6tev. 187.
»SLOVENEC«, nedelja, 10. avgusta 1041-XIX.
Stran 3
Marijina božja pot na Dobrovi pri Ljubljani
»Med šmarnimi mašami« pravilo Slovenci | dnevom med velikim in mulim »murnom. Do- ' lenici pravijo Velika in Mala maša. Gotova kmečka opravila se morajo opravili v tem času. Tudi romajo radi v leni času. S seboj vzamejo potico in kruh iz nove pšenice. Na Brezjah jc bilo v len« času največ romarjev.
Božjcpotna cerkev na Dobrovi
Ljubljančani, biižnln okolica, zlasti pa Gorenjci »o pa romali nekdaj v tem času na Dobrovo pri Ljubljani. Je to najstarejša božja pot na Kranjskem, kakor pravi Valvazor. Pri-četek božje poti ni ugotovljen zgodovinsko. Prva cerkev je bila pozidana lela 1231. Gotovo je. da so že veliko prej prihajali romarji. 500 let ie ta cerkev služila Marijinemu češčenju. Leta 1711 so začeli zidati novo cerkev, ki je bila dovršena v letu 1716. Ze lega sama nas opozarja, du so morali biti posebni nagibi, da so postavili cerkev na tako samoten krni, ko so vendar imeli na razpolago toliko drugih lepih mest v okolici. Ta nagib je ohranjen v legendi, da ic pobožen pastir trikrnt našel svojo čredo klečati pred Marijino podobo v leščevju. Postavili so nnjprei na tem kraju znamenje, potem pa cerkev, ko se je število romarjev večalo.
Do leta 1723 ie spadala cerkev na Dobrovi pod župnijo št. Vid nad Ljubljano in so on-dolni duhovniki oskrbovali tudi božjo pot na Dobrovi. Tega leta ie bil pa nastavljen na Dobrovi samostojen vikar.
Niso ohranjeni zapiski, kako se |e razvijala božja pot leda i. ko je spadala cerkev pod šenlvidsko župnijo, niti ko je dobrovsko cerkev opravljal samostojen vikar. Sele poročila vikarjev iz druge polovice 18. stoletja nam poročajo o velikem obisku romarjev. Iz druge polovice ie ohranien napis, ki ie bil vklesan v jtamnilni plošči, ki io je darovalo mesto Ljubljana v zahvalo, da ie Marija obvarovala Kranjsko deželo kuge. ki je štiri leta razsajala po Koroškem. Štajerskem. Hrvaškem in v Gorici. Plošča, ki je bila vzidnnn v stari cerkvi, ni ohranjena. Napis je bil latinski. V slovenščini bi se ta napis glasil takole:
»Najslavnejši božji Materi Mariji na Dobrovi, ki tako slovi zaradi velike množice ljudstva, ki prihaja semkaj iz bližnjih in daljnih krajev Kranjske k Njej, ki ie t» kraj izbrala za kraj milosti in »lovi po čudežih. Vso Kranjsko deželo je čudežno rešila kuge, ki jc skozi 4 lela razsajala ob njenih mejah. V večen spomin hvaležnosti poklanja Io Emona. V letu Gospodovem 1682. Od ustanovitve Emone 2904.«
Četrti vikar na Dobrovi le začel lela 1756 znpisovati razna uslišan ja. ki so mu jih sporočili romarji. Do leta 1776 ima zapisanih 93 uslišani
Notranjščina cerkve na Dobrovi
V drugi polovici 18. stoletja ie bo*ja pot silno cvetela. Gori omenjeni vikar poroča o »neštevilni množici, ki prihaja semkaj, da počasti Kraljico«. Isli poroča ludi, da jp bilo nekatera lela po 200 maš med šmarnimi mašami in do 10.000 obhajancev. Da so mogli zadostiti številnim romnriein. ie bilo na razpolago ob nrdeliah po II spovednikov, ob drlavnikih pa po 5. Ker cerkev ni posebno velika, so bile spovednice posla vi jene v dolbinah v zidu na sevemovzhodni strani cerkve. Ta zid je še ohranjen. Maševali so duhovniki v cerkvi, ob velikem navalu romarjev pn ie bila pridiga in maša v kapeli na pokopališču, ki ie imeln zidano sleno samo na južni strani, druge strani
Naročajte »Slov. koledar«
pa so bile odprle. Obok in streha sta bila oprta na dva stebra.
