CINKARNAR
(glasita Cihkaute Cetfe
Leto VI. Celje, 31. julija 1959 Štev. 1
Kako smo delali v prvem polletju 1959
Cinkarna je v prvem polletju dosegla kumulativni proizvodni plan s 101,87%, letni plan pa s 54,15%.
V	prvem polletju dosežena proizvodnja je za 0,87% večja od dosežene proizvodnje istega razdobja preteklega leta. Na proizvodni rezultat so vplivali administrativni ukrepi zveznih organov, ki so določili Cinkarni obvezne količine žveplene kisline in surovega cinka, katere mora dobaviti koristnikom, preostale količine pa sme predelati doma. Na podlagi tako določenih kontingentov za prodajo žveplene kisline, bomo lahko proizvedli le 22.500 ton superfosfata, dočim določa plan proizvodnjo 31.000 ton superfosfata. Letni proizvodni plan cinkove pločevine določa proizvodnjo 4500 ton cinkove pločevine, dočim po omenjenih ukrepih preostaja le količina surovega cinka, ki odgovarja proizvodnji 3450 ton cinkove pločevine. Proizvedene količine omenjenih dveh proizvodov so zato znatno manjše kakor v preteklem letu, kar je bistveno vplivalo na doseganje planske zadolžitve Cinkarne.
Proizvodni rezultati po posameznih obratih:
TOPILNICA SUROVEGA CINKA IN PRAHU
Kumulativni proizvodni plan je bil dosežen s 103,71%, letni plan z 51,44%.
V	prvem polletju je bil izvršen planirani remont IX destilacijske peči. Proizvodni plan je bil presežen zaradi boljšega izkoristka retortnega prostora, to je bilo doseženo z večjo uporabo antracita, ki ima manjšo nasipno težo kakor koks, razen tega pa vsebuje manjše količine klora, kar se pozitivno odraža na kvaliteti cinko-vega prahu.
Ker predstavljajo pražilne naprave ozko grlo topilnice nam je »Zorka« Šabac izpražila 500 ton predpraženca, kar nam je omogočilo aliinen-tiranje topilnice v polnem obsegu.
Izkoristek metala je znašal 89,07% in je boljši od planiranega. Proizvodnja je bila zelo ekonomična, uporaba Samotnega materiala, redu-centov in energije je bila nižja od planirane in nižja od uporabe v preteklem letu, tako v absolutnem merilu kakor tudi na tono cinka.
Življenjska doba retort je znašala 34,88 dni v letu 1958 pa le 30,5 dni.
V	topilnici so kontinuirno vršili poizkuse za nadaljnje izboljšanje in racionalizacijo tehnološkega procesa. Izdelan je bil nov tip velikih retort s tanjšimi stenami, ki se v času povečanja postopoma vlagajo, vendar rezultatov še ni mogoče oceniti.
V	gradnji je nova Thedejeva peč, ki bo omogočila proizvodnjo surovega cinka iz cinkovih pepelov, katere sedaj šaržirajo v destilacijske peči. Z dograditvijo te peči (v drugi polovici julija) bodo v topilnici sproščene kapacitete, ki so bile vezane na predelavo pepelov.
FINI CINK
Zaradi naraščajočih potreb predelovalne industrije po finem cinku je bil kumulativni proizvodni plan dosežen s 133,54% letni plan pa s 63,58%.
Remont peči, ki je bil planiran za mesec april ni bil izvršen. Izkoristek je znašal 93%.
RAFINIRANI CINK — BRUTO PROIZVODNJA
Kakor po finem, tako so porastle potrebe tudi po rafiniranem cinku za prodajo, dočim je bilo rafiniranega cinka za predelavo v pločevino proizvedenega manj, kakor pa je bilo s planom določeno, kar je posledica manjše proizvodnje cinkove pločevine. Kumulativni proizvodni plan je bil dosežen s 111,93% — letni plan s 55,92%.
Preseganje planirane količine gre izključno na račun blagovne proizvodnje, pri čemer pa je treba upoštevati, da bo proizvodnja v drugem polletju zaradi rednega letnega remonta mesec dni počivala, zaradi česar bo letno doseganje spremenjeno.
CINKOVA PLOČEVINA
Po rekordni proizvodnji v mesecu januarju smo štiri mesece obratovali le s 50 % zmogljivostjo na gotovi progi. Med tem časom je bil izvršen remont na eni izmed obeh prog.
Kumulativni proizvodni plan je bil dosežen s 93,61%, letni plan pa z 51,07%. Kapaciteta valjarne ne bo polno izkoriščena, ker je na razpolago omejena količina surovega cinka, kar je bilo že uvodoma obrazloženo.
AUTOTIPIJSKE PLOŠČE
Kumulativni plan proizvodnje je bil dosežen s 74,01% — letni plan pa s 40,9%.
Proizvodnja je bila planirana na bazi dveh strojev od katerih je bil eden nabavljen ob koncu preteklega leta. Ta novo nabavljeni stroj še ni dal pričakovanih rezultatov in je še v poskusnem obratovanju.
OFFSET PLOŠČE
Kumulativni plan proizvodnje je bil dosežen s 107,19%, dočim je bil letni plan dosežen s 57,89%.
Remont bo izvršen v II. polletju.
CINKOVO BELILO
Kumulativna planska zadolžitev je bila izpolnjena s 103% — letna pa z 52,53%.
