje 1, Majšperk, servisi na objektih in strojih, elek-troavtomatika, elektroinštalacije, izkušnje dima in iz tujine. GSM 041 617-077. V SODELOVANJU s Tehno-union d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernarčič, s.p. Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51 nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov firme candy, miele in blanco. Od 01. 08. do 18.08. 2001 poletna akcija za naslednje aparate firme "candy": vgradni pomivalni stroj A 9004 -115.480,00 sit - do razprodaje za- log, samostojni pomivalni stroj CD 242 - 75.743,00 sit - do razprodaje zalog, samosojni pomivalni stroj CD 353 S - 87.840,00 sit - do razprodaje zalog. Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostr. A 4 - 7,00 sit, oboj. A 4 - 12,00 sit). Obiščite nas! ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD d.d. Kranj) DELO DNEVI BAR zaposli prijazno in urejeno dekle s prakso nad 20 let. Stanovanje brezplačno - Litija. Tel.: 041/710-660. Bife pri Justinu, Jože Sedevčič s.p., Grumova cesta 2, 1275 Šmartno pri Litiji. ART CAFFE zaposli dve dekleti za strežbo. Tel.: 788-57-86 ali 031/350-373. Osenjak Stanko s.p., Prežihova 16, Ptuj. DELO DOBI mlado dekle, lahko tudi študentka v Baru OAZA, Marija Topolovec s.p., Strnišču 7/b, Kidričevo. Informacije na tel.: 041/510-708. IŠČEM počitniško delo; Zavrč, center Ptuja proti hrvaški meji. Telefon 031 219-124. RAZNO KLICANJE V TUJINO z navadnim telefonom za več kot polovico ceneje. Storitev je brez naročnine. Inf. 031 531 206, Ivan. KOLIBO, primerno za garažo prodam. Telefon 745-20-31. LES za ostrešje: štafle, fosne, deske, ladijski pod, brune ter pohorski kamen -škrilovec, možnost montaže prodam. tel. 041 631 189. REGAL nov, spalnico, štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik, peč za centralno, dva kavča prodam Tel : 757-37-71 PO NAROČILU sprejemamo skupine, ob vikendih od 17. do 1. ure. Pice - žar in po naročilu nudimo razne usluge, možno za piknike. Tel.: 782-14-91. Marija Kampl s.p., Gostilna Amor, Slovenja vas 62/a, Ptuj. KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj. STISKALNICO Willmes 1250 l prodam. Tel.: 041/764-422. BERNARDINCE čistokrvne, brez rodovnika prodam. Tel.: 719-60-36 in 041/942-122. DROBILEC ZRNJA z žago, brusom in obličem prodam. Tel.: 780-73-64. HIDRAVLIČNO STISKALNICO 230 litrsko prodam. Tel.: 041/504-204. SPALNICO, rabljeno prodam. Tel.: 755-42-11. BUKOVA DRVA prodam. Tel.: 031/885-154. HRASTOVO KAD 280 l. skoraj novo za kisanje zelja ali za pod leseno prešo prodam. Tel.: 02/719-21-97. INŠTRUKCIJE iz matematike in angelščine za osnovne in srednje šole! Irena Veselič s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj, telefon 041 753-321. ŽAGANI LES prodam, hrast. Telefon 031 201 285. NOVA OKNA, dva kosa 120 x 140, 1 kos 60 x 90 in 60 x 60 ugodno prodam. Telefon 041 385-152. VLEČNO KLJUKO EVRO za golf 3, novo prodam. Informacije na telefon 031 364-090 ŽIHER, podjetje za prevozništvo, trgovino in storitve d.o.o., Moškanjci 1/g, 2272 Gorišnica Za določen čas zaposlimo računovodja-knjigovodja. Pogoji: ekonomist, izkušnje v računovodstvu. FASADERSWO & SLI KO