Mrzle reforme cesarja Jožefa II. »o težko zadele ludi dobrovsko Ivoljo pol. Ilomnnia ao morala prenehati. Vse, kar je spominjalo na boljo pot. je bilo odstranjeno. Tnko »o morali posekali vse leske, ki so rnslle še lam okrog. Prvotno se je namreč imenovala božja pol • Mnrlju v Leščevju*. ker je pastirček našel Marijino podobo v leskovem grmu. Ko ie prenehala pihati mrzla sapa jožefinizmu, ie lesku na sevemovzhodni struni zopet ozelcncla in sloji še danes, a Itožja pot ni več tuko oživela kol v prejšnjem stoletju.
Ko je zaslovela božja pot nu llrezjah, so začeli posebno Gorenjci obiskovali to boljo pot. Iz bližnje okolice pa so prihajali in še vedno prihainio v prav obilnem številu na Dobrovo. Ko Slovenci ne moremo zaenkrat romati k brezianskl Materi božji, bomo tjpdui gotovo prišli k dobrovski Mariji.
Poskrbljeno lio. dn bodo mogli vsi romarji opraviti romarsko poltožnosli in sc udeležili odpustkov, ki so bili nazadnje dovoljeni s pismom Leona XIII. z dne 26. avgusta 1879. Po len» pismu prejme vsak romar, ki od I. večer-nic pred Marijnim Vnebovzetjem do II. večer-nic nedelje po Marijinem rojstvu obišče cerkev M. B. nn Dobrovi, prejme sv. znkrumente in v njej moli neka i v papežev namen, popoln odpustek. Ta odpustek se more nakloniti tudi dušam v vienh. Za spovedovnnje bodo ves čas na razpolago štirje duhovniki. Ob nedeljah 1к> vsako uro od 6 naprej sv. maša do 11. Havno
tako obu praznika. Popoldne bo ob pol 4 najprej ure molitve pred Najsvetejšim, kjer bomo prosili Jezusu in Marijo za blagor domovine in za mir med narodi. Nalo bo kratek govor in pele litanije Matere božje. Ob delavnikih bodo muše od 7 naprej. Ce bi posamezni romar ali skupina romarjev želela ob delavnikih mašo ob določeni uri, naj sporoči svojo željo osebno ali pa pismeno na župnijski urad nu Dobrovi pri Ljubljani.
Marsikateremu še ni znano, kje je Dobrova in kako »e pride semkaj Vse le opozorimo, da leži Dobrova v bližini Ljubljane, zahodno od ni«'. Ce hočeš prili peš, se pelji s tramvajem do Viča, od tam imaš potem še 5 km poti do Dobrove ali po banoviliski cesti ali pa za vi ješ kmalu, ko prideš na Vič, proti vasi Vrhovce. pod gradom Bokale!, po stranski, senčnati poti. Pazi, dn boš pri križu, ki je nu tvoji levici, krenil čez brv na desni breg Gradašce, poleni ti bo pa cerkev, ki jo boš videl, kazala pravo smer. Ce se pa rajši voziš, pa se pelji s tramvajem ali pn pojdi peš k gostilni »Pod staro lipo«, tam sloji avtobus, ki odpelje od nedeljah ob pol N zjutraj in ob pol I popoldne proti Polhovem gradcu. Ce Ihi več romarjev čakalo, bo tudi vozil posebej na Dobrovo in nazuj v Ljubljano. Ob delavnikih bi bil avtobus za Dobrovo na razpolago večjim skupinam od pol 8 naprej, polrm ko ie pripeljal iz Polhovega grndra in iz Horjula. Priporočamo pa vsem romarjem, dn vzamejo za prigrizek kaj s seboj. V gostilni pri »Mežnarjti«. takoj pod cerkvijo, bodo mogoče dobili ludi kaj mulega.
