SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de agosto - 20. avgusta 2009 IZ RODA V ROD ANDREJ GRABNAR Ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 2009, je bilo po vsej Sloveniji slovesno. Že na predvečer praznika, nato pa vso praznično soboto. Kot vsako leto so se verniki tudi letos povsod izročili Mariji, oziroma obnovili posvetitev slovenskega naroda Materi Božji, kar so prvič storili leta 1992. Slovenski škofje pa so tokrat tudi naznanili, da bomo v Stični 13. junija prihodnje leto slovesno obhajali slovenski evharistični kongres, ko bomo - kot je naglasil tudi ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenski škofovske konference msgr. Alojz Uran na Verniki pri slovenosti na Brezjah Brezjah - ,,skupaj doživeli goro spremenjenja in Emavs našega srečanja z vstalim Kristusom". To bo tudi osrednji pastoralni dogodek Cerkve na Slovenskem v prihodnjem letu. Slavnosti pa so potekale takole: ^ ©kofija Celje - V soboto, 15. avgusta, je nadškof dr. Anton Stres ob 10.00 daroval sv. mašo v župnijski cerkvi Marijinega obis-kanja Petrovčah. ©kofija Koper - V soboto, 15. avgusta, ob 10.00, je koprski škof msgr. Metod Pirih v romarski cerkvi Matere Božje, Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi daroval slovesno sv. mašo. Isti dan pa je škof Bizjak maševal v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori pri Gorici, ob 19.00 pa tudi v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Nadškofija Ljubljana - Na praznik, 15. avgusta, ob 10.00, je nadškof Uran v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah daroval slovesno sv. mašo, nato pa je ob 17.00 v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah daroval slovesno sv. mašo, med katero je tudi blagoslovil obnovljeni oltar. Nadškofija Maribor - V soboto, 15. avgusta, ob 9.30 je nadškof Kramberger na Ptujski Gori blagoslovil podobe skrivnosti rožnega venca na stebrih ob romarski poti, ob 10.00 pa daroval slovesno sv. mašo. Po sv. maši so bile pete litanije Matere Božje. Ob 17.00 je v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Braslovčah daroval slovesno sv. mašo. V soboto, 15. avgusta 2009, ob 10.00 je upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Prihovi vodil slovesno somaševanje. Skofija Murska Sobota - V soboto, 15. avgusta, ob 10.00, je murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek daroval sv. mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču. Pomožni škof Štumpf pa je daroval sv. mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Gradu. Skofija Novo mesto -Novomeški škof msgr. Andrej Glavan je daroval slovesno sv. mašo v podružnični in romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v župniji Čatež-Zaplaz, ki jo je na prvem programu neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija. Korupcija v Avstriji? na mlad^insk'em d^^i^iu v Slt^^sk'^^^im di^i^^^ 9. avgusta 2009) Včasih slišimo, da je današnja mladina neodgovorna, da nima smisla za resnost, da nič ni, kot je bilo nekdaj. Takrat se lahko malo ustavimo in pomislimo, da je prav ta današnja mladina, poleg študija, službe in drugih obveznosti, pripravila ta mladinski dan. Zadnja leta sem se večkrat vprašal, zakaj je vedno manj mladine v domu, zakaj ni časa za vaje, za sestanke ^ in odgovor je bil: ,,dom ti ne nudi tega, kar potrebuješ". Pa sem bil v zmoti. Tukaj smo v zavetju, ki ga veliko mladih nima. Dom ni samo stavba stoječa ob cesti. Je kraj, kjer lahko preživimo ure prijateljstva s tistimi, ki jih poznamo že od otroškega vrtca. Je kraj, kjer imamo družbo, ki jo cenimo. Je kraj, kamor zahajajo naše družine, je kraj, kjer se vsi poznamo. Je kraj, kamor lahko pridemo nazaj ^ Ko mladi odidejo, se večkrat sliši: ,,nihče ni nenadomestljiv". S tem se lahko strinjamo ali pa ne. A ne pozabimo: vsaka oseba je enkratni božji dar, ima sanje, ideje, doživetja, ki nas vse bogatijo. Kakšna škoda je, ko mlad človek misli, da ne more dati ničesar več Imamo vero, jezik, kulturo, tradicijo, bistro glavo, pridne roke in zemljo, na kateri živimo. Seveda, smo različni, a v bistvu enaki. Prištevajmo, ne odštevajmo! Naša želja je, da kljub težavam, napolnimo Dom z življenjem, z veselim delom in trudom, ki je v takih razmerah razvedrilo. Z odgovornostjo sprejmimo nalogo, hranimo to, kar smo zastonj dobili: slovensko govorico in dediščino, saj IZ RODA V ROD GRE NAŠA POT. Vnebovzetje v Sloveniji Avstrijski tednik Falter je objavil dokumente, ki naj bi dokazovali, da je avstrijsko pravosodno ministrstvo v preteklih letih zaustavilo več politično perečih postopkov. Kot prvi dokaz, ki naj bi mu sledili še drugi, Falter navaja ukinitev preiskav proti deželnemu glavarju avstrijske Koroške Gerhardu Dörflerju zaradi prestavljanja krajevnih tabel. Kot ugotavlja Falter, naj bi več sto strani tajnih dokumentov, ki jih je uredništvu predala doslej neznana oseba, potrjevalo, s kako ,,nezaslišanimi utemeljitvami" je ministrstvo ukinjalo politično sporne preiskave. Dokumenti naj bi razkrivali ,,izdajo tajnosti, podkupovanje, zlorabo uradnega položaja, korupcijo in zapravljanje davkop-lačevalskega denarja". Dunajski tednik je napovedal, da bo v prihodnjih tednih objavil več člankov, ki bodo prikazali sporno stanje v avstrijskem pravosodju. Prvi primer, ki ga je Falter objavil ta teden, se nanaša na deželnega glavarja avstrijske Koroške Dörflerja. Ker je ta leta 2006, tedaj še kot deželni svetnik za promet, skupaj s tedanjim deželnim glavarjem Jör-gom Haiderjem dal prestaviti zgolj enojezične krajevne table v Pliber-ku in Drveši vasi, da bi se tako izognil zahtevi ustavnega sodišča po postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel, so Narodni svet koroških Slo- vencev (NSKS) in Zeleni proti Hai-derju in Dörflerju vložili kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Po Haiderjevi smrti v prometni nesreči oktobra 2008 je bil postopek proti njemu samodejno ustavljen, preiskave proti Dörflerju pa so bile ukinjene julija letos. Državno tožilstvo in uradniki na pravosodnem ministrstvu zato po pisanju Falterja pri Dörflerju niso videli namena za storitev kaznivega dejanja in so sredi julija po treh letih in pol poizvedovanja ukinili postopek proti sedanjemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške. Medtem ko Dörfler Falterjevega poročanja noče komentirati in zagotavlja, da je vedno deloval ,,na temeljih zakonov", pa avstrijsko pravosodno ministrstvo doslej ni zanikalo originalnosti objavljenih dokumentov. So pa napovedali ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja in izdaje uradnih tajnosti ter poizvedovanja proti neznanemu prenašalcu informacij. Avstrijska pravosodna ministrica Claudia Bandion-Ortner, ogorčena zaradi objave dokumentov, sicer zatrjuje, da so navedene utemeljitve za ukinitev postopka proti Dörflerju „zastarele" in da je iz drugega poročila precej bolj razvidno, zakaj so postopek ukinili. Obenem je za- trdila, da nikakor ni skušala vplivati ne preiskave in da v Dörflerjevem primeru ,,zadnje beseda še ni bila izrečena". Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhard Holzinger je pravosodno ministrico Bandion-Ortner pozval, naj pojasni navedbo iz dokumentov, da ,,se kazensko pravo v nobenem primeru ne izkaže kot sredstvo za reševanje problemov". ,,Da nekateri iz vrst BZÖ skušajo izničiti pravno državo, je medtem jasno, da pa pri tem sodelujejo pravosodni organi, pa je prvovrstni škandal," piše predsednik Enotne Liste Vladimir Smrtnik v izjavi za javnost. Obenem kritizira tudi ministrico Bandion-Ortnerjevo, ki naj bi dogodke na ministrstvu zagovarjala namesto da bi poskrbela za popolno pojasnitev. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je pri posebnem tožilstvu na Dunaju vložil ovadbo zaradi suma korupcije, ker je tožilstvo ustavilo preiskave zoper deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri dvojezičnih tablah. Avstrijski tednik Falter je začel pretekli teden objavljati dokumente, ki naj bi dokazovali hude nepravilnosti v avstrijskem sodstvu pri politično perečih postopkih. ©KOF STRES O Cerkvi in državi ,,Odnos med Cerkvijo in državo je stacionaren, a nekateri pokazatelji kažejo, da bi se utegnili obrniti na slabše, konkretno na področju šolske zakonodaje," je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil nadškof pomočnik v mariborski nadškofiji Anton Stres. Na področju šolstva se je - sicer bolj načelno kot v praksi - po njegovem položaj zasebnih šol poslabšal. Nova politika ne ocenjuje pravilno velikega pomena, ki ga imajo zasebne šole za naše splošno stanje v šolstvu, meni Stres. Zasebno in s tem tudi cerkveno šolstvo je po njegovih besedah velika obogatitev. Zasebna in javna šola morata biti enakopravni, ker obe izvršujeta popolnoma enako poslanstvo, je prepričan. Poudaril je, da je pri oblikovanju zakonodaje na tem področju treba izhajati iz pravic staršev. Tako v slovenski ustavi kot tudi v evropski konvenciji o človekovih pravicah je zelo močno poudarjena pravica staršev do možnosti, da zagotovijo svojim otrokom vzgojo in izobraževanje v skladu z njihovim prepričanjem - to pa pomeni možnost izbire. In ta možnost izbire je zaradi ponovnih želja po vzpostavljanju monopolnega položaja državnih šol pri nas ogrožena, je prepričan. Stres se je dotaknil tudi področja človekovih pravic. Kot je opozoril, v „našem javnem mnenju vsi govorijo samo o pravicah, nihče pa ne misli na dolžnosti". Tipičen primer anomalije, ki se pojavi zaradi tega, je za Stresa pravica do splava. ,,Tega ne pozna pravzaprav nobena ustava na svetu, samo slovenska ima to posebnost," je poudaril. Po njegovem mnenju gre tu ,,samo za pravico ženske, nihče pa ne pomisli tudi na pravico otroka do življenja, ki je neprimerno pomembnejša, in s tem tudi na naše dolžnosti, ki jih imamo do novorojenega življenja, da mu zagotovimo, da živi in preživi, ker ima tudi on pravico do tega". Stres je komentiral tudi odziv predsednika republike Danila Türka na junijsko pridigo nuncija Santosa Abril y Castella v Kočevskem Rogu. Za nadškofa pomočnika je sporno predvsem, da je predsednik republike nuncija obtožil, da se vtika v notranje zadeve Slovenije. ,,Če diplomatu očitate, da se vtika v notranje zadeve, je to za diplomata zelo huda obtožba," je poudaril. Poleg tega je bila po Stresovem mnenju ta obtožba tudi popolnoma neupravičena. Nuncij je v svojem govoru v Kočevskem rogu po njegovih besedah obsodil Kardinal Rode ponudil odstop k \ S Kot določajo vatikanska pravila, je tri mesece pred 75. rojstnim dnem kardinal Franc Rode papežu Benediktu XVI moral ponuditi svoj odstop. Namreč, vsak kardinal mora pred 75. letom ponuditi odstop in nato čaka, dokler ne dobi namestnika. Če kardinal dobro dela, papež namestnika ne išče tako intenzivno. Po medijih se torej špekulira, da naj bi papež Rodetu mandat podaljšal. Skorajšnja upokojitev kardinala Rodeta je manj verjetna tudi zato, ker je kardinal decembra lani začel pomembno in mednarodno odmevno apostolsko vizitacijo - preiskavo življenja ameriških redovnic na najvišji ravni, ki naj bi trajala najmanj do leta 2012. ,,eno najbolj brutalnih kršitev človekovih pravic - pobijanje nedolžnih ljudi oz. masovno pobijanje ljudi brez sodnih postopkov". ,,To pa ni notranja zadeva v Sloveniji - to je občečloveško vprašanje," je pojasnil. Na vprašanje, ali bo v Sloveniji prišlo do poenotenja glede polpretekle zgodovine, je odvrnil, da bo do poenotenja prišlo. Francija se je na primer glede dogajanja med francosko revolucijo poenotila po 200 letih, je dejal. Kot je poudaril, pa se dogajanje med slovensko revolucijo ne more razčistiti tako dolgo, dokler so udeleženci te revolucije ali njihovi neposredni fizični ali moralni in ideološki potomci -, ,,še zelo živi" in na vplivnih položajih. Zločini, storjeni v Hudi jami, v Teharjah, Kočevskem rogu in drugih so bili sklenjeni v partijskem in državnem vrhu v Beogradu pod predsedstvom Tita, je dejal Stres. Zato je odločitev o poimenovanju ulice v Ljubljani ,,po zločincu, ki je masovno teptal človekove pravice, tudi proti svojim somišljenikom na Golem otoku", za Stresa groteskna in izraz arogance. Kot je pojasnil, se je bivši komunistični režim vedno opravičeval s t. i. narodnoosvobodilno borbo. Ker ta režim hoče še sedaj obveljati kot sprejemljiv, čeprav to ni bil, in ker so nosilci še živi in zelo vplivni v javnosti, po besedah Stresa hočejo nazaj „pozlatiti tudi obdobje, ki ga je pripeljalo na oblast, to je bila pa NOB". BRALI SMO Na Slovenskem smo mi gospodar IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Karantanski knez Hotimir je dal postaviti prvo krščansko znamenje. Celjski grofje so našo deželo zaznamovali s svojim simbolnim svetom. Habsburžani so nam uredili kataster. Od Karadžordževicev smo podedovali Brdo pri Kranju. Zadnja vladarska hiša, ki nam vlada po letu 1945, pa se lahko pohvali z velikimi grabljami, vile, s katerimi so obljubljali pravično porazdeljevanje premoženja, pa so se že zdavnaj zlomile. Tisti kmet, ki svojo kravo samo molze, je najbrž gluh, da ne sliši krave, ki muka zato, ker je lačna. Tako je tudi z našo aristokracijo, ki se zadnje čase spet bohoti v vseh porah slovenske družbe, za kar bi se po Smolarjevo reklo, da bo taktiko treba spremenit. Vzdrževanje vsesplošne lahkožive pubertetniške klime tako omogoča preživetje kliki nekih španskih borcev, narcisoidnih vladarjev, samooklicanih umetnikov, ekonomistov ..., ki so se navadili že od dedkov in babic, da je lepo biti ovčka v državnih jaslicah. Njihova največja ahilova peta je vakuum duha. Onemogočanje kritičnega duha oziroma duha opozicije je vedno skušnjava vseh institucij, ki postajajo šibkejše. Zato upam za vse tiste, ki so bili navajeni, da namesto njih razmišlja nekdo drug, da ne bodo njihovi potomci kaj preveč podedovali. Aristokracija na Slovenskem je vedno doživljala tudi krizna obdobja, ki so se nemalokrat tudi končala z grožnjami ali celo s smrtjo katerega od njenih pripadnikov. Tako je bilo z Ulrikom II. Celjskim, Francem Ferdinandom, Aleksandrom Karadžordže-vicem. Sploh se ne čudimo, da je spodletel poskus bombnega napada na zdajšnjega slovenskega vladarja, saj se je od vseh kumrovških gospo- dov uveljavil z največjo vrlino krščanskega Boga, ki odpušča. Zato je bil obvarovan od zgoraj. Krščanski Bog sicer odpušča grehe, naš vladar pa delavce, saj mu propada čedalje več državnih podjetij. O, ko bi mu že Nebo naklonilo prave modrosti za rešitev iz tega položaja! (...) Ker smo Slovenci v vseh pogledih nestandardni, se ne smemo čuditi, da ima naš predsednik vlade tudi precej skupnih lastnosti s papežem. Ena izmed njih je zlom zapestja v letošnjem poletju. Če pa se je gospod Pahor v teh dneh na Brezjah tudi zahvalil Mariji za to, da ga je obvarovala smrti v poskusu atentata, potem se nam obeta svetla prihodnost, njemu pa dolgo življenje.