Proizvajali smo v glavnem za tujino in to boljši zejeni pečat. Proizvodnja je zelo dobro in ekonomično potekala. Da bi se čimbolj zmanjšala deficitnost v surovem cinku, je bilo uporabljenih več odpadnih cinkov.
ŽVEPLENA KISLINA
Plan proizvodnje je bil dosežen s 105,63%, dočim je bil letni plan dosežen z 51,48%.
Izkoristek SO plinov je bil v primerjavi s preteklimi leti boljši, tako da je porastla povprečna dnevna proizvodnja.
Remont NB peči je bil izvršen v rekordnem času 14. dni, zaradi česar smo pridobili 200 ton žveplene kisline preko plana.
Proizvodni plan metalurških obratov je bil dosežen s 102,28%, letni plan pa s 50%.
Razen valjarne so svoje 'planske zadolžitve vsi obrati presegli.
MODRA GALICA
Proizvodna kampanja za leto 1959 je bila v juniju zaključena. Letni proizvodni plan je bil dosežen s 102,42%.
Predelan je bil ves baker, ki nam je bil dodeljen.
Kemični obrati so svoj proizvodni plan za I. polletje dosegli s 100,24%, letni plan pa s 60,40 odstotki, ker je pretežna večina remontov planirana v drugem polletju.
Proizvodnja v Cinkarni je potekala enakomerno z rahlim vzponom proti koncu prvega polletja, če izvzamemo proizvodnjo superfosfata (administrativni ukrepi) in cinkove pločevine. Sunkovitih nihanj ni bilo. V primerjavi s preteklim letom zaznamujemo zdrav porast proizvodnje pri istih osnovnih sredstvih.
Preskrba s surovinami in energijo je bila v redu.
Ker bo večji del remontov izvršenih v II. polletju je doseganje letnega plana znatno višje, kakor doseganje kumulativnega proizvodnega plana za prvo polletje, ki kaže zato realnejšo sliko izpolnjevanja planskih nalog.
KROMOV GALUN
Proizvodni plan je bil dosežen s 104,28%, dočim je bil letni plan izvršen s 46,69%, ker je bil v prvem polletju izvršen redni letni remont, ki pa je bil skrajšan za 5 dni.
Na — HIDROSULFIT IN METALIT
Oba proizvoda se izmenično proizvajata na isti napravi.
Doseganje	N Is oj	
planskih	> o G. ca .	g
zadolžitev		a.
	II	~QJ
	a.	J
Na — hidrosulfit	105,35%	59,49%
Metalit	78,40%	39,20%
Zaradi potreb tekstilne industrije smo morali v prvem polletju odstopiti od planiranega asortimenta in proizvesti več Na-hidrosulfita ter manj metalita. V študiju je mala investicija, ki naj bi omogočila ločeno proizvodnjo metalita s čimer bi pridobili kapaciteto za večjo proizvodnjo Na-hidrosulfita, ki je deficitaren.
Remont obeh naprav bo izvršen plansko v drugem polletju.
Na-SULFID	SUROVI IN	CISTI
Doseganje planskih zadolžitev	lat. proizv. - I. polletje	1
Na-sulfid surovi	1 n 3 ca 89,01%	«5 •—] 50,67%
Na-sulfid čisti	142,94%	76,82%
Tržišče zahteva izključno prečiščen natrijev sulfid, zato so v teku dela na rekonstrukciji naprave za čiščenje. Po dovršeni rekonstrukciji bomo v stanju celotno proizvedeno količino surovega produkta predelati in bistveno povečati proizvodnjo čistega proizvoda, ki se še v velikih količinah uvaža.
Remont obeh naprav bo plansko izvršen v II. polletju.
LITOPON
Planska kumulativna zadolžitev je bila dosežena s 104,45% — letna pa z 59,26%, ker je redni letni remont planiran za II. polletje.
Proizvodnja je potekala brez zastojev, dnevni učinki so večji, kakor v preteklem letu.
ULTRAMARIN
Planska zadolžitev prvega polletja je dosežena s 102,65% — letna pa s 54,75%.
Proizvodnja je potekala normalno in brez motenj.
SVINČENI OKSIDI
Kumulativni plan proizvodnje je bil dosežen s 105,36%'— letni plan pa s 47,94%, ker je bil v prvem polletju izvršen redni letni remont.
Učinki na dan so bili večji kakor v preteklem letu — proizvodi so bili standardne kvalitete.
SUPERFOSFAT
Zaradi kontingentiranja žveplene kisline smo obratovali le z delno zmogljivostjo, zato je bil kumulativni plan proizvodnje dosežen le z 90,46 odstotki — letni plan pa z 49,35%.
V I. polletju je bil izvršen redni letni remont.
Ciuhunac
1
Felicijan:
Kaj je z novo žvepleno Kislino?
Investicijski program za rekonstrukcijo pra-žarne in topilnice je potrdila Revizijska komisija že oktobra 1957. leta. Istega leta so bile izdelane vse podloge za kreditni zahtevek pri Investicijski banki. Minilo je že dobro poldrugo leto, gradnja pa se še ni začela. Kje so razlogi in kdaj se bo gradnja začela?
Postopek pri Investicijski banki je trajal nekaj mesecev. Banka je formirala lastne strokovne komisije, Cinkarna je branila svoj zahtevek najprej pri slovenski Centrali v Ljubljani, nato pri Centrali v Beogradu in projekt je prestal vse preizkušnje. Vse do aprila t. 1. pa je kljub številnim urgencam in intervencijam trajalo, da je upravni odbor Investicijske banke v Beogradu odobril posojilo.