Kurešček
Vrh lepega razgleda in oddiha
Kurešček, božja pot in izletna točka nad Barjem.
Ljubljančani nismo vedeli, kako lepa Je naša Dolenjska I Šele pred kratkim stno odkrili Pol-ievo, tudi Kurešček nam ni bil neznan, da bi ae pa ogrevali za te lepe, zelene griče, še dolgo ne.
Namesto bleščečih se skalnatih skladov gorskih velikanov, namesto krševitih kozoroskih »lezi, klinastih plezalskih gazi in širokega do-morskega obzorja z veličastne samote, najde sedaj človeško oko na teh zelenili hribih odpoSitek, kakor da bi na razbeljeno peščeno slepoto dal mile naočnike z liarvanti Irave, bukovja, smrečja in pisanih prog ljubkih njiv in senofatl. Velika mo-numentalnoht visokogorskega občutja se je spremenila v ljubko ikmiačo idilo, doiiebesni vzpon v prizemski oddih, in mesto kozorogov In orlov, Živalskega okolja skalnatih pečin, poslušaš vse-dnevno kukanje kukavic, gledaš, kako brani kok 1 ja plečeta pred kanjami, slediš ukročeno srnico in opazuješ postavko, ki melje, melje čas sebi in tehi. Taka Dolenjska je prav v elogu današnjega časa, ko ae je vse iz velike prost ranosti in širokih vrtoglavih dimenzij strnilo v majhnost, v domačo idilo, v intimnost, v tih pogovor. Umikaš pa ee prav toliko iz sveta, da si Io sredi njegovega dogajanja, kajti danes se resničnost ne da zapustiti za mesec dni. komaj za štirinajst dni. In zato je Dolenjska uglašena kot nalašč za čustvovanje današnjega slovenskega človeka, zato je njena lepota najlepše darilo današnjemu izlet, niku in njen mir, najliolj prikladen današnjemu negotovemu hipu. In Ljubljunčan, ki bo hotel za nekaj dni uteči mestnemu prahu in mestni ner-voenoeti, bo skočil na kolo ali na avtobus in šel na Dolenjsko, to pokrajino, ki ee jo odprla izletnikom in ki je izletnik šele sedaj spoznal ter sprevidel, da jo bo treha izletniško osvojiti in prilagoditi »tujskemu prometu«. Jasno je stopila
P' D<
v vseh pogledih na raven, ki smo jo dosegli drugod in ki Je danes pogrešamo v svojem majhnem domu. majhnem, toda lepem. In če kdo no ve.
pred oči zamujeno«! trenutkov v preteklosti in še jasneje naloga tiodočnosti, ki nai Dolenjsko dvigne
kako lepa je Dolenjska, nai se kakšno nedeljo napravi na pot in stopi na Kurešček, ta prvi in najbližji razgledni stolp na Dolenjsko, od Barja
do Kočevja In čez do Oorjanrev.