PLESKARSTVO STM Cvetko & Co, k.d., _________________ Frosovo ul 12. PTUJ • SLIKOPLESKARSTVO ■ SOBOSLIKARSTVO . IZOLACIJSKE FASADE GSM: AA1 éMlír TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 MARKDVCI TEL. 02/788 81 60, FAKS 02/788 81 61 Material za: elektroinstalacije, strelovodne instalacije Hermi, vodovodne instalacqe, centralne kurjave Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt) kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikosti - generalni uvoznik! Prodaia iv monttaža Tednikove čestitke Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovili uspeiiih, praznikih in svečanih dogodlcih ali pa jim samo povejte, dajih imate radi. SALONITNE PLOŠČE 120 kosov, novih in slemenjake prodam. Konrad Veselič, Dornava 132/A, Dornava. KOSILNICO BCS prodam. Tel.: 719-83-24. STARINE, pohištvo, tudi drobnarije kupim. Telefon 02 779-5011 in 041 897-675, plačam takoj. PRODAJA VRTNIH KAMINOV in robnikov. Branko Lukman s.p., Jurovci 5 /A, telefon 02 768-68-11. KMETIJSTVO OVES, balirano slamo in hlevski gnoj prodam. Telefon 02 740-84-27. SLAMO, balirano prodam, možna dostava in mnogodvetno ljulko travnotetraflorom. Telefon 790-72-21. PUJSKE, male, teža od 20 do 25 kg prodam. Marjeta Kristovič, Stojnci 21. PRAŠIČA, dva, 100 kg in dva pujska 30 kg prodam. Telefon 740 86-02. TRAKTORSKI DROBILEC zrnja in hrastove sode 300 l prodam. Telefon 041 236-157. CISTERNO za gnojevko do 2000 litrov kupim. Janko Bezjak, Podgorci 133, telefon 719-23-83. ALFO (domače izdelave) za kuhanje prašičje hrane prodam. Telefon 031 587-042. PRAŠIČA, težkega 18 kg prodam ter kupim traktorsko škropilnico 320 l. Milica Kovačec, Slomi 2 A, Polenšak. NESNICE, mlade Hisex rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora. SLAMO, balirano, ovseno, pšenično ter oves prodam. tel. 02 764-38-61 in 041 678-386. BIKCE simentalce od 60 do 300 kg kupim za nadaljno rejo.tel.041 263-537. TELICO LISASTE pasme v osmem mesecu brejosti prodam. Franc Repec, Zg. Pristava 37, tel. 768- 44-21. CIRKULAR ŽAGO Nio Standar osek (žaga, drobilec zrnja, hobel mašina) prodam. tel. 768 56 01. SILO KOMBAJN Liffan prodam. Tûi ■ e-mail: tepo.ptuj@amis.net AKCIJA od Q.8. do 23.8! SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER doo Ormoška c. 30. Tel.: 748-19-86 MESTU .QPAI MirA "I nillQP" ■MïA-iM eiT VZMETNICE MAGIC BOX - vzmeti 2,2 mm - letno/zimska stran - ortopedik - garancija: 5 let dim:200x90 16.172 SIT dim:190x90 I fï t1!ï eiT Navedeno blago je na zalogi! Cene In popusti veljajo od 9.8. do 23.8. oziroma do odprodaje zalog. v cene ie 79iet 19% nDV 106.029 SIT OADWA. iniÓA til! r%ocu Mali oglasi MOTORNA VOZILA AVTO-RAK, UGODNO PRODAMO: AUDI 80 1.6, 1991, DAIHATSU GRAN MOVE 1.5 I CX, 1998, SEPHIA 1.6 SLX, 1995,VEC-TRA 2.0i CD, 1998, FIESTA 1.3 I FLAIR, 1997, POLO 1.0, 2000, MONDEO 1.8, 1998, AUDI A6 2.4 QUATTRO, 1999, MEGANE 1.6 RT, 1998, VECTRA 2.0 I CD, 1993, PEUGEOT 206 1.4 XT, 2000, ROVER 214 SI,1995,FRONTERA 2.0 I SPORT, 1993, AUDI 100 2.3 E, 1991, PEUGEOT 106 XN, 1993, AROSA 1.0, 1997, BALENO 1.6 GLX 16V, 1996, SEPHIA 1.6 SLX, 1996, LANTRA 1.8 GLS WAGON, 1996, TOYOTA HI ACE 2.4, 1993,PONTIAC