Pogodbe z Investicijsko banko o posojilu še ni, ker Izvršni svet ni objavil v Uradnem listu uredbe o sklepanju tozadevnih pogodb z investitorji ter tako banka še ni bila sposobna pristopiti k sklepanju pogodbe.
Medtem je Izvršni svet odobril za Cinkarno specifikacijo potrebne uvozne opreme, kar je eden izmed pogojev, da se lahko sklene pogodba z Investicijsko banko, kakor tudi z inozemskimi dobavitelji. Nabava uvozne opreme je bila predvidena bodisi delno iz Nemčije, delno iz Italije, bodisi v celoti iz Nemčije. Vzhodna tržišča so bila obdelana, vendar nobena dežela iz tega področja ne pride v poštev pri dobavi, bodisi da odgovarjajoče naprave nima, bodisi da so cene nekonkurenčne. Delno tudi dobavni roki ne ustrezajo. Nemški in italijanski trg je obdelan do definitivnih cen in obsega uvozne opreme, tako da s tega vidika Cinkarna lahko podpiše z izbranimi dobavitelji pogodbo.
Medtem pa je nastala še nova okoliščina in
sicer z vidika deviznega finansiranja. Do sedaj je bila zasnovana akcija na bazi dolgoročnega nemškega oziroma italijanskega kredita, ki ga je Cinkarna v stanju nabaviti v individualni obliki. Investicijska banka v Beogradu pa je pred kratkim zavzela stališče, da bi morali investitorji izkoristiti jugoslovansko dobroimetje v angleških funtih, predno bi se angažirali individualni krediti v katerikoli zahodni državi. Preizkusiti to možnost je bila naloga ne samo Cinkarne temveč tudi številnih drugih investicijskih uvoznikov. Kolikor bi kateri investitor uspel nabaviti opremo preko angleške industrije, so angleški £ na razpolago za takojšnje plačevanje, razume se pod običajnimi plačilnimi roki, ki so v navadi za kupovanje opreme. Cinkarna je storila takoj vse potrebno in bo Anglija nastopila kot konkurent po štirih angleških firmah za žvepleno kislino in po eni angleški firmi za pražilne naprave. V času, ko bo ta številka Cinkarnarja tiskana, bodo po vsej verjetnosti ponudbe že na razpolago.
Odločitev, ali se bo oprema zaključila v Angliji ali p^ z dolgoročnimi krediti, kakor je bilo pred tem zamišljeno, zavisi od konkurenčne sposobnosti angleške industrije, prednosti med izkoriščanjem našega dobroimetja v Angliji in novim najemanjem posojil in od drugih ekonomskih činiteljev. Ta odločitev bo storjena po Investicijski banki in Cinkarni skupno.
Kakor izhaja iz navedenega, je pričakovati še nekaj časa, da se vsa ta vprašanja uredijo, vendar upamo, da bo možno skleniti pogodbo še letos jeseni.
Z domačo industrijo smo po teh vprašanjih v stalnem kontaktu, vendar definitivno ni mogoče zaključiti opreme, dokler ne bomo razpolagali z detajlnimi načrti inozemskih projektantov.
Kaj pa stanovanja?
To je vprašanje, ki se iz popolnoma razumljivih razlogov, redno ponavlja v našem podjetju, kadarkoli se naši delavci razgovarjajo o že opravljenem delu in nadaljnjem razvoju tovarne. To je tudi razumljivo ne samo zaradi izredne stanovanjske stiske, ki je splošna, temveč tudi zaradi tega, ker je del dejavnosti s katero se mora naše podjetje baviti, usmerjati tudi na odpravljanje neugodnih stanovanjskih pogojev, v katerih živijo naši delavci. Od primernega stanovanja ni odvisno samo mirno in zadovoljno družinsko življenje, od njega zavisi spočitost in osebno zadovoljstvo delavcev, kar v izredno veliki meri vpliva na delovno storilnost vsakega posameznika, zlasti pa na njeg;ovo pripravljenost udejstvovati se v družbenem in družabnem življenju podjetja ter občinski skupnosti v kateri živi.
Ni potrebno poudarjati, da se tudi organi delavskega samoupravljanja v podjetju, to sta delavski svet in upravni odbor pa tudi upravno vodstvo podjetja, zavedajo izredne važnosti tega vprašanja, in da je mnogo naporov usmerjeno v izgradnjo novih stanovanj. Vedeti pač moramo, da stanovanjske stiske ne bomo omilili, še manj pa odpravili s kakršnim koli utesnjevanjem ali očitanjem, da ima nekdo preobsežno stanovanje. Edina rešitev je kot sem že povedal, gradnja novih stanovanj.
Cinkarna je v bližnji preteklosti to tudi delala po svojih zmožnostih, zlasti finančnih. Vsi vemo, da je iztrošenost osnovnih sredstev velika, da moramo zato večji del svojih' sredstev usmeriti v investicije v podjetju in le del sredstev nameniti za gradnjo novih stanovanj. Po osvoboditvi je bilo zgrajenih več blokov s 125 stanovanji, kar je le v določeni meri vplivalo na omilitev stanovanjske stiske naših delavcev.