• Kurešček! Marija, Kraljica miru, stoluje Inm Že nekaj stoletij. Romarske procesije so se nekoč vile po teh gričkih h kraljiri mirti, pa so se obnovile pred letom, ko je bila naša molitev naj-gorečnejša prav k tej Mariji, Mariji, ki varuje naš mir ln mir narodov. Oil Igj preko Golega in potem po ravnem do pod vrha. kjer iznad bukovja In smrečja gleda prijazna cerkvica na Dolenjsko in na Gorenjsko čez Barje v Ljubljano in čez k Šmarni Gori. pa po loSkih hribih preko Hlegaia na sam Triglav, ki se v jutru in večeru žari kot zlata krona naše zemlje Po tej poti, kjer so ro. male procesije, š® danes hodijo Izletniki radi, kajti pot je ves fns položno napeta, lepa, široka, šele ob koncu gozdno vozna, nič težavna, prav tako zmogljiva za starčka kot majhnega otroka. Kako čeblja tak otrok ves čas oh poti. nabirajoč rollce in sprašujoč za vsakega ptiča, ki leti čez glavo. Pa je še druga pot |z fcellmelj, kamor lahko prideš а Turjaškim avtom do Zogarja, se spustiš v dolino, nato pa vzpne.š v hrlh. Je precej krajša, pa zato bolj strma, toda gozdna ve« čas do Rogatca, potem pa gre čez senolcti navkreber do vrha. Kakšno veselje za otroka, če ti preleti pot plaha srna z mladiči, ki jih |e mnogo po teh gozdovih? In fa II omagujo otrok proti koncu, mu pravi samo pravljice ali pa legendo, kako Je Marija hodila po tej poti. da je prišla na vrh. kjer so JI sezidali dom. pa ga boš tako pripeljal oh loki piav ilo curkve, k je t bu lahko opoidan po»
zvonil, ali pa vsaj poprijel za vrv, kar bo njegovo največje doživetje. Nt na Kureščku mežnarja. pa Čeprav je sedaj fara in je vsak dan sv. maša, v nedeljah pa včasih še več. Za vsakega lepa priložnost za tiho molitev in priporočitev sehe in naroda Kraljici Miru, miru lastnega srca in vi. harja svetal
Kurešček — vrh odpočitka in oddiha. Lepega razgleda. Postavi se pred kočo, ki tj nudi Še danes vsega, kar poieliš, in boš videl vso Dolenjsko. Čez Rogatec se ti odpre pogled čez Turjaško cesto k sv. Ahcu in sv. Petru in čez Grosuplje in litijsko griče v moravško in zagorsko hribovje in
Idila na Kurcičku.
preko na Štajersko. Čez Visoko, cerkvico malo niže, ki je umetnostno zgodovinsko zelo pomembno hranilišče fresk Janeza Ljubljančana, vidiš pod sabo Turjaški grad in potem čez na dolenjske hribe prav do Gorjancev. Preko Zapotoka in novo šole vidiš bela stolpa velikolaške cerkve, in malo više sv. Gregorja ter daljo kočevske hribe, ki se vez bloško planoto spuste na Notranjsko, da, celo kočevsko farno cerkev ti razloči oko ob jasnem I dnevu. Vse to je Dolenjska o<l Barja do Kočevja. Za hrhtotn 11 zakrivajo hribi Krvave pečine in Krim pogled proti Kakitni in Menlsiji, zato pa «e ti odpre na levi [togled Čez vso Barje z ravno Ižansko cesto do Ljubljane, ki ae zdaj v noči ne svetlika s tisoči luči kol včasih, Šmarne gore. Kamniških planin in Karavank, pa preko do Ju. lijcev do samega Triglava I In potem so spušča preko Blegaša in Ljulinika v horjulske in šišenske hribe in se poniža do Barja, ki ga potem za. krije lepa planota Golegn nad Igom. To Jo obzorje tega lepega razglednega stolpa onkraj Barja na višini skoraj 900 metrov, ki kaie naprej na Dolenjsko, preko Zapotoka, Velikega Osolnika in Roha na Voliko Lašče, in od tam k srcu naše Dolenjske.
To je užitek Kureščka, ki Izletniku pomiri oči In dvigne srre, dn je vesel lepote domačega kraja in mini pod plaščem in varstvom Kraljice Miru s Kureičkal	id.