LE-MANS, 1991, VOYAGER 2.5 SE, 1993, MERCEDES BENZ 200 E, 1992, TWINGO, 1994, ASTRA 1.6 I, 1992, ZX 1.4 I AVANTAGE, 1992, VITARA JLX, 1990,_. POSREDOVANJE PRI ODKUPU VOZIL DO 5 LET STAROSTI, PLAČILO TAKOJ, KEKEC RADKO S.P,NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550. OPEL KADET 1,3 dobro ohranjen, letnik 1989, prodam. Telefon 031 405-986 po 20. uri. JUGO 55, letnik 88, registriran do 6/2002 prodam. Telefon 031 294-022. JUGO 45, letnik 89 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 02 706-1022. BMW, letnik 1984, registriran do 4/02, lepo ohranjen, m.zelene barve prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 798-306. NEPREMIČNINE PRODAMO: STANOVANJA: 1-sob. ul. 5 Prekomorske; 2.sobn. Dornava, novo 2-sobn. Gorišnica; 3.sobn. Majšperk; 3-sobn. Pod-lehnik; 3.sobn. pritličje ul. 5 Prekomorske; 5-sobn. Potrčeva I. etaža; 3.sobn.takoj vseljivo Kidričevo; 4-sobn. Kidričevo. Hiše: poslovno stanovanjska Aškerčeva; 1-druž. Meškova; 1.druž. Mo-škanjci, 1-druž. hajdoše; manjša Orešje; 1-druž. Maistrova z večjo parcelo; starejša Bukovci; nova Zagojiči z večjim zemljiščem; 2-druž. Šercerjeva; 2-druž. Tavčarjeva; atrijska Klepova; 2-druž. Moškanjci; nedokončana Prerad; 1 -druž. Vitomarci takoj vseljiva itd. Prodaja vrstnih hiš Rabelčja vas. Parcele na raznih lokacijah. Kmetije: Lovrenc na dr. polju; Mala Varnica. Vse dodatne informacije dobite v agenciji Vikend Biš 8/b Trnovska vas, telefon 02 757-1101 GSM 041 955-402 Trstenjakova 5 telefon 02 748-1013. Delovni čas vsak dan od 8 - 15 ure v sredo do 17 ure v soboto od 8 - 12 ure. STANOVANJE oddam v Dra-žencih. Naslov v upravi. HI[O prodamo ali menjamo. Voda, elektrika, centralna. Telefon 041 964-614. Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 11. avgusta Jože Janžekovič, dr. stom. ZA Jur{inci DVOSOBNO stanovanje v Ptuju prodamo ali menjamo za hišo v okolici Ptuja z doplačilom. tel. 775-58-21, GSN 041 485-735. ZIDANI BIVALNI vikend na Gorci pri Podlehniku prodam. tel. 605 96 41. PARCELO z hišo na Kukavi pri Juršincih. Tel. 040 249-347. V CENTRU MESTA ORMO@ oddamo v najem opremljeno vi-noteko v izmeri 110 m 2 in 16 m2 pomožnih prostorov. Ponudbe pošljite na naslov JERUZALEM TGT d.o.o, Vrazova 5, Ormož. Ponudbene informacije tel. 02 740 11 21. NJIVO 1 ha 20 arov na lepi legi v Novincih občina Sv. Andraž prodam. Informacije na tel.: 745-64-91 po 19. uri. 13 AROV PARCELE na lepi sončni legi smer Orešje prodam. Cena ugodna. Tel.: 682-13-11. KMETIJO 10,5 ha, nizka lega, ob asfaltni cesti, elektrika, voda, telefon prodamo; 1800 trsov- prodamo s trgatvijo. Tel.: 783-42-11, 041 247-807. KMETIJA 8 HA v Šturmovcih naprodaj. Tel. 03/572-83-93. STANOVANJSKI VIKEND na lepi legi z delno opremo in trgatvijo v Brezovcu 10/b pri Cirkulanah prodam. Anton Arbeiter, Jurčičeva 6, Ptuj, GSM: 031/423-688. 