2 CiuluiCMC
Potrebe so veliko večje, se pa čez noč ne da vsega opraviti in je potrebno tudi pri graditvi novih stanovanj zainteresirati posameznike, da v večji meri s svojimi lastnimi finančnimi sredstvi gradijo stanovanja, pri čemer jim naj seveda pomagata tudi podjetje in občinski ljudski odbor.
Geslo vseh organov podjetja je, vsako leto zgraditi najmanj en blok in od tega programa v nobenem primeru ne smemo odstopiti. V letošnjem letu so se v mesecu aprilu naši delavci vselili v novi 32-stanovanjski blok, katerega je s sredstvi podjetja in najemom posojila zgradila stanovanjska zadruga v Celju. Cim je bila vselitev končana, se je že začelo razmišljati o gradnji novega bloka in je bila v tem mesecu tudi že sklenjena pogodba z Birojem za stanovanjsko izgradnjo v Celju, da nam zgradi nov blok v Kersnikovi ulici, ki bo imel 20 dvosobnih stanovanj. Po pogodbi bodo ta stanovanja vseljiva do 15. julija 1960. leta, orientacijska cena tega bloka pa je dogovorjena na 38,000.000 din. Večino teh sredstev je prispevalo podjetje, le manjši del je bil pridobljen z najemom posojila.
Ker podjetje ne razpolaga z dovoljnimi finančnimi sredstvi, je bila že v lanskem letu ustanovljena stanovanjska zadruga v okviru podjetja z namenom, da posamezni delavci, ki razpolagajo z manjšimi ali večjimi finančnimi sredstvi, materialom za gradnjo ali pa so pripravljeni sami sodelovati z delom pri gradnji, z delnim prispevkom podjetja sami sezidajo za sebe stanovanja. Podjetje pride na ta način z manjšimi finančnimi sredstvi do novih stanovanj, ki jih sicer uporabljajo tisti, ki so prispevali k zgraditvi, se pa na ta način tudi omiluje stanovanjska stiska. Delavski svet je v ta namen določil iz sklada skupne porabe 15,000.000 din. Čeprav v
Važnejši shlepiDS inllO
Doslej je imel DS v letošnjem letu 10 sej.
Na seji dne 30. I. 1959 je DS obravnaval analizo poslovanja za leto 1958. Na tej seji so bila odobrena pravila o organizaciji in poslovanju cinkarniških počitniških domov ter so bili določeni podpisniki, ki so upravičeni podpisovati za podjetje. Potrjen je bil tudi plan bruto proizvodnje in finalnih izdelkov za leto 1959.
Na seji dne 26. 2. 1959 je DS obravnaval poročilo komisije za higiensko tehnično zaščito, poročilo komisije za socialna vprašanja ter poročili o zobni in obratni ambulanti. Največ nezgod je bilo v skladiščih in to kar 50%, ter v valjarni 41,5%. Na seji je DS ugotovil, da se čestokrat zaščitna sredstva ne uporabljajo ter je zadolžil upravo, da poostri kontrolo glede uporabe zaščitnih sredstev ter da preskrbi boljša zaščitna sredstva za nekatera delovna mesta. DS je potrdil sumarnik osebnih zaščitnih ' sredstev. Nadalje so bile odobrene spremembe pri izdaji preventivne hrane ter so bili določeni obroki kave in čaja za posamezne obrate.
Na seji dne 16. marca 1959 je DS obravnaval pripravljalni postopek za nov tarifni pravilnik in to predvsem čisti dohodek podjetja. DS je ugotovil, da kaže razvojna linija finančnih pokazateljev zdrave tendence povečanja učinkov ob istočasnem znižanju uporabljenih in vloženih sredstev, ne da bi se pri tem povečale prodajne cene. Predvideni rezultati bodo plod povečane in bolj ekonomične proizvodnje in racionalnega vlaganja sredstev. Na tej seji je bila odobrena dotacija sindikalni podružnici.
Na seji dne 27. marca 1959 je DS obravnaval zaključni račun podjetja.
Na seji dne 18. aprila 1959 so se obravnavala vprašanja v zvezi s sestavo novega tarifnega pravilnika. Seja dne 15. maja 1959 posvečena istim vprašanjem.
Na seji dne 29. maja 1959 je bil izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika novega upravnega odbora je bil izvoljen tov. Pozvek Drago. Na tej seji je DS razpravljal o rekonstrukciji obrata litopona. Na tej seji so bile dodeljene nagrade za tehn. izboljšanje in to tov. Poder-gajsu Francu v višini 7500 dalje tov. Komerič-kiju Stanetu 25.000 din, tov. Kraševcu v višini 50.000 din ter tov. Goršku Stanku v višini 60.000 dinarjev.
Na seji dne 25. junija 1959 je DS sprejel rebalans finančnega plana podjetja za leto 1959 ter predlog razdelitve sredstev skladov podjetja. Na tej seji so bili tudi podaljšani letni dopusti kot to zakon o delovnih razmerjih predvideva. Odobrili so podporo tov. Pungeršku Vladimirju, ki mu je neurje porušilo stanovanjsko hišo.
Novoizvoljeni upravni odbor je imel dne 20.. junija 1959 prvo sejo. Na tej seji je pretresal razne osnutke, ki jih je potrdil DS kot je že to zgoraj omenjeno.
začetku z bojaznijo in počasi, je stanovanjska zadruga le zaživela in njen načrt je zgraditi do letošnje zime 16 vrstnih hišic. Vsak interesent bi prispeval od 300 do 400.000 din v denarju, materialu ali pa v delu. Interes za tovrstno gradnjo je izredno velik in vse izgleda tako, da bo podjetje v bodočnosti še v večji meri podpiralo tak način gradnje in zbiranje sredstev. Dotacije podjetja bodo člani zadruge vračali v korist zadruge, ki bo s temi sredstvi lahko še naprej gradila nova stanovanja.