Več srčne kulture
Morala as mors dvlgaltl, as mora lopat o b n o v 11 i I To nam veleva ura, katero preživljamo; to je glas boi|i, ki ga slišimo is razvalin in ruševin mest ia dežela.
Te ruševine so le posledica moralolh ruševin. Ssj morala aima več cene, njen kura je po vseh deželah globoko padel.
Vsi moralni pojmi so prevrnienL Kar (s bilo prej sramota, Je danea čast. Lagali |e dovoljeno, samo č« ti koristi; goljufati smeš, samo če moreš. Kar se i« nekdaj is sramu prikrival«, se danes Javno kaže.
Na moralo svet ae polaga več važnosti. Kai pa je morala 7 lato, kar srčna kultura. To pa i« tožba vseh razsodnih ljudi, da J« moderna lola — po nekaterih deželah — srčno kulturo skoro docela zaoemarlala: vsa šolska Izobrazba |e merila in meri le na znanje. Znati moraš — živiš lahko, kakor hočeš! To je nepisano pravilo moderne šole.
Koliko šol, kako raznovrstnih ln visokih, koliko stroškov a temi šolami — povejte ml pat ali so ljudi« zaradi tega k«|bol|ši?l
Kaj rečete na to?... Čudite se, kako si drzne kdo kaj takega vpraiatil Sovražnik šole, omikel Hoj, kako nazadnjaštvol
In vendar! Dovolite vsa|, da stavim to vprašanje! Ne prikrivajte si resnice, če tudi se ne sliši prijetno! Povejte, govorit«, racit«, če so ljudje v nekaterih državah danes — po tolikih šolah — moralno kaj boljši, kakor so bill pre|? Ali jc morda dan«s manj kaznjcncav po j«čah, manj bu-dodclcav, manj tatvin, manj goljufij, manj poneverb, man| pijanosti, man) surovosti, man) pobojev, manj krivih priseg, manj detomorov — čc n« rojenih, p« nerojenih otrok — man) trdosrčnosti, manj krutosti, manj ovaduitva (I), meni sebičnosti, manj zavisti, manj sovraštva, manj samomorov, manj neznačajnosti, nehvaležnosti, kakor prej, ko toliko šol ni bllo7 Ali niso recimo na primer očetje in voditelji komunizma dovolj izobraženi? Pa take krutosti uganjajo, d« moramo strmeti, kako je kaj takega v času tako visoke kultur« mo-g oče I ln tako daljel
Znanja seveda veliko več. In znanju vsa časti Temu časti nibče ne odreka. Toda rečeno |« bito i« v t«| razpravi, da človek« n« dela obleka, pa tudi glava n«, marveč src«, značaj, čimveč znaš, a če si pokvarjen značaj, tembolj ie tvoj« znani« človeštvu nevarno. Koliko liudi znanje obrača samo v zlol ln čc ga tudi v dobro, — all pa Io »dobro« človeštvo res osrcčuic? In končno človek hoče le srečen biti. Vse učenje in ves napredek ima končno Ic ta namen, da bi bil človek boli srečen. Č« p« srečen ai. kaj pomaga vse učenje, ves napredek? Gonilna aila vsega človekovega delovanja |« samo želja po srečL Kar ti služi k sreči, to j« zate dobro; kar ti prinaša nesrečo, to U j« slabo, pa naj |« še tako bleščeče ia sloveče.
Tehnika ie danea na takem višku, da pred-namci o tem niso san|alii Telegral, telelon, radio, kino, zrakoplovi Čudovito, čudovitol A sakaj s« danes rabi ves ta občudovani« vredni napredek?
Tehnika in kultnra — to sta dva različna
ro|ma. Zmota je v tem, da iu ljudje Istovetilo. Vse e danes boljše, kar človek rabi, kar človeku sluti, — samo človek ni nič boljši. Vse j« popolno, vs« dovršeno — obleka, oprava, orodj« vsak« vrst«, prometna sredstva In vse drugo — «11 pa je človek ludi popolnejši, dovršenejši?... Kdo more to trditi?