3-SOBNO STANOVANJE v Ptuju na Rimski ploščadi 10, oddam v najem. Tel.: 782-58-41. TROSOBNO opremljeno, takoj vseljivo stanovanje dam v njem. Tel.: 040/388-832, 031/839-887. HI[O v Klepovi prodam. Tel.: 040/490-504. POSLOVNE PROSTORE, urejene, na Potrčevi cesti prodam. Tel.: 040/490-504. STANOVANJE v centru mesta 79 m2 v 4. nadstropju ugodno prodam. Tel: 041/227-493. KMETIJSTVO NESNICE HISEX, rjave, cepljene, stre 13 tednov prodam - 500 sit. dostava na dom. Marčič, Sta-rošince 39, tel.: 792-35-71. KORUZO, večjo količino prodam. Tel.: 02/787-68-00. NESNICE, rjave, grahaste in črne tik pred nesnostjo prodam. Vsak dan. Babinci 49. Dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Ti-bavt, Babinci 49, Ljutomer. Tel.: 582-14-01. BIKCA, simentalca od 1 do 5 tednov kupim. Tel.: 01/564-75-17. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno je ve~no in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Srečko Erjavec IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 78 Hvala vsem, ki ste ob slovesu sočustvovali in bili z nami. Hvala za vse darovano njemu v spomin. Posebej se zahvaljujemo prosvetnemu gasilskemu društvu Grajena, društvu upokojencev Grajena, govornikom, pevcem, sosedom in pogrebnemu zavodu Maher. Žalujoči njegovi Skromno si živel v življenju, mnogo pretrpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. SPOMIN Janko Kumer IZ SVETINCEV 9. avgusta 2001 minevata dve leti odkar si nas zapustil. Tvoji najdražji. Minile zate vse so bolečine v srcu si pustila lepe nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj je bilo lepo živeti. Vse kar storila si za nas nekdaj, HVALA MAMA, ti za vekomaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, svakinje, tete, botre, sestrične Otilije Sauer roj. Osterc 1922 - 2001 IZ KICARJA 124 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za tolažbo v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali iskrena sožalja. Posebna zahvala celotnemu osebju kir. odd. bolnišnice Ptuj. gospodu župniku za lepo opravljen obred, ge. Veri za poslovilne besede slovesa in molitve, pevcem za odpete žalos-tinke, godbenikoma za odigrano Tišino, zastavonošema ter pogr. pod. Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: sin Anton z družino ter ostalo sorodstvo. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre Marije Bračič IZ SOVJAKA 7, TRNOVSKA VAS Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče za svete maše in ji s tem izkazali spoštovanje. Zahvala bolfenškemu gospodu župniku Jožetu Rajnerju, in patru Slavku za opravljen obred, govorniku Karlu Vurcerju za poslovilne besede, pevcem in pevkam za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, društvu upokojencev Trnovska vas, splošni bolnišnici Ptuj -oddelku za intenzivno nego ter kirurškemu oddelku in pogrebnemu podjetju Slavka Jančiča iz Lenarta. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi tvoji ZAHVALA V naših življenjih je nastala praznina, ko nas je zapustila Cirila Stajnko Bolj, kot je mogoče izraziti z besedami, se zahvaljujemo njenim sodelavcem iz Nove kreditne banke Maribor, stanovalcem Rimske ploščadi, sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki so nam ob žalni slovesnosti nudili podporo z besedami in dejanji. Zahvaljujemo se tudi osebju kirurškega oddelka ptujske bolnišnice za njihov trud in požrtvovalnost. Družina Stajnko Na tvojem preranem grobu sveče že gorijo v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse dragega sina, brata in strica Ferda Roskarja IZ SLAVÎINE 56, SV. ANDRA@ V SLOVENSKIH GORICAH 13. 