Da zaključim; vsi organi podjetja resno razmišljajo in usmerjajo svojo dejavnost v omilje-nje stanovanjske stiske, pri čemer pa je nujno potrebna pomoč vseh članov kolektiva, ker le na ta način bo lahko dosežen vidnejši uspeh.
Delo društva LT v Cinkarni
Dokaj prahu se je prevalilo skozi dimnike podjetja, odkar so agilni in napredni cinkarnarji začeli misliti na ustanovitev društva Ljudske tehnike. Sami začetki ustanavljanja društva segajo nazaj v obdobje let 1951-52 ali celo še nazaj. Zaradi nepovoljnih prilik, nezainteresiranosti članov kolektiva in male, oziroma nikakršne podpore podjetja in družbenih organizacij, društvo ni moglo prebroditi začetnih težav. V razmeroma kratkem času je njegovo celotno delovanje prenehalo.
Kasneje so ponovno poskušali organizirati in oživeti društveno dejavnost, vendar je tudi drugi poskus klavrno propadel.
Zamrla je dejavnost društva, članstvo je obstajalo le še na papirju in legitimacijah v kolikor so bile sploh izdane.
Sele v letu 1956 so posamezni agilni cinkarnarji prebudili društvo iz dolgotrajnega sna. V mehanični delavnici so zainteresirali posamezne člane kolektiva in ustanovili strojno mehanski krožek. Ta krožek je bil osnovna celica, ki je v ustanovnem letu služila za ustanovitev in registracijo društva. Z močno podporo podjetja in vseh družbeno političnih organizacij se je takoj po ustanovitvi'dejavnost društva razširila na 3 krožke: strojno-mehanski, avtomoto in foto krožek.
Z gmotno podporo podjetja in olajšavami pri izvajanju raznih del za zunanje naročnike, se je društvo gmotno utrdilo in začelo izpopolnjevati osnovni inventar za društveno dejavnost, ki obsega kulturno in tehnično izobraževanje članov. Nabavilo si je motorno kolo, avtomobil in osnovni material ter inventar za foto krožek. Ta inventar je pripomogel, da si je društvo pridobilo ugled.
Cinkarnarji — posebno mladina je uvidela, da se lahko v vseh sekcijah lepo izživlja in mar-
Zahvaljujoč izredno energičnim ukrepom družbeno političnih organizacij se je to stanje kmalu popravilo. Zavedni ter delavoljni tovariši so lahko kmalu uvideli, da so odpravljene nepravilnosti koristile društvu, skupnosti in njim samim.
Po prebrodenih težavah je društvo izšlo, kot monolitna in zavedna enota. S pravilnim vodenjem je bila začasna nedejavnost odpravljena. Zavedni člani pa so s pravilnim tolmačenjem in agitacijo organizacijo še razširili in Utrdili.
Danes lahko trdimo, da si je društvo pridobilo v kolektivu velik ugled. S svojimi 240 člani je druga najmočnejša politično, kulturno in tehnično vzgojna organizacija v podjetju. V razmeroma zelo kratkem času je izvedlo za naše razmere dokaj obsežen program. V obdobju od občnega zbora v letu 1958, do danes je organiziralo in izvedlo dva fotoamaterska tečaja v katerih so člani-obiskovalci tečaja lahko spoznali osnove fotografije, danes tako priljubljene in razširjene kulturno tehnične dejavnosti. Nadalje je društvo organiziralo pet avtomoto tečajev. Iz teh tečajev je izšlo 63 za kategorijo A in 62 za kategorijo B strokovno usposobljenih šoferjev amaterjev, ki bodo s svojim znanjem vedno in povsod lahko koristili sebi ter skupnosti. S tem, da smo tem članom omogočili strokovni dvig, nismo zadovoljili le njih samih in njihovega konjička, temveč smo vzgojili kulturne in disciplinirane koristnike naših cest, na katerih se na žalost dnevno dogajajo nesreče, ki zahtevajo v mnogih primerih smrtne žrtve v vsakem primeru pa ogromno materialno škodo. Njim t. j. strokovno usposobljenim članom pa je s tem bila naložena dolžnost, da v svoji delovni in družbeni okolici poučujejo nevedne, kaku se naj ravnajo na naših vedno bolj prometnih cestah.
Nepoznavalec naših razmer bo morda mislil,
Gojenci doma »Miha Pinter« na Dobrni pri praktičnem delu (joto Žele Pavle)
Strokovno in gmotno pomoč smo nudili tudi raznim šolam v Celju in bližnji okolici. Za potrebe tehnične vzgoje smo nekaterim šolam nudili gmotno pomoč v obliki raznega materiala in inventarja. Ob koncu šolskega leta pa smo nagradili najboljše risbe in spise o cestno-pro-metni vzgoji ter nesrečah na cesti. S tako dejavnostjo je društvo zopet prišlo v pravi tir. Doseglo je svoj kulturno-tehnični vzgojni namen.