Človaka i« treba dvlgaltl, bol|-š e g a napraviti, kar j« Isto kakor: moralo, trčno kulturo je treba dvigaltL To I«, kar nam veleva sedanja ural
Zavitki za vojne ujetnike
Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani je prejel od Pokrajinskega poštnega, brzojavnega in telefonskega ravnateljstva v Ljubljani naslednje sporočilo:
Otvorjcn ie paketni promet iz tamkajšnje pokrajine za jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Pošlhui so bila izdana naslednja navodila: Generalna direkcija pošle in telegrafa v U i mu je z odredbo štev. 739.579 od 24. julija t. i. dovolila sprejem paketov pri poštah Ljubljanske pokrajine, naslovljenih na jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Dovoljeno je pošiljali pakete do ležlne 5 kg brez označene vrednosti in brez odkupnine. Vrh naslova na sprein-nici jc treba slaviti označbo: »Le colis pour le prisonnicr de guerre«. ravno tako na paketu. Poštnih pristojbin za pošiljanje teh paketov ni nolienib. Omot paketov mora biti trpežen, po možnosti škatla, zavita v platno ali povoščeno platno. Za pakiranje tako znotraj kot zunaj se ne smcio uporabljati časopisi in ne tiskovine. Priložili se ne sme nobeno pismeno sporočilo, pač pa je dovoljeno vložiti v zavoj kopijo naslova, seznam poslanih predmetov ter naslov pošiljatelja. Paketi smejo vsebovati samo naslednje predmete: nepokvarljiva živila (rastlinska), vojaške uniforme, ki ustrezajo vojaškemu činu uietnikn. perilo, nogavice, obutev, milo, toaletne predmete Ine v tubah in steklenicah, pač pa samo v škatlah), igre. godbene instrumente, knjige, ki ne razpravljajo političnih vprašani ter igralne karte. Za predajo teh paketov se uporabljajo mednarodne poštne sprem-nice, katerim ie trebit priložiti dve izpolnjeni carinski deklaraciji. Na spremnicah mora hiti označena natančna vsebina v francoščini. Tc pakete in spremnice morajo pošle usmerjati nu pošto Ljubi ja ne 2. ki jih odpravi iu poili Trieste, Pacchl Doguna.
KIS
is vlag ав|а e o č I v i a
znamke .VLACET*. priznano dober prodaja drogerila
KANC, Ljubljana. Židovska ulica 1
Rdeči križ poroča
Ns poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Capu-lovič Jovan, lic Franc, Meie Anton, Rejec Ciril, Tomažič dr. Danilo.
Pošlo naj dvignejo: Andjelkovič b. poročnik, Develak Sonja, Gračner Matilda. Einspielerjeva 10, Orill Andrei, 2eleznikarieva 18, Grohar Viktor, Šiška Hribar Helena. Jegličev a ulica, Hribar Vida, I Mariborska 21 Knez Frančiška. Viška 13. Krašovec Frančiška, Tugomirjeva 27, Modic Lud\ik, Vič 164, Osolin Miha. arhitekt. Sv. Petra c. 6,11. Penko Pavle, policijski agent. Pokorn Ivana. Rožna 5/1, Potokar Sanka. Na peči 21, Stepic Dušan. Lepi pot 15, Verdonik Edo, Dramsko gledališče. V'igele Ferdo Dolenjska c.. Vittori Karel, Vič-Olince t, Vreček Anton, Sv. Petra cM Žagar Betka, Vič 161.
Namesto venca aa krsto ge. Subičeve iz Poljan nad Skoljo Loko ie darovalo uradništvo t t. ■Slovenia Transport«, Ljubljana L 100—, neimenovani pa je daroval L 2П0 - Rdečemu kriiu. Plc menitim darovalcem iskrena hvala.