^o/umna Janeza Turinka, dušnega pastirja iz Artič Revija Reporter, 17. 08. 2009 SKA Lepo kulturno doživetje I; Predstavitev knjig avtorjev Lučke Kralj Jerman in dr. Marka Kremžarja V soboto, 11. julija letos, smo v dvorani dr. Tine Debeljaka doživeli predstavitev dveh knjig, ki sta izšli izpod peresa dveh naših članov: pevovodkinje Lučke Kralj Jerman in javnega delavca in politika dr. Marka Kremžarja. V prvem delu večera smo predstavili zgodovinsko književno delo, ki ga je uresničila glasbena dirigentka Lučka Kra/j Jerman, ki je tako izpolnila večletno željo, to je doživeti tisk knjige, v kateri je opisala življenjsko pot svojega pokojnega očeta primorskega politika dr. Janka Kra/ja. Lučka Kralj, ki je že lansko leto predstavila knjigo v zamejstvu v Italiji in v Ljubljani, je za to priložnost posebej prišla v Buenos Aires. Ob številni publiki, ki se je kljub ogroženosti gripe in izrednemu mrazu zbrala ta večer, je predstavitev knjige potekala v obliki intervjuja. Predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukja-t/je vodila razgovor z avtorico knjige „Dr. Janko Kralj-utišani in pozabljeni sloven-I I ski politik (1898-1944". Knjiga je izšla pri založbi Družina v Ljubljani leta 2008. Avtorica si je osvojila publiko s svojimi jasnimi, izčrpnimi in prijaznimi odgovori. Iz njih smo lahko razbrali bogato vsebino knjige. Osvetlila nam je pomembnost dr. Janka Kra/ja v razvoju dogodkov na Primorskem. Popeljala nas je v predvojne čase, ko je potekala tiha, konspirativna in iznajdljiva borba proti fašizmu. Nakazala je, kateri so bili skupni slovenski narodni cilji vseh voditeljev Slovenske ljudske stranke, kljub primorskim zgodovinskim razlikam. Seznanila nas je z življenjsko izkušnjo, ki jo je predstavljala dr. Janku Kra/ju konfinacija na otoku Lipari, kjer sta se ob odločitvi zaročenke Anice Simčič da ga spremlja v pregnanstvo, tudi poročila. Avtorica je opisala stike, ki jih je oče navezal z različnimi protifašističnimi politiki, in zveze, ki jih je imel z predstavniki v verskih krogih. V odgovorih je tudi predstavila preizkušnje, ki jih je preživel in trpel dr. Janko Kra/j, ko je hotel živeti po krščanskih načelih; notranja politična trenja v samih vrstah Slovenske ljudske stranke, krive obtožbe, preganjanja fašizma in komunizma. Lučka Kra/j Jerman je tudi govorila o prevaranju primorskih zavednih ljudi s strani Osvobodilne fronte, ki se je Primorcem še prav posebno prikazovala kot boriteljica za slovenske narodne interese in zakrivala glavni namen, stalinistično revolucijo. Omenila je marsikatere dr. Kraljeve odločitve in mnenja, v katerih se je razodel kot pravi videc. Knjiga o dr. Janku Kra/ju nam na nekaj več kot 400 straneh z uvodom dr. Mi/ana Komarja in predgovorom avtorice, opisuje polpreteklo slovensko zgodovino s pretežnim poudarkom na Primorski, dr. Kraljevo delo in uspehe ter tudi poda podobo njegovih požrtvovalnih sodelavcev. Skratka, lahko bi oceni i, da nam je Lučka Kra/j Jerman predstavila zgodovinsko osebnost, ki jo je msgr. Rudo/f K/inec opisal: ,,Dr. Janko Kra/j, dejanski voditelj slovenske manjšine v Italiji v letih fašističnega terorja, je bil genialen politik državnega formata, mož jasne načelnosti in katoliškega mišljenja. V politiki je videl skrb za javno blaginjo. Boril se je za narodne pravice ne glede na preganjanje, kateremu se je tako izpostavljal". DRUGI DEL KULTURNEGA VEČERA Vsi poznamo književni opus našega kulturnega in političnega delavca dr. Marka Kremžarja, ki nas v svojih knjigah popelje v širok spekter gospodarske tematike, filozofske, politične preko drame in poezije v avtobio-grafije. Ravno to njegovo zadnje delo ima ta zadnji značaj. V knjigi Časi tesnobe in upanja, ki jo je izdala Za/ožba Družina, leta 2008 v Ljubljani, dr. Marko Kremžar opisuje svoje življenjsko obdobje po letu 1948, prihod v Argentino in nadaljnje življenje v Argentini, študijska leta, poklicno napredovanje, ustanovitev družine. Vsa ta osebna dogajanja pa avtor postavlja v okvir slovenske skupnosti v Argentini z opisom organizacij in ustanov, ki so nastale na novih tleh, da bi se ohranjale vrednote, zaradi katerih so slovenski demokrati šli v begunstvo: vera in slovenstvo. Knjiga je nadaljevanje prejšnje knjige istega avtorja ,,Leto brez sonca". Knjigo je v drugem delu večera predstavil arh. Jure Vombergar, ki je že vrsto let seznanjen s književno ustvarjalnostjo dr. Marka Kremžarja. Ni to prva Kremžarjeva knjiga, ki jo arh. Jure Vombergar ustno ali pismeno oceni. Med drugimi mislimi je arh. Vombergar izrazil: ,,Malokdaj se je življenje neke skupnosti spremenilo v tako kratkem času, kot se je življenje slovenskih katoličanov.(...).V teku dneva, kdaj le nekaj ur, so se morali odločiti (posebno tistih 40.000 tisoč, ki so bili že leta 1942 na črni listi OZNE vpisani za poboj), ali ostanejo v domovini, naj se zgodi karkoli, ali zbežijo pred okrutnostjo in maščevanjem boljševikov v edino možno smer, v Avstrijo. Malokdo je predvideval, da s to odločitvijo zaznamuje preostanek svojega življenja in življenja potomcev. To je bila edina življenjska odločitev, ki so jo mogli izbrati. Od tam naprej so zanje izbirali in določali drugi. Tedaj se začnejo časi tesnobe, ki so trajali najmanj 10 let". Prestavitev in oceno knjige arh. Vombergar komentira in zaključuje med drugim z naslednjimi stavki: ,,Za naše otroke bo verjetno zanimiv opis okraja Hurlingham pred 60 leti, način prodaje mleka, kruha in ledu, pa recimo prodajo zemljišč. Vsi ti opisi so začinjeni s tipičnim Markovim humorjem.(...). Knjiga je vsekakor zanimiva za nas vse, ki smo šli približno isto pot prilagajanja novi domovini, marsikdaj bomo našli iste probleme, ki smo jih morali reševati podobno kot Marko. Dejansko bi vsak izmed nas mogel napisati zanimivo knjigo svojega življenja v Argentini, življenje luči in senc. In upam, tudi lahko ob koncu izjavil kot oče Kremžar: 'Bogu bodi čast in hvala'." Navdušen aplavz je pričal o zadetih in zanimivih predstavitvah. Publika je nato stavila avtorjem nekatera vprašanja, s katerimi so dopolnili vsebino knjig. O uspešnosti kulturnega večera je tudi pričalo navdušenje, s katerim so obiskovalci kupovali obe knjigi. K.C. Pretekli teden je bil precej razgiban. Vlada je uprizorila nove in uspešne ofenzive na svoje nasprotnike, a tudi doživela poraz v zadevi tarif za javne storitve. Kot pa kaže, glede oblasti ne bo nikakršne spremembe vsaj do decembra, ko nastopi parlament v novi zasedbi. Danes črno, jutri belo. Pisali smo že, kako se državna blagajna prazni in da vlada že ne ve, kako bi se izmotala iz zagate. Vsi vemo, da so javne tarife (luč in plin) zelo nizke, če jih primerjamo z drugimi državami. To je bistveno zato, ker vlada subvencionira velik del teh storitev, zlasti uvoz energije. Ker to postaja vedno dražje in denarja ni, so sklenili, naj se pač strošek prenese na potrošnike. Nihče pa ni preračunal, koliko bo to, in kaj bo pomenilo. Povišice so bile v nekaterih primerih tako astronomske, da so jih v nekaterih provincah ustavili po sodni poti. Vlada, v osebi vodje kabineta (minister Anibal Fernandez), je trdila, da to povišanje prizadene samo bogate, ki pač lahko plačajo. Ko se je v praksi pokazalo, da so prizadeti vsi, tudi