Pozabiti ne smemo tudi naših radiotelegrafistov V skromnih društvenih prostorih so si uredili lepo malo delavnico, v kateri najbolj agilni člani že izgotavljajo prve eno-, dvo- in celo tricevne radio aparate. Skoda, da se v tej, danes tako popularni tehnični dejavnosti udejstvuje tako malo članov, posebno še mladincev. Tem potom bi opozoril naše mladince in mladinke, naj ne podcenjujejo vrednosti dela v raznih krožkih Ll. V bodoče naj se mladina v večji meri vključuje v sekcije društva in se tako sebi v zabavo in korist primerno izživlja.
Od sindikalne podružnice podedovani kino odsek s svojo dejavnostjo ne moremo jemati ravno za vzgled. Vendar je v vseh danih prilikah izvršil svojo nalogo.
Kljub povečanju števila članov in vzgojne dejavnosti pa nas sedanji uspehi ne smejo uspavati Pred nami stoji še vedno najvažnejša naloga — vzgoja lastnega kolektiva v dobre kvalificirane strokovnjake na posameznih delovnih mestih v proizvodnih obratih.
Na žalost ugotavljamo, da smo ravno vzgojo naših delavcev popolnoma zanemarili. Delno so temu krivi objektivni, v večji meri pa subjektivni faktorji. Ce pomislimo, da nismo mogli »ali znali« organizirati niti varilnega ali strojnega tečaja za izpopolnjevanje naših že kvalificiranih kadrov. Se manj smo znali pridobiti ostale naše delavce k tehničnemu usposabljanju. K reševanju tega zelo perečega vprašanja bo društvo LT moralo čimprej pristopiti. V naših članih in ostalih delavcih moramo prebuditi interese do spoznavanja dela na posameznih delovnih mestih, procesov proizvodnje itd. Samo na ta način bomo v vsakem članu vzbudili čut odgovornosti, upoštevanja njegovega, naj bo še tako skromnega, deleža v skupnih naporih za dvig proizvodnje in olajšanja izredno težkega fizičnega dela v naših obratih.
Radioamaterji Cinkarne pri delu (foto Žele Pavle)
da je z omenjenim društvena dejavnost izčrpana. Toda ni takol Naše društvo si je naložilo težko^ toda častno dolžnost, da prevzame vso tehnično vzgojo mladih varovancev v mladinskem domu »Miha Pintar« v Dobrni, katerega patronat ima naše podjetje. Za te mladince so bili organizirani tedenski seminarji. Na teh seminarjih se je poučevala mehanska, elektro in mizarska stroka. V zahvalo za našo pomoč pa so nam ti mladinci priredili dve prireditvi, katerih se bodo obiskovalci gotovo z veseljem spominjali.
sikaj koristnega nauči. Nekaterim, »še posebno agilnim članom«, pa je postalo društvo lep izvir dohodkov in vzrok za samovoljnost, ki ni poznala meja. Miselnost teh »izredno agilnih članov« je v letu 1958 prikazala delovanje društva v dokaj slabi luči. Društvo je zaradi teh članov postajalo podjetje v podjetju ter tako izgubljalo smisel zaradi, katerega je bilo ustanovljeno. Z ozirom na precejšen saldo v društveni blagajni, se je že razpravljalo o delitvi dobička itd.
CutluiCMC
Ako pristransko gledamo pomanjkljivosti pri vzgoji naših delavcev, nezainteresiranost do njihovega dela in tehničnega izpopolnjevanja, moramo na drugi strani povedati, da smo ob tem vprašanju zanemarjali mnenje in delo naših strokovnjakov, ki bi nam v okviru možnosti pomagali pri uresničevanju naših nalog. Z malo volje do prevzgoje, bi nam v bodočih nalogah naši strokovnjaki lahko veliko pomagali. S svojimi izkušnjami, bogatim znanjem ter organizacijskimi sposobnostmi bi lahko vplivali na dvig
tehničnega in kulturnega nivoja svojih podrejenih. Z vključevanjem in delom v raznih sekcijah (tudi še ne ustanovljenih) bodo za vzgled in pomoč pri populariziranju strokovne ter tudi kulturne vzgoje svojih podrejenih. To naj bi bil za naše strokovnjake apel, da se bolj intenzivno posvetijo delu pri vzgoji svojih podrejenih in pri delu v društvu LT.
Te vrstice, morda tudi pikre, naj ne bodo coklja, temveč vzpodbuda za še širše in intenzivnejše delo v društvu LT.
Prvo mesto na brzoturnirju v maju je osvojil ing. Pipuš, 2. Arh. Sledijo Jančič, Naraks, Snaj-der, ing. Klinger, Persolja, Zorko in ing. Marjanovič. Izid brzoturnirja v juniju: L—2. Arh in ing. Vrhovec. Sledijo ing. Pipuš, Snajder, ing. Klinger, ing. Stegenšek, Persolja, Jančič, Naraks, Zorko, Smeh. Na brzoturnirju za prvenstvo v juliju si delijo prva tri mesta Snajder, ing. Pipuš in ing. Stegenšek. Sledijo Dečko, ing. Klinger, Pešec, Naraks, Počivalšek, ing. Marjanovič, Mraz, Zorko in Rustenpašič.