04. 1973 - 28. 07. 2001 se iskreno zahvaljujemo vsem domačim, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, mu prinašali cvetje, sveče in darovali za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Posebej se zahvaljujemo trem g. župnikom g. Grabarju iz Sv. Jurija, g. Mačku Škofijske Karitas iz Maribora, g. Kolmanku iz Sv. Andraža ter g. Štefanu Slovenske Karitas iz Ljubljane. Prav tako se zahvaljujemo SNG "STRDIN" iz Lovrenca na Pohorju, vsem njegovim sodelavcem, Strelskemu društvu Osek, strelskim prijateljem iz Vitomarcev, KMN "REMOS" iz Slav-šine, Občinskemu svetu Sveti Andraž, govornikoma g. Zorcu in ge. Miri, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za poslovilno melodijo. Zahvaljujemo se tudi pogrebnima zavodoma Jančič iz Lenarta in Vrbnjak iz G. Radgone ter zastavonoši Rdečega križa iz Cerkvenjaka. Žalujoči domači: mama, ata in brat Andrej z družino. Na svetu mnogo je poti, a le ena vodi tja, kjer si ti. Po njej pa pridemo tudi mi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica Petra Čeha 1921 - 2001 IZ PODVINCEV 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali sožalja ter nam kakor koli pomagali. Posebna zahvala p. Tomažu Majcnu za opravljen obred, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, občinskemu in upokojenskemu zastavonoši ter komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem in vsakemu posebaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Le kdo pozabil bi gomilo, kjer že eno leto spi zlato mamino srce, ki nas neskočno je ljubilo, vse do zadnjega je dne. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 10. avgust, odkar nas je zapustila naša dobra mama, babica, sestra in svakinja Alojzija [prah IZ KICARJA 107 Vsem, ki se je spominjate, postojite ob grobu, ji poklonaite cvet in prižgite svečko, iskrena hvala. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi. SPUHLJA / UPOKOJENCI KOSILI NA STARI NAČIN Bogato družabno Uvljenje Letos oktobra bo Društvo upokojenc^^ Spuhlja slavilo desetletnico uspešnega dela. Ustanovljeno je bilo leta 1991 in ima 154 ilanov. Sedež ima v prostorih GD Spuhlja, kjer se zbirajo tudi šahisti in skupina kurentov. Od vsega začetka skrbijo za bogato družabno življenje, organizirajo piknike, hodijo na izlete, pogosto na Madžarsko, v Lenti, kjer se tudi kopljejo. Skupaj še martinujejo in se poslavljajo od starega leta. V soboto, 4. avgusta, pa so pripravili zanimivo prireditev, prvič so njihovi člani in tudi ena članica (Kristina Erbus) obudili košnjo na star način. Zatem so se povese-lili na ribjem pikniku. Kaže, da bo košnja na stari način, postala njihova tradicionalna prireditev. Za organizacijo piknika so bile odgovorne Anica Kralj, Justika Pečar in Katica Bezjak. MG Spuhljanski upokojenci kosili na stari način. Še znajo pravilno vrezati. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / OZBOLT JE SEJMARIL Manj kupcev Tradicionalni Ožboltov sejem je v ponedeljek, 6. avgusta sicer privabil precej izdelovalcev stare obrti, pa tudi preprodajalcev kiča in krame. Že v nedeljo zvečer so se pripeljali od blizu in daleč. Kljub ugodnemu in predvsem ne prevročemu vremenu, je bilo obiskovalcev manj kot minula leta. Foto: M.Ozmec Žal pa je bilo kljub znosnemu in predvsem ne preveč vročemu vremenu obiskovalcev manj kot prejšnja leta. Zakaj? Morda zaradi dopustov in praznih žepov po Ptujski noči, morda zaradi slabšanja življenskega standar- da, kdo bi vedel. Kupčije pa so kljub temu cvetele... -OM Zavarujte svojo hišo, stanovanje in opremo na NOVO vrednost. Tako si boste zagotoviii, da vam v primeru škode, vse, kar je uničeno, nadomestimo z novim. Napoved vremena za Slovenijo če je Lovrenc (10.) jasen, bo grozd strden In vincar glasen. 24/16 Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo možne posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. V petek nas bo od zahoda dosegla oslabljena hladna fronta. Pooblačilo se bo, predvsem popoldne in zvečer se bodo pojavljale krajevne padavine. Proti večeru bo na Primorskem začela pihati šibka burja. V soboto se bo razjasnilo, burja bo oslabela. Nekoliko hladneje bo. Kulturni križemkražem ZAVRČ * Peter Vesenjak bo v soboto ob 20. uri na dvorišču gradu v Zavrču predstavil svojo drugo pesniško zbirko z naslovom "Me grički haloški bodrijo". V kulturnem utrinku bodo nastopili naš največji gledališki in dramski igralec Polde Bibič, dramski igralec Bojan Maroševič, akademski violinist Damir Dekanić s Hrvaške, glasbenik na citrah iz Ribnice, pevci iz Podlehnika, recitatorke iz Zavrča, ljudski pevci in godci iz Zavrča ter harmonikarji z območja Haloz. LENART * V avli Jožeta Huda-lesa v prostorih občine Lenart bodo v ponedeljek, 13. avgusta, ob 19. uri, odprli razstavo upodobitve gradu Hrastovec. Program bo s pesmijo popestrila Karmen Ivančič. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. CRNA KRONIKA NI UPORABLJAL ČELADE Dne 01.08.2001 ob 00.05 uri se je na Ptuju na Gubčevi ulici zgodila prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa Aprilia, L.Fl, star 22 let iz Ptuja v blagem desnem preglednem ovinku izgubil kontrolo nad vozilom, padel po vozišču, nato pa po 17.30 m prevračanja obležal na travniku. Zaradi poškodb je bil odpeljan v bolnico Maribor, materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 100.000 SIT Policisti so na kraju ugotovili, da med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. UMRL PO TRČENJU VLAKA Dne 01.08.2001 okoli 07.20 ure je D.K., star 47 let iz okolice Krškega stal med tiri prvega perona na železniški postaji Pragersko, obrnjen vstran od smeri vožnje vlaka ICS, ki je vozil v smeri Maribora. Strojevodja J.R., star 43 let iz Ljubljane, ga je z zvočnimi signali opozarjal, vendar je le-ta stopil proti tiru, po katerem je pripeljal vlak. Zadel ga je s sprednjim desnim delom in ga zbil. Poškodbe D.K.