revni, se je proti povišicam izrekel tudi glavni tajnik CGT Hugo Moyano. Istočasno je v parlamentu med samimi vladnimi poslanci vrelo in so že pripravljali zadevni zakon, da preprečijo udarec po žepu ljudi. V takem položaju je vlada sklenil, da vse povišanje ukine in naj zaenkrat ostane tako kot doslej - z vladnimi subvencijami. Kako so utemeljili to spremembo? Anibal Fernandez je razložil, da bi povišanje tarif prizadelo zlasti revne sloje, česar vlada na noben način noče. Manj kruha, več cirkusa. Večkrat smo v teh letih opazovanja argentinskega življenja že uporabili znano starorimsko frazo. A malokrat je bila tako točna kot v sedanjem položaju. O čem govorimo? O nogometu, najbolj priljubljenem „športu" v Argentini. Pravzaprav to že ni več šport. Klubi (vsaj večina) so se spremenili v podjetja javne zabave in prekupčevanja igralcev. Zaradi nepoštenosti in slabih uprav so pred stečajem in z ogromnimi dolgovi. To stanje je povzročilo, da se novo prvenstvo še ni začelo. Ko je Argentinska nogometna zveza (AFA) iskala rešitve, se je ponudila priložnost dogovora z vlado. Predsednik Zveze Julio Grondona je prišel do dogovora s Kirchnerjem. Vlada bo na razne načine krila deficit (600 milijonov dolarjev), v zameno je pa AFA ukinila dogovor s podjetjem, ki je imelo na skrbi televizijske prenose. Ima kaj vpliva dejstvo da je TyC v lasti multimedijske skupine Clarin? Opazovalci me- nijo, da je bistveno. To skupino Kirchner krivi vseh svojih nezgod, ker stalno objavljajo vladi neljube novice in razkrivajo napake in korupcijo. Izgovor pa je, da je bil v sedanjem sistemu nogomet po televiziji na voljo le bogatim. Sedaj pa ga bodo prenašali zastonj po odprtih kanalih. In vsi bomo zadovoljni! Vprašanje, ki ga stjävi celotna opozicija je: Če ni denarja za izboljšanje socialnega stanja, kje se dobi denar za zabavo? Ker ne gre le za 600 milijonov dolga. Kdo bo pa plačal odškodnino televizijskemu podjetju, ki bo tožilo nogometno zvezo zaradi enostranske ukinitve pogodbe? Resni računi kažejo, da bo to zahtevalo dodatnih 1.500 milijonov. Ubogi reveži! Vprašanje revščine v naši družbi je vsak dan bolj pereče. Katoliška Cerkev je bila tista, ki je zadevo znova postavila v luč javne presoje. Z omembo tega problema s strani papeža, pa je snov dobila sedanjo razsežnost. Vlada je najprej skušala z raznimi statistikami dokazati, da to ni problem. Vladne številke se namreč sučejo okoli 10 % revnih. Na začetku zadnjega zasedanja vodstva škofovske konference pa so cerkveni krogi ponovili, da njihovi računi kažejo, da se v položaju revščine nahaja skoraj 40% argentinskega prebivalstva. Ob koncu preteklega tedna je torej zadevo vzela v roke gospa predsednica. Zanikala je resničnost kritik Cerkve in opozicije, a vseeno napovedala je širok socialni plan, ki naj reši težave najbolj zapostavljenim sektorjem. Načrt v prvi etapi predvideva 100.000 novih delovnih mest v neke vrste proizvodnih zadrugah na področju Velikega Buenos Airesa. Ni pa jasno, kako se bo ta načrt zastavil, ne kako se bo nadaljeval v prihodnje. Nekaj pa je jasno: vlada se zaveda, da je to vprašanje vedno bolj važno in skuša pokazati, da se zavzema za to in nekaj dela. A strokovnjaki zelo dvomijo v učinkovitost novih načrtov. Sploh vsi zadnji dogodki kažejo, da zakonca Kirchner in njuna ekipa nimajo nekega stvarnega, premišljenega in preračunanega načrta, temveč se vse razvija kakor pač trenutna nuja narekuje. Zato je vse improvizirano in se, v preveč kratkem času, vse razblini kot jutranja megla. Udar na udar. To pa seveda ne pomeni, da politično vlada ni stabilna. Pretekli teden so v poslanski zbornici zlahka potrdili izredne vladne pristojnosti še za naslednje leto in napovedujejo, da bodo ta četrtek lahkotno potrjene še v senatu. Opozicija pa se izživlja v malenkostnih notranjih razlikah. SLOVENCI V ARGENTINI PRISTAVA SLOMSKOV DOM Vse najboljše, očka! Mladinski dan V nedeljo, 9. avgusta je mladina Slomškovega doma praznovala tradicionalni letni praznik: Mladinski dan. Tokrat je bil že 39., torej kar v duhu prehojene poti je bilo tudi letošnje geslo: „Iz roda v rod gre naša pot". Prijetna zimska nedelja je pozdravila številne obiskovalce, predvsem mladino iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa, ko sta Dan odprla predsednica odseka SDO Marj-anka Oblak in predsednik odseka SFZ Andrej Grabnar z dvigom državnih zastav Argentine in Slovenije ob zvoku obeh himen. Sledila je mladinska sveta maša, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati z dejavnim sodelovanjem mladine s petjem, berili, prošnjami in darovi. Po jutranjem okrepčilu se je pa program odvijal s tekmami v odbojki dekliških in fantovskih ekip skozi ves dan, ob prijetni glasbi in družabnosti. Kosilo je pripravila Veronika Javoršek s sodelovanjem mamic. V večernih urah je bil kulturni program v dvorani z res številnim obiskom mladine in starejših. Podoba je bila, da je občinstvo pogrešalo prireditve v skupnosti, saj jih je bilo več odpovedanih ali prestavljenih zaradi epidemije gripe. Program je uvedel v imenu mladinskega vodstva Andrej Grabnar (nagovor je na uvodnem mestu). Njegove misli so bile sprejete s splošnim odobravanjem. Sledil je odrski prikaz, dopolnjen z audio-vizualom. Klara Marinič je napisala scenarij za več ,,skečev", ki prikazujejo delo mladine v skupnosti. Duhovita zamisel je bila navdušeno sprejeta. Klara, kaj ko bi te zametke še razširila v samostojne prizore ... Občinstvo je z zadovoljstvom sledilo komičnim situacijam in pozdravilo tudi nove igralske talente. Župnik in mladinski duhovni vodja Franci Cukjati je namenil mladini priporočilo, naj se oklene Cerkve in naj ne naseda krivim prerokom velemestnega življenja. „Bodite v oporo drug drugemu in se vprašajte, kaj lahko naredim za mojega bližnjega, za skupnost." Zmagovalci športnih tekmovanj so zaslužili priznanja. Pri dekletih so zmagale iz Našega doma v San Justo, pri fantih pa moštvo iz Slovenskega doma v San Martinu. Močno odobravanje je spremljalo izročitev pokalov. Program v dvorani je zaključila mladinska himna Slovenska smo mladina (besedilo dr. Tine Debeljak, glasba dr. France Cigan), ki so jo zapeli vsi navzoči. Lahko si mislimo, da bi se lepše in bolj mogočno zvenela, če bi imela instrumentalno spremljavo. Kaj, če bi se zvezni odbor mladinskih organizacij zavzel in poskrbel za orkestralno spremljavo mladinske himne?! Program dneva pa še ni bil izčrpan. Družabnost ob postrežbi, glasbi in plesu je Pravijo, da Slovenci radi pojemo. Tako se je zgodilo na Pristavi, v nedeljo, 21. junija, za očetovski dan. Pred sveto mašo smo mogočno in ubrano zapeli „Srebrnomašnik bod' pozdravljen" našemu duhovnemu očetu in župniku g. Franciju Cukjatiju, ki je ponovno praznoval svojo srebrno mašo. Med pridigo nam je razložil, kako je postal duhovnik in nas prosil, naj molimo za duhovniške poklice. Sveto mašo so skrbno pripravili mladci in mladenke. Pesmi so spremljali na orglah ga. Anka Gaser s kitarami Lučka Oblak, Marjanka Grohar in Matjaž Roža-nec ter s flavtami Agi in Zofi Skubic ter Klara Kočar. Mašo sta vodila Luči Ayerbe Rant in njen očka Guillermo. Berili sta brala Matjaž Rožanec in njegov očka Jože. Pred končnim blagoslovom so voščili gospodu Franciju predstavniki naših organizacij: predsednik društva Andrej Golob, trenutke dneva. Zaslišala se je budilka, ura na desni