STRELSTVO
Strelska družina »Cinkarna« se je v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ udeležila številnih strelskih prireditev in tekmovanj z zračno, malokalibrsko in vojaško puško. Z desetčlansko ekipo je nastopila na tekmovanju, ki ga je priredila SD »Tempo«, dalje na dveh tekmovanjih s SD »Litostroj«, ki sta bili v Celju in v Ljubljani, na sindikalnem prvenstvu okraja Celje na meddružinskem tekmovanju, ki ga je organizirala SD »Tvo Lola Ribar« in na metalurških igrah v Jesenicah. S petčlanskimi ekipami je SD »Cinkarna« sodelovala še na dvanajstih strelskih tekmovanjih, med drugimi v Polzeli, Laškem, Dobrni, Kamniku (s tremi ekipami), Črnučah ter na meddružinskih tekmovanjih v Celju, izmed katerih naj posebej omenim tekmovanje, ki ga je priredil delovni kolektiv tovarne »Žična«.
Na večini tekmovanj, so se plasirali strelci
kot ekipa, kakor tudi kot posamezniki med najboljše, za kar so prejeli lepe spominske plakete, pokal in praktična darila. Da se omogoči nadaljnji uspešni razvoj naše družine, bo treba pritegniti večje število mladine, ki še svoj prosti čas nekoristno uporablja. Za vzgled naj jim bodo naši najaktivnejši strelci iz vrst mladine kot so: Kukovič Martin, Macuh Marjan, Brečko Boris, pa tudi ostali aktivni člani, kakor Koren Karel, Andrijaš Martin, Počivalšek Ciril in še mnogi drugi.
Prva bodoča večja naloga družine bo vsekakor množično tekmovanje z zračno puško po obratih v čast 40. obletnice KPJ in SKOJ, kjer naj bi sodelovali vsi člani sindikata, ZK, ZB, UROJ, LMS ter ostalih kulturnih in športnih društev, da bi tako s čim večjo udeležbo proslavili to veliko obletnico.
ŠAH
MOŠTVENA TEKMOVANJA
V	prvotnem srečanju s šahisti mladinskega doma »Miha Pintar« iz Dobrne je zmagalo moštvo Cinkarne z rezultatom 14:2. Rezultati posameznih srečanj: Snajder — Cafuta 1:1, ing. Stegenšek — Regner 2:0, ing. Pipuš — Kastelic V. 2:0, Dečko — Rožanc 2:0, ing. Klinger — Marošek 1:1, Arh — Kastelic A. 2:0, ing. Marjanovič 2:0, Mraz — Novak 2:0.
Po tekmi je bil brzoturnir. Igralci so bili razporejeni v štiri skupine.
Izidi: I. skupina L—2. Snajder in Dečko, 3. do 4. ing. Pipuš in ing. Marjanovič. II. skupina L Perčič, 2. Kastelic V., 3. Mraz, 4. Zorko. III. skupina 1. ing. Stegenšek, 2. Arh, 3. Kantušar,
4.	Kastelic A. IV. skupina: L Kure, 2. Žele, 3. Pokelšek, 4. Brečko.
V	okviru Celjskega šahovskega festivala je bil odigran moštveni brzoturnir. Igralci so bili razvrščeni v dve enaki skupini. Na tem tekmovanju so se moštva takole razvrstila: 1. skupina:
1.	Železarna Store 13 točk, 2. Zavod za soc zav.
11	točk, 3. Kovinsko L 6V2 točke, 4. Cinkarna II. 5'/2 točke. II. skupina: 1. Cinkarna I. 15V2 točk,
2.	Banka 9V2 točke, 3. Tiskarna 7 točk, 4. Kovinsko II. 4 točke.
Na brzoturnirju ob proslavi občinskega praznika v Žalcu so bili doseženi naslednji rezultati: Prebold II., SK Celje, Olimpija, Žalec L, Cinkarna, Novo Celje, Žalec II., Žalec III., Laško, Savinjčan, Prebold II.
Zveza vojaških invalidov je priredila ob športnem tednu moštveni brzoturnir na katerem je sodelovalo 10 moštev. Razvrstitev: I. skupina: 1. Cinkarna I., 2. JNA I., 3. Finomehanika, 4. Klima II., 5. Elektromerkator. II. skupina: 1. Invalid, 2. Cinkarna II., 3. Klima L, 4. JNA II. Finale: L Invalid 1772 točk, 2. Cinkarna I. I6V2 točk, 3. JNA I. I2V2 točk, 4. Cinkarna II. l'k,
5.	Finomehanika 6.
Moštva, ki so se udeležila sindikalnega prvenstva so bila razdeljena v dve skupini. V prvi skupini je zmagalo naše moštvo v drugi pa moštvo Železarne iz Štor. V finalni tekmi za naslov prvaka je zmagalo moštvo Železarne z rezultatom	Okrajno sindikalno prvenstvo je bi-
lo v Rog. Slatini. Naslov okrajnega sindikalnega prvaka si je že četrtič zapovrstjo priborilo naše moštvo. Izid turnirja v Rog. Slatini je takle: 1. Cinkarna 13 točk, 2. Steklarna Rog. Slatina
12	točk, 3. Železarna Štore 11 točk in 4. Steklarska šola .brez točke.
Naše moštvo je odigralo še prijateljski tekmi s kolektivi »IRIS« v Izoli in s »Celulozo« iz Krškega. V prvi tekmi so zmagali domačini z
rezultatom 4:2. Posamezni izidi partij so naslednji: Cijan — ing. Vrhovec remi, Hojnik — Snajder remi, Dolinšek — ing. Stegenšek 1:0, Cah — Dečko 0:1, Hrvatin — ing. Pipuš 1:0, Kaligalič — ing. Klinger 1:0.