-ja so bile tako hude, da je ob 09.00 uri v bolnici Maribor umrl. SMRT ČEŠKEGA DRŽAVLJANA Dne 05.08.2001 ob 05.45 uri je češki državljan H.J. star 40 let vozil osebni avtomobil po glavni cesti I. reda št. 9 iz smeri Hajdine proti Podlehniku. Izven naselja Draženci je v desnem blagem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku ko je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa T.Z. star 54 let, državljan Češke. Voznik avtobusa se je z vozilom umikal desno, da bi preprečil trčenje, vendar je voznik osebnega avtomobila s sprednjim levim delom vozila čelno trčil v sprednji levi del avtobusa. Voznik osebnega avtomobila je v trčenju zado-bil tako hude telesne poškodbe, da jena kraju podlegel, sopotnika v osebnem avtomobilu državljana Češke H.V. stara 38 let in H.J. star 17 let pa sta zadobila lahke telesne poškodbe. Promet je bil zaradi prometne nesreče zaprt od 05.45 ure do 09.23 ure. VLOMIL V OKREPČEVALNICO Dne 03.08.2001 med 03.00 uro in 08.00 uro je neznanec vlomil v okrepčevalnico Katarina v Haj-došah, od koder je odnesel nekaj denarja in več zavikov cigaret ter s tem oškodoval lastnika za 90.000 Sit. OSEBNA KRONIKA Rodile so: Katja Kolarič, Langusova 26, Ptuj - Jaša, Andreja Zlatni, Frankovci 40, Ormož - Žiga, Cecilija Munda, Drakovci 73, Mala Nedelja - dečka, Nataša Kavčič, Straže 13, Voličina - dečka, Aleksandra Boro-vnik, Rimska ploščad 21, Ptuj - Lovra, Jasmina An-želj, Vitomarci 22 - Klem-na, Martina Prejac, Mihovci 93, Velika Nedelja - Nušo, Liljana Grahel, Koritno 5, Majšperk - Roka, Zdenka Burina, Žamenci 8, Dorna-va - Nino, Barbara Hojnik, Laporje 33 - Jurija, Vesna Horvat, Stojnci 96, Mar-kovci -Marka, Suzana Faj-far, Ptujska c. 20, Ormož -Leo, Carol Gutierrez, Pu-šenci 14l, Ormož -Izaka, Mateja Meznarič, Bodkovci 9/a, Juršinci - Majo, Natalija Zorin, Kidričeva 95, Rog. Slatina - Hano. Poroke Ptuj: Jože Rozman, Majski vrh 2 in Brigita Potočnik, Jurovci 1, Dušan Svenšek in Kristina Kmetec, Videm pri Ptuju 73, Martin Petrovič in Petra Cimerman, Ptuj, Hauptmaničeva ulica 3, Bojan Krošelj in Helena Muzek, Mestni Vrh 22. Poroka Zavrč: Janko Fišin-ger in Valerija Kokol, Bukovci 114. Umrli so: Peter Čeh, Po-dvinci 35, roj. 1921, umrl 28.07.2001; Irena malec, roj. Drolc, Veliki Brebrovnik 101, roj. 1954, umrla 27.07. 2001; Elizabeta Trstenjak, roj. Filipič, Veliki Brebro-vnik 89, roj. 1929, umrla 29.07.2001; Avgust Gerič, Vuzmetinci 24l, roj. 1926l, umrl 30.07.2001; Franc Ko-ser, Apače 110, roj. 1942l, umrl 30.07.2001; Cirila Staj-nko, Ptuj, Rimska ploščad 7, roj. 1951, umrla 30.07.2001; Otilija Sauer, roj. Ostercl, Kicar 124l, roj. 1922, umrla 31.07.2001; Ana možina, roj. Pungračič, Vosek 3 c, roj. 1910, umrla 30.07.2001; Elizabeta Ribič, roj. Kajnih, Novinci 4, roj. 1927, umrla 30.07.2001; Ivan mi-helič, Maribor, prekmurska ulica 42, roj. 1926, umrl 29.07.2001; Vekoslava Oš-laj, roj. Stebih, Juršpinci 47, roj. 1940, umrla 02.08.2001; Marija kovačič, roj. Horvat, Prvenci 16l, roj. 1931l, umrla 02.08.2001; stanislav Kla-neček, Ptuj, Ormoška c. 26, roj. 1936, umrl 02.08.2001. TRGOVINA, STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30 TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija • ročno in električno orodje • vodovod in toplovod • okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV _» Mlinska ulica 12. PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_ Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001,050/613-310