strani odra je pokazala, da je treba vstati. Otroci četrtega razreda so pripravili zajtrk in se v verzih zahvalili očku. Pohiteli so v šolo, očka pa na delo. Nato so otroci šestega razreda povedali, kaj delajo njihovi očki (prav posrečeno jih je bilo poslušati s kakšnim ponosom so razlagali „junaška" dela). Medtem je kazalec na uri pokazal, pomemben dodatek pri praznovanju mladinskega dneva. J. T. predsednica krajevne Zveze mater in žena Marta Golob, v imenu mladinskih organizacij podpredsednica Majda Maček, predstavnica mladcev in mladenk Ljudmila Golob, Mikaela Selan pa je zastopala učence Prešernove šole. Po končani daritvi smo obrnili stole, se pogreli s toplim čajem in kavico in seveda tudi izrabili priložnost za osebne pozdrave in voščila. Luči so ugasnile, zastor na odru se je odprl in začela je predstava. Nadi Grohar je pozdravila vse očke in dedke. Spomnila se je tudi pokojnih in nas s svojim nežnim glasom vpeljala v zgodbo, ki smo jo nestrpno čakali. Najprej sta stopila na oder Ljudmila Golob in Aleš Grohar ter v imenu mladcev pozdravila vse atke, nato pa še Majda Maček v imenu mladine. Zaslišali smo prijetno glasbo, ki sta jo imela na skrbi Kristijan Kopač in Pavel Grohar. Tanja Oblak in Mikaela Selan sta povezali predstavo šolskih otrok. Pokazali so nam, kako poteka družinski delovni dan. Fantje osmega razreda so predstavljali očke in spremljali vsak razred, ki je pokazal različne da je ura šest. Otroci vrtca, prvega in drugega razreda so zarajali kot Indijanci in pokazali, da se radi igrajo s svojimi očki. Iz kuhinje je nekaj zadišalo in ura je pokazala, da je treba k večerji. Otroci tretjega razreda so nam posredovali recept za torto ,,Hvala, ati!" Ura je bila že pozna. Hitro so se pripravili, da jim je ati povedal še pravljico. Otroci vrtca, prvega in drugega razreda so zapeli nekaj pesmi pod vodstvom Maki Ayerbe. Za konec so zapeli še učenci višjih razredov pod vodstvom Luke Klemenčiča, ki jih je tudi spremljal z električno kitaro. Še to, po vsaki točki so otroci odkrivali srčke z imeni svojih očkov, ki so bili pripeti zadaj, na zavesi, kot del scene. Prisrčno povezavo je napisala Lučka Selan, predstavo so pa pripravile učiteljice: Maruča Zurc, Viki Selan, Marjana Rožanec, Lučka in Štefi Papež, Nevenka Grohar, Polona Lazar in Andrejka Cordoba. Po končani prireditvi še ni bilo vsega konec. V spodnji dvorani so članice ZSMŽ pripravile pogostitev na čast našemu srebrnomašniku. Med prijateljskim pogovorom je prišel čas, da smo pohiteli domov in počastili vsak svojega očka tudi v družinskem krogu. Hvala vsem za tako prijeten dopoldan! M.Č.K. KNJIGE - PRIROČNIK Slovenski glagol - El verbo esloveno Februarja letošnjega leta je pri založbi ZRC SAZU izšel prvi sodobni priročnik za učenje slovenskega jezika, namenjen govorcem španščine. Gre za oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov Slovenski glagol — El verbo esloveno avtorice Rade Lečič, dolgoletne lektorice slovenščine kot tujega jezika na univerzah izven Slovenije. Po dobro sprejetih različicah priročnika v angleščini, nemščini in italijanščini je založba izdala še prevod v španščino. Kot je avtorica zapisala v uvodu, je priročnik nastal na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, ki so želeli na enem mestu najti podatke o najosnovnejših oblikoslovnih značilnostih slovenskega gla-go a, skupaj s konkretnimi primeri. Teh za tujce nujnih informacij ponavadi v dvojezičnih slovarjih ni, saj so le-ti večinoma namenjeni Slovencem, ki se učijo tuje jezike. Priročnik je razdeljen na dva dela, in sicer na teoretični uvod, v katerem so razložene splošne oblikoslovne značilnosti slovenskega glagola, medtem ko drugi, obsežnejši slovarski del, sestavljajo seznami. V prvem je predstavljenih 2.610 slovenskih glagolov, zbranih na podlagi referenčnega korpusa Fida. Urejeni so po abecednem redu glede na nedoločnik, poleg te oblike pa uporabniki lahko najdejo še informacijo o sedanjiški in velelniški obliki posameznega glagola, kakor tudi obliko deležnika na -l, s pomočjo katerega v slovenščini tvorimo preteklik, prihod-njik in pogojnik. Pri vsakem glagolu je označeno, ali gre za dovršno ali nedovršno obliko, dodan pa je tudi prevod nedoločnika v španščino. Temu, najobsežnejšemu seznamu, sledi seznam, v katerem so glagoli urejeni glede na sedanjiško obliko, nato pa še razpredelnici z abecednim seznamom nepravilnih deležnikov in najpogostejših glagolov. V seznamih so vse oblike glagolov opremljene z naglasnimi znamenji, kar je pri učenju slovenščine vsekakor dobrodošla pomoč, kajti besede nimajo stalnega nag-lasnega mesta. Priročnik je v celoti dvojezičen, saj je poleg prevodov posameznih glagolov v seznamih v španščino preveden tudi celoten uvodni teoretični del. Knjiga je namenjena tako tistim, ki se slovenščino učijo kot drugi ali tuji jezik, kakor tudi vsem ostalim, ki želijo svoje znanje slovenščine osvežiti oziroma izpopolniti. Seveda ni mišljena kot osnovni pripomoček za osvajanje jezika, je pa nadvse uporaben in priporočljiv dodatni priročnik pri razvozlavanju vprašanj, povezanih z rabo slovenskega glagola. Cena publikacije je 14 evrov, dodatne informacije pa lahko dobite pri lektorici Mojci Jesenovec preko e-pošte mojca@podgana.net. Mojca Jesenovec KNJIGA Teharske žive rane Za povojne zločine v okolici Celja je odgovorno izključno slovensko partizanstvo, Narodno osvobodilna borba in slovenska komunistična partija. Naredili so genocid, zaradi česar bodo za vselej zapisani na črni strani zgodovine človeštva, je ob predstavitvi svoje knjige Teharske žive rane - Huda jama dejal njen avtor Roman Leljak. Leljak, ki je že leta 1989 izdal prvo knjigo Teharske žive rane, prav tako s tematiko povojnih pobojev na Celjskem, in je letos po 20 letih tudi sam znova obiskal Hudo jamo, je bil nad odkritjem pri Laškem zgrožen. Kot je dejal, pa je bil vse od odkritja marca letos predvsem jezen, saj je del politične oblasti, še posebej pa borčevska organizacija pod vodstvom Janeza Stanovnika, ves čas ponavljala, da so za zločine na Celjskem krive razne četniške in druge enote ,,To ni res. Saj so za zločine v Celju in okolici, kjer so pobiti slovenski državljani, krive izključno slovenske enote. Takrat naj bi namreč veljalo načelo, da naj vsak pobija svoje," je prepričan Leljak, ki je pojasnil, da je njegova knjiga nastala v treh mesecih, z njo 3a je želel objaviti nova pričevanja, ki bi javnosti jasno povedala, da je potrebno prenehati kriviti druge za zločine, ki smo jih Slovenci naredili sami. Uvodnik za knjigo je prispevala Spomenka Hribar, ki je kljub drugačni poprejšnji napovedi na predstavitev v Celje ni bilo. Avtor knjige je povedal, da je s Hribarjevo prišel v stik že leta 1988, ko je delal pri Časopisu za kritiku znanosti in je bila njegov prvi stik s povojnimi dogodki, s katerimi, kljub temu, da je otroštvo preživel na teh prostorih, v mladosti nikoli ni bil seznanjen. Tisto, kar je po njegovih besedah v knjigi najbolj novo in bo verjetno povzročilo tudi največ prahu, je poimenski seznam 640 pripadnikov Knoja, ki so v Celje kot brigada državne varnosti vkorakali 10. maja 1945. Ta enota je bila po Leljakovih besedah neposredna izvajalska roka Ozne pod vodstvom Ivana Mačka Matije in so po njenem nalogu izvajali večino pobojev na tem območju. Kot je še povedal, je seznam odstopil tudi