V	drugi tekmi je zmagalo naše moštvo z rezultatom 6:2. Izidi partij so naslednji: ing. Vrhovec — Baškot 1:0, ing. Pipuš — Kancilijo 1:0, Arh Zvone — Arh Ivan 1:0, ing. Klinger — Šu-štenič 0:1, ing. Stegenšek — Vojnovič 1:0, Jančič — Kovrlije 1:0, Naraks — Sterle remi, ing. Marjanovič — Groši remi.
V	okviru proslave 90-letnice Železarne na Jesenicah je bila odigrana tekma na desetih deskah. Zmagalo je močnejše moštvo domačinov z rezultatom 6:4.
Izidi partij so naslednji: ing. Vrhovec — Kočevar 1:0, Snajder —- Zupan remi, ing. Stegenšek — Strumbl remi, ing. Pipuš — Simčič remi, ing. Klinger — ing. Sešek remi, Dečko — Jan remi, ing. Marjanovič — Železnikar 0:1, Počivalšek — Pristov remi, Naraks — Krajnik 0:1, Zorko — Pesjak 0:1.
Odigran je bil tudi brzoturnirski dvoboj po novem načinu 10 minut časa za razmišljanje za celo partijo. To je bila za naše igralce pretežka naloga in ni čudno, da smo doživeli pravo katastrofo 18:2.
Brzoturnirji
Rezultati dosedaj odigranih brzoturnirjev:
Brzoturnir za september 1958: 1. Snajder, 2. ing. Pipuš. Sledijo ing. Klinger, Skale, Zorko in Jančič.
Brzoturnir v oktobru: 1. Snajder, 2. ing. Pipuš. Sledijo Jonke, Naraks in Zorko. Izredni brzoturnir v oktobru: 1. ing. Pipuš, 2.—3. ing. Klinger in Snajder. Sledijo Jančič,' Zorko, Skale, Marciuš, Belina, Koklič in Šoštarič.
V	novembru je zmagal ing. Vrhovec, 2.—4. Snajder, Arh in ing. Pipuš. Sledijo Jonke, Persolja, Koklič in Zorko.
V	decembru je zmagal Snajder, 2.—3. Trojak in ing. Pipuš. Sledijo Jančič, Skale in Zorko.
Na prvem brzoturnirju v letu 1959 je zmagal ing. Pipuš, 2. Arh. Sledijo ing. Marjanovič, Snajder, Jančič in Zorko.
Na brzoturnirju v februarju si delita 1. in 2. mesto Arh in Snajder. Sledijo ing. Pipuš, Dečko, Jančič, Naraks, Zorko in Jonke.
Tudi v februarju je bil odigran izredni brzoturnir. Zmagal je ing. Vrhovec, 2. Arh. Sledijo ing. Pipuš, Snajder, ing. Klinger, Naraks, ing. Stegenšek, ing. Marjanovič, Marciuš, Jonke, Skale in Zorko.
Prvenstvo Cinkarne
Letošnje prvenstvo Cinkarne je bilo razdeljeno na polfinalni in finalni turnir. Izidi polfinalnega turnirja: 1.—2. Arh in Jonke, 3. Jančič, 4. Marciuš, 5.—7. Naraks, Skale in Zorko, 8. Koklič, 9. Belina, 10. Šoštarič.
Na finalnem turnirju je zmagal tudi letos ing-Vrhovec, 2.-3. Snajder in ing. Pipuš, 4. ing. Klinger, 5. Arh, 6. ing. Stegenšek, 7. Trojak, 8. ing. Marjanovič, 9. Jančič, 10. Naraks, 11. do 12. Skale in Jonke, 13. Zorko.
Prvih šest igralcev je doseglo nad 50 % točk s čimer so si priborili direkten vstop na prihodni finaim turnir.
KEGLJANJE
Poleg ostalih športnih panog se v naši državi vedno bolj uveljavlja tudi kegljanje. Na dveh svetovnih prvenstvih si je naša reprezentanca priborila zelo častno prvo in drugo mesto. S tem pa je porastel interes za kegljaški šport v širokih množicah širom države.
V našem podjetju obstaja že vrsto let kegljaška sekcija, ki vključuje v svoj krog 15 članov kolektiva Po skromnih začetkih se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja v okviru celjskih sindikalnih kegljaških ekip. S svojimi tekmovanji širom Slovenije je zanesla v mnoge delovne kolektive čut za družabnost, medsebojno spoznavanje in izživljanje na športnem polju.
Poleg uspehov in zadovoljstva pa nudi vsem članom še športno razvedrilo in sprostitev po težkem delu v podjetju.
Člani sekcije z veseljem hodijo na treninge, ker vedo, da si bodo ravno s športnim udejstvovanjem nabrali potrebne energije za izpolnjevanje dnevnih nalog.
Žal je vključenih v kegljaško sekcijo zelo malo mlajših članov, ki bi v stare vrste vnesli smelosti, živahnosti, voljo do še večjih uspehov ter razširili krog pripadnikov tega lepega športa.
Sekcija bi želela, da se čimveč mlajših članov prijavi za kegljaško športno udejstvovanje ter dokaže, da cinkarniški kolektiv ni več kolektiv pijancev ter razgrajačev, temveč kolektiv nasmejanih in zadovoljnih športnikov-delavcev.
Terasa počitniškega doma v Nerezinah
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Janko Stadler — Izhaja mesečno — Tiska CP »Celjski tisk«, Celje