skupini kriminalista Pavla Jamnika, ki je opravila zaslišanja z večino še živečih s tega seznama, ugotovitev, da je zločine zagrešila ta enota, pa je po njegovem nedvomna. „Štirje pripadniki enote so policiji povedali, da so bili tudi sami v Hudi jami, s tem, da so dejali, da sami niso pobijali, bili pa so prisotni. Normalno je, da samega sebe ne bo nihče obtožil, saj bi s tem postalo kaznivo dejanje dokazljivo. Če bo Jamniku dovoljeno dokončati preiskavo, potem bodo dokazi o krivdi enote morali biti predstavljeni tudi javnosti," je dejal Leljak, ki sicer tudi sam dvomi v slovensko policijo in tožilstvo, a je vsaj vodjo policijske operativne akcije Sprava Jamnika označil kot doslednega preiskovalca. Leljak je bil oster tudi do predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika, ki mu je v knjigi posvetil celotno poglavje oz. odprto pismo, v katerem mu s pomočjo zgodovinskih virov želi prikazati, kje je bila v času pobojev v Hudi jami nastanjena črnogorska partizanska enota, ki jo sam večkrat omenja kot tisto, ki naj bi zagrešila zločine, a naj to po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče. ,,Stanovnik je javno povedal, da je že takrat vedel za poboje. Če bi bila Slovenija pravna država, bi v tistem trenutku morala priti do njega skupina policistov, mu natakniti lisice in ga odpeljati, saj je priznal, da je vedel za genocid," je bil oster avtor knjige. SLOVENIJA - HRVAŠKA Kronologija mejnega nesporazuma (3) Nadaljujemo z objavo kronologije nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško v več kot 18 letih osamosvojitve. 10. julij 2006 - SLS je ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec v obravnavo v DZ vložila resolucijo o meji s Hrvaško. Ker ni bila obravnavana v DZ, jo je znova vložila leta 2007, po imenovanju nove vlade pa še 29. oktobra 2008. September 2006 - Zaradi incidenta na območju Hotize na levem bregu Mure, ko je hrvaška začela graditi nasipa Kot-Hotiza in cesto do slovenskega naselja Mirišče, je Slovenija na mejo poslala posebne enote policije. 15. december 2006 - Hrvaški sabor je sprejel predlog vlade o spremembi odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. 23. januar 2007 - Slovenija je protestirala pri Hrvaški, ker je 5. januarja v okviru podaljšanja koncesije podjetju Ina dala koncesijo za raziskave do sredine Piranskega zaliva, kjer meja še ni določena. 2. februar 2007 - Hrvaška je pripravila modro knjigo o meji s Slovenijo, ki jo je Zagreb napovedal po objavi slovenske bele knjige o meji. 2. april 2007 - SNS je v DZ vložil predlog resolucije o meji. Julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški poslala zaupen predlog za ureditev odprtih vprašanj. O meji je predlagala posredovanje tretjega, za posrednika pa sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Hrvaška je v odgovoru 8. avgusta zavrnila predlagano in podprla Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki za Slovenijo ni sprejemljivo. 17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na srečanju s premierom Janezom Janšo obravnavali odgovor Hrvaške in podprli posredovanje tretjega. Hrvaške parlamentarne stranke pa so na pogovorih s premierom Ivom Sanaderjem 24. avgusta podprle hrvaška stališča. 26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu pod pogojem, da so izpolnjeni trije slovenski pogoji. V ta namen sta se dogovorila za oblikovanje mešane komisije strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi določili pravni okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Komisiji sta bili ustanovljeni septembra oziroma oktobra. V okviru komisije pravnikov so ustanovili podskupino zgodovinarjev, ki naj bi pripravila poročilo o zgodovinskih G. JOŽE RAZMIŠLJA Uslužnost živim v zavodu za stare ljudi, ker so mi dobri ljudje svetovali, naj ne živim več sam, ker ni varno in se mi lahko kaj zgodi in nihče za to ne zve. Tu imam streho, posteljo in hrano. Več kot to ne potrebujem. Vseh nas je okrog 100 stanovalcev, starih in bolnih. Občudujem uslužnost vseh, ki nas imajo na skrbi. Neverjetno, kako lepo postopajo in pomagajo starim, ki si sami ne morejo pomagati. Ko sem mlado uslužbenko vprašal, če imajo kak predhodni tečaj za oskrbo takih ljudi, mi je odgovorila, da je to že po naravi in da nimajo nobenega tečaja v ta namen. Uslužnost je en način izkazovanja ljubezni do bližnjega. Ni vse samo zaslužek in preživetje samega sebe in svoje družine. Je velika razlika v tem, kar storimo samo za denar in kar je napravljeno z ljubeznijo. Ljubezen do starih ljudi, ki jih je življenje „obogatilo" s trpljenjem in izkušnjami, se sploh ne more plačati in povrniti z denarjem. Tisti, ki jim služijo, nevede sledijo Jezusu, ki je dejal: nisem prišel, da bi meni služili, ampak, da bi jaz vam služil. Njega imajo za zgled, pa tudi za plačilo. Tudi zanje veljajo Jezusove besede: kar ste storili kateremu teh najmlajših, ste meni storili. Oni vračajo ostarelim vso ljubeznivost, ki jim jo družba ne daje. To so dobri ljudje, ki ne živijo samo sebi, ampak, pomagajo še drugim, da bi jim bilo življenje zadnjih dni nekoliko lažje. Na nek način posnemajo tudi apostola Pavla, ki je dejal, da joka z jokajočimi in se veseli z veselimi. Bog daj, da bi bilo veliko takih uslužbencev. Tudi med nami so stari in oni, ki jim nesebično služijo. Delo in način te uslužnosti, ni važno. Mnogo jih je, ki se temu posvečajo z vso ljubeznijo. Hvala Bogu za vse, kar nam ljudje dobrega storijo. okoliščinah na dan 25. junija 1991. 21. december 2007 - Slovenija je z vstopom v schengenski prostor spremenila režim prehoda meje na maloobmejnem območju in zaprla 115 točk za prehod meje oz. postavila ustrezne zapore. Določila Sopsa so ostala v veljavi za prebivalce obmejnega območja. 29. februar 2008 - Slovenija je pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje ali oddaje v najem slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zagreb je trdil, da gre za hrvaško območje. Premier Janša je 5. marca zagrozil z zamrznitvijo blejskega dogovora, OZP pa je protestiral 21. marca. Sklad je sporočil, da gre za nične dogovore. 26. april 2008 - Hrvaška policija je udeležencem shoda, ki ga je organiziral Zavod 25. junij, na Sečovljah preprečila odstranitev cvetličnih korit, ki so zapirala pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. Joras je zato začel gladovno stavko 30. aprila in jo po dogovoru notranjih ministrov o postavitvi zapornice končal 23. maja. Zapornico je dobil 7. junija. (konec prihodnjič) ZA DRUŽINSKI UŽITEK Mlečno po domače SIR Sire razvrščamo na osnovi njihovih lastnosti, nam najbolj znano pa je razvrščanje po tipu sira in sicer; zelo trdi siri, trdi siri, poltrdi sir in mehki sir. Dežela zelo trdih sirov je Italija, njihova glavna značilnost pa je dolgo zorenje, ki traja eno ali celo več let, zato postanejo čvrsti in imajo zrnasto strukturo. Posledica tega je močna in ostra aroma, zaradi njegove čvrstosti pa jih pogosto kar strgamo (npr. Parmezan). Trdi siri so med vsemi tipi sira v svetu najbolj znani, ločimo pa jih na sire brez očes in sire z očmi. Kot predstavnik prvega je nam najbolj znan kačkavalj, ki je narejen iz ovčjega ali pa v kombinaciji iz ovčjega in kravjega mleka. Sire z očmi pogosto imenujemo kar švicarski siri, kralj med njimi pa je prav gotovo ementalski sir. Skupina poltrdih sirov je zelo raznolika in obsežna, saj je skupna lastnost vsem tem sirom količina vode, ki se giblje od 40 do 50 %; nedvomno pa sta najbolj znana edam in gavda. Dežela mehkih sirov pa je Francija, iz katere se je mehko sirarstvo razširilo še v Italijo in Avstrijo. Glede na način zorenja, jih delimo na sire s plesnijo na površini (camembert, brie), sire s plesnijo (gorgonzola) in sire, ki zorijo v slani vodi (slanici). SIROVE KEPE Sestavine: 3 jajca, 200 g trdega sira, drobtine za paniranje, sol, poper Iz beljakov stepemo trd sneg in umešamo nariban trdi sir. Solimo in popramo ter oblikujemo majhne kepice. Za nekaj časa jih postavimo v hladilnik, nato pa jih povaljamo v drobtinah, nato v razžvrkljanem rumenjaku in še enkrat v drobtinah. Ocvremo jih v vročem olju. Sirove kepe so odlična predjed, lahko pa jih zakuhamo v goveji juhi, kjer se še dodatno napojijo. PARMEZANOVI KEKSI Sestavine: 100 g moke, 100 g masla, 100 g sveže naribanega parmezana, sol, kumina, 1 žlička sladke paprike, 1 jajce. Maslo z roko zdrobimo in ga zamešamo med moko. Dodamo sveže nariban parmezan, solimo in dodamo papriko. Vse skupaj zgnetemo v testo in ga razvaljamo. Izrežemo poljubne oblike keksov (npr. palčke). Jajce razžvrkljamo in ga pomažemo po keksih. Le-te nato potresemo s kumino in spečemo v pečici pri 170 stopinj Celzija. Kekse postrežemo k čaju. SKUTA V Sloveniji je zelo priljubljena skuta, pripravimo pa jo tako, da kislo mleko (ki ga pripravimo iz posnetega mleka ali pinjenca) postavimo na primerno topel prostor in ga segrejemo na 40 do 50 stopinj Celzija. Stati mora vsaj 12 ur, saj takrat toplota loči sirotko od sirnine. Nato zarežemo sirnino na kvadrate in jo previdno precedimo čez cedilo ali gazo. Skuto lahko uporabimo pri pripravi juh, raznih nadevov, pečenih in kuhanih slanih jedeh, s svojo svežino pa pripomorejo k odličnosti raznih sladic. SKUTNA KREMA Sestavine: 500 g skute, 150 g sladkorja v prahu, 1 lonček trdega jogurta, 3 žlice kisle smetane, sok 1 limone, 250 cm3 sladke smetane, 250 g sezonskega sadja (jabolka, pomaranče itd.) V skuto (najbolje, da je spasirana) zamešamo kislo smetano in med mešanjem počasi prilivamo sladko smetano. Dodamo sladkor in na kocke narezano sadje, ki ga prej poškropimo s sokom limone, da ne oksidira in spremeni barve. Na koncu po želji dodamo še ščepec soli. Kremo naložimo v poljubne skodelice in jih obložimo s sadjem. NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti VEDNO VEČJI (DALJSI) KRIŽ Končno je bil odprt odsek Razdrto — Vipava, prav tako pa desetkilometrska vzhodnomariborska cesta, ki pomeni veliko olajšanje za mariborski mestni promet. Zdaj je možno po avtocesti prečkati Slovenijo od Šentilja do Kopra, pa tudi do Nove Gorice oziroma mejnega prehoda pri Vrtojbi. NOVA GRIPA SE STEVILČNO SIRI, PA TUDI PREVENTIVNI UKREPI V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so uradno potrdili 201 primer okužbe z virusom nove gripe A (H1N1). V zadnjem tednu so sicer potrdili 24 novih okužb. Prvi primer nove gripe je Slovenija zabeležila 19. junija, prvi primer skupinske okužbe pa mesec kasneje, 19. julija, ko so okužbo z novo gripo odkrili pri skupini maturantov, ki so se vrnili z izleta v Grčiji. Zato bo 1800 maturantov, ki se bodo ta teden odpravili v Grčijo, spremljala dodatno okrepljena ekipa prve pomoči. V sodelovanju z zavodom za zdravstveno varstvo, Inštitutom za varovanje zdravje ter zdravstvenimi domovi v Ljubljani in Mariboru so tudi sprejeli enotne protokole z ukrepi za primer nove gripe. Za zagotavljanje varnosti svojih potnikov so v potovalni agenciji, ki bo maturante peljala v Grčijo, sprejeli tudi dodatne preventivne ukrepe. Zaradi zagotavljanja varnosti nameravajo tudi zmanjšati intenzivnost skupinskih programov, ki bodo manj naporni in oblikovani tako, da bo čim manj druženja slovenskih maturantov z drugimi turisti. Večje skupine bo na poti spremljalo povečano število spremljevalcev, med katerimi je tudi ekipa prve pomoči. Ob vrnitvi v Slovenijo bodo organizirali tudi posebne avtobuse za prevoz maturantov, ki bi morda kazali znake nove gripe, in jih peljali naravnost v zdravstvene domove, kjer so po skupnem dogovoru že organizirane posebne ambulante za sprejem. SPET SALAME IN PRSUTI IZ MIPA Po skoraj pol leta mirovanja je znova stekla proizvodnja v tolminskem mesnopredelovalnem obratu novogoriškega Mipa v stečaju. Tolminski obrat je pod svoje okrilje prevzelo mariborsko mesnopredelovalno podjetje Košaki, ki je z Mipovim stečajnim upraviteljem podpisalo najemno pogodbo za obdobje šestih mesecev. Slučaj MIPa je zelo odmeval v slovenskih medijih zaradi neodgovornega nastopa raznih članov družine Volk, ki je bila lastnica industrije. SADJE IN ZELENJAVA ZA SOLE V veljavo je stopila uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo, ki med drugim uvaja t.i. shemo šolskega sadja. To v praksi pomeni, da bodo šole, ki se bodo vključile v shemo, lahko pridobile finančno pomoč EZ in Slovenije za nabavo svežega sadja in zelenjave v šolah, ki ga bodo nato brezplačno razdeljevali otrokom. PO SVETU MNOŽIČNO GORBISČE Delavci hrvaške gorške reševalne službe so med akcijo reševanja dveh kozličkov, ki sta padla v jamo na Velebitu, odkrili množično grobišče. Kot je poročal hrvaški spletni portal Index.hr, gre po predvidevanjih za posmrtne ostanke ubitih med ali po drugi svetovni vojni. Hrvaški gorški reševalci so o odkritju obvestili policijo in preiskovalnega sodnika. Ta bo izvedel nadaljnja preiskovalna dela. Zadrska policijska upava za zdaj ni objavila drugih podatkov o jami. hrvaSka Hrvaški predsednik Stipe Mesic je napadel predstavnike katoliške cerkve na Hrvaškem. Mesic jim je posredoval zahtevo, da ukinejo prakso postavljanja katoliških verskih simbolov v javnih institucijah, kot so vojašnice ali občine. Na njegovo izjavo se je sinoči odzval direktor Glasa Koncila Nedjeljko Pintaric, ki je za Hrvaško televizijo povedal, da bi umik katoliških križev iz javnih institucij pomenil začetek civilizacijskega spopada, ki v tem trenutku ni zaželen. Direktor Glasa Koncila je Mesicu še sporočil, naj napiše pismo bralcev in argumentirano zavrne trditve katoliškega tednika. Obenem je zanikal, da so junija v Glasu Koncila Mesica z imenom in priimkom označili za veleizdajalca in hlapca. Hrvaška škofovska konferenca se ni uradno odzvala na izjave Mesica, ki je v času svojega mandata kot vrhovni poveljnik hrvaške vojske večkrat izražal nezadovoljstvo tudi zaradi izjav vojaškega ordinarija, škofa Juraja Jezerineca. MEDVEDJEV - MERKEL V ruskem črnomorskem letovišču Soči sta se srečala ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in nemška kanclerka Angela Merkel. V središču pogovorov so bila energetska vprašanja in perspektiva partnerstva Evropska unija-Rusija. Merklova naj bi izpostavila tudi vprašanje nedavnih umorov dveh aktivistk za človekove pravice na Kavkazu. Kot so sporočili z nemškega zunanjega ministrstva, so zaradi STOLETNICA SLOMSkovega PRIHODA V MARIBOR Poročila iz domovine nam govore o velikih pripravah za javno proslavitev stoletnice prenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Po vsej mariborski škofiji so že od januarja meseca dalje razne pobožnosti, ki naj bi vernike tudi duhovno pripravile na glavne spominske slavnosti v začetku oktobra t. l. v Mariboru. Tedaj bodo Slovenci doma znova izrazili zahvalo Bogu za velikega moža, ki ga je dal Slovencem v začetku 19. stoletja v osebi Antona Martina Slomška, ki je kot poznejši lavantin-ski škof prenesel sedež lavantinske škofije iz Ljudske doline v Maribor ob Dravi. (...) SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Sesti kulturni večer Slovenske kulturne akcije je bil dne 14. avgusta v dvorani Slovenske hiše. Spored je zajemal nadaljevanje predavanja prof. Geržiniča o slovenskem jeziku in pisavi. (... ) Delovanja SKAD-a. Dne 7. avgusta so člani SKAD-a obiskali argentinski atomski reaktor, dne 8. avgusta pa je Božo Žužek ob lepi udeležbi predaval z diapozitivi o svojih arheoloških raziskovanjih v Quebrada Humahuaca v Jujuy. MORON Solski tečaj dr. Franceta Prešerna Letos se je pouk pričel 17. februarja in je vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne na slovenski pristavi. Verouk poučuje č. g. Matija Lamovšek, tečaj pa vodi učiteljica gdč. Mija Markež. Obiskuje ga 77 otrok. Razdeljeni so v začetnike, srednjo in višjo skupino. Seznam šolarjev v tem letu je naslednji: Dečki: Babnik Jože, Brecelj Aleš in Martin, Debe-vec Tomaž, Golob Polde, Gorinšek Marijan, Gričar Rudi, Hirschegger Gabriel, Gašper Frido in Peter, Kinkelj Nejček, Klemenc Franci, Klemenčič Franci, Janko in Lojzek, Kočar Andrej in Mavricij, Kopač Ludvik in Marijan, Kovačič Peter, Lisjak Karel in Lojzek, Malalan Poldek, Oblak Jože, Petančič Tomaž, Poglajen Lojzek, Pograjc Marijan, Potočnik Milan, Rakovec Franci, Sinčič Janez in Jože, Tominc Jože in Verbic Mihec. Deklice: Cesar Maruška, Debevec Minka, Fajdiga Jelica, Geržinič Marinka, Golob Kristina, Gorišek Mimi, Hirschegger Magda, Holozan Mojca, Klanjšček Ana Marija, Klemenc Mirjam, Kočar Ivanka, Kopač Jožica in Marija, Košir Milena, Kovačič Malči, Lisjak Berta, Malalan Cvetka, Medic Anica in Marica, Oman Jelka, Petančič Veronika, Pleško Helena, Pograjc Zofija, Potočnik Mici, Pregelj Gabriela in Marijanca, Rajer Metka in Simonka, Rakovec Mici, Sinčič Marija in Olga, Starič Anči in Metka, Škofle Metka, Škulj Magda in Marija, Tominc Angelca, Anica in Marjan-ca, Vidic Danica, Vodnik Slavka, Žagar Anči in Marija. Šolski odbor, ki obstoja že drugo šolsko leto, se zelo trudi in pomaga z ročnim delom in denarno pri novi stavbi na pristavi (...) Svobodna Slovenija, 20. avgusta 1959 - številka 34 RESUMEN DE ESTA EDICION položaja borcev za človekove pravice in nevladnih aktivistov na severnem Kavkazu zelo zaskrbljeni. Kot je znano, so v ruski republiki Čečeniji pretekli torek našli mrtvo čečensko aktivistko Saremo Sadulajevo in njenega moža, manj kot mesec dni pred tem pa so rusko aktivistko Natalijo Estemirovo. JEDERSKE GROŽNJE Severna Koreja je zagrozila z jedrskimi povračilnimi ukrepi proti vsakršni jedrski grožnji s strani Združenih držav Amerike ali Južne Koreje. S tem je izrazila novo kritiko skupnih vojaških vaj ZDA in Južne Koreje, ki so se začele v torek. PRESENTARON DOS LIBROS En una velada llena de significado biografico, fueron pesentados dos libros nuevos. Invitada por la Accion Cultural Eslovena (Slovenska kulturna akcija) la senora Lučka Kralj de Jerman describio el perfil de su padre Janko Kralj, quien fuera una figura pol^tica clave de la Primorska en la epoca de la lucha eslovena contra el regimen fascista. El libro fie editado en Trieste y representa un verdadero monumento a este patriota, que con sacrificio lucho po la conservacion de la vida y la cultura eslovenas en la castigada region nacional. En el mismo encuentro el arquitecto Jure Vombergar presento el libro "Tiempos de congoja y esperanza", en el cual el Dr. Marko Kremžar relata los primeros anos de su vida en la Argentina. Numeroso publico siguio con interes las exposi-ciones y luego formulo preguntas a los autortes. (Pag. 2) slomSkov mladinski dan El domingo 9 de agosto tuvo lugar en el centro esloveno de Ramos Mej^a el 39° D^a de los jovenes (fue el primero, debido a la suspension de las actividades por la gripe A). El D^a se abrio con el izado de las banderas y el canto de los himnos esloveno y argentino. Luego siguio la misa, presidida por el parroco Franci Cukjati. Despues del desayuno el domingo continuo con los encuentros en volley (femenino y masculino) de los centros eslovenos de Buenos Aires. El almuerzo estuvo delicioso. Hacia la noche llego el turno del numero cultural. Andrej Grabnar (presidente de SFZ) tuvo a cargo las palabras alusivas del D^a en las que resalto que el Centro no es solo un edificio, es un lugar de encuentro con amigos, familia, con buena compan^a; es un espacio al que se puede volver. Conservemos lo que obtuvimos gratuitamen-te: la palabra eslovena y su herencia ya que de generacion en generacion es nuestro camino. En el escenario se sucedieron varios sketch que mostraban el trabajo de los jovenes dentro de la colectividad. El publico disfruto las situaciones de comedia y aplaudio a los nuevos talentos de las tablas. Los primeros puestos en volley fueron para las chicas de San Justo y los chicos de San Mart^n. La noche atrajo a la musica y este al baile, condimentos necesarios para una buena diversion. (Päg. 3) EL VERBO ESLOVENO En el mes de febrero la editorial ZRC SAZU publico el primer manual moderno para aprender el idioma esloveno, destinado a los estudiantes de habla hispana. El libro lleva en nombre Slovenski glagol - El verbo esloveno y su autora es Rada Lečič, una docente del idioma esloveno como lengua extranjera en las universidades fuera de Eslovenia. El manual esta dividido en dos partes: una introduccion teorica con las caracter^sticas generales y un completo diccionario de verbos conformado por listas. El libro esta ^ntegramente traducido al castellano. Los interesados comunicarse con la prof. Mojca Jesenovec. (Pag. 3) PAPAS Y PAPIS Nunca es tarde para decir "jfeliz d^a papa!"... El 21 de junio en el centro de Castelar celebraron el d^a del padre con una misa especial. El parroco Franci Cukjati celebro (nueva-mente) sus 25 anos como sacerdote. Despues de la misa los representantes de las diversas organizaciones le expresaron sus buenos deseos. Un recreo, y ya estaban en el escenario listos para saludar a todos los padres en su d^a el grupo de adolescentes (mladci in mladenke) y los alumnos del curso esloveno Prešernova šola que mostraron como transcurre un d^a laboral. (Pag. 3) HERIDAS ABIERTAS Roman Leljak es el autor de un nuevo libro que trata la misma tematica que el editado en 1989: los asesinatos de posguerra ocurridos en la zona de Celje. Una 'curiosidad' es que el propio autor vivio su infancia en esos lugares y durante su adolescencia nunca supo de las atrocidades cometidas despues de la guerra. Una de las novedades del libro es una lista de 640 nombres pertenecientes a la birgada que en mayo de 1945 ingreso a Celje. Esta lista fue entregada al grupo de investigaciones encabezado por Pavel Jamnik que ya comenzo con las indagaciones. De las declaraciones de algunos de ellos se desprende que estuvie-ron all^, pero que no participaron de la matanza. Segun Leljak, obviamente nadie se declarara culpable porque enfrentar^a un juicio. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Grabnar, Katica Cukjati, Jernej Tomazin, Marjanka Oblak, Monika Česarek Kenda, Andrej Golob in Mojca Jesenovec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar o i -7-^rMic+i i r>