Stev. 20.	Y Ljubljani, dn<* 20. oktobra 1904	Leto XVII.
hliaja dvakrat na mesec la ilcer prvi {ctrtcfc pO I. In 15. v 01 tuca. Cciu mu |« t K 00 « na Ulo, (a NemMIo 2 K B v, u A»«lko In driigt tuje drlav« 2 K (O T).— SpW In dopisi se poM|a|o: Ured-nUM .Domoljubi*, Ljubl|ana. S«me-nOktOlUct »t 3,n«f«£nln», reklamacije In pat UpnvnJMm ,Oonol|uba*. l^b^oa, KopBH^M «>c* IU-»«<M«
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Iniaratl m sprejemajo po tltdHUi cenah: Enostopn peOtvrsta (le»tma,Domo. Ijubove* Urine, 34 mm) itane aa enkral 30 v te u tlaka dvakrat 20 v, tt se tiska trikrat 24 v. Pri vetkratnem obfavljenju tnale« popust — Reklamna notic« navadna gsrmondmts M v. w*»»wwt«w«» Čekovni promet poltao • branOnKnafa and« IL424JU. ewwfnewi«M«it
Dve znameniti seji kranjskega deželnega zbora.
Dnč 7. in 14. oktobra so se izvršili v kranjskem deželnem zboru dogodki, ki so vredni, da izve o njih širša javnost, v prvi vrsti naše slovensko kmečko ljudstvo na Kranjskem do zadnje hribovske koče. —
Poleg interpelacije dr. Kreka na deželno vlado, zakaj se ne izplačajo računi pri stavbi novega justičnega poslopja v Ljubljani, ki so jih domači mali obrtniki položili že pred dvema letoma in se je kolavdacija že izvršila in poleg ponovljenega poziva na vlado, da ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče, je nato dr. Šušteršič utemeljeval že v zadnjem listu omenjeni svoj samostalni predlog o korespondenčnem uradu. V govoru je kritiziral tudi postopanje dr. Tavčarja, ki je neresnično slikal položaj o tej zadevi glede poslanca Pogačnika. Tedaj je dr. Tavčar za-klical: Lažnjivec! Dr. Šušteršič pa si ni dal kaj takega očitati; planil je pred Tavčarja in mu naravnostt v obraz vrgel: „Če je kdo lažnjivec v ti zbornici, ste vi, ki od laži živite. Ta nemškutarl To je izdajalec, to je slovenski Iškarijot!" — Občinstvo na galeriji je burno odobravalo odločni nastop doktor Šušteršiča zoper predrzno izzivanje liberalnih poslancev. Takoj po seji, ki je bila vsled ropota zaključena, pa je isto tako odločen odgovor dobil nemški grof Barbo, ki
se je popolnoma po nepotrebnem zaletel v dr. Šušteršiča. Šušteršič mu je povedal, kar mu je šlo: Kaj, vi ste grof? Smrkavec ste!" Baron je dr. Šušteršiča zato pozval na dvoboj; dr. Šušteršič je seveda kot katoličan od klonil dvoboj, vendar se je izjavil: če grof Barbo od svoje strani izreče obžalovanje nad hudim žaljenjem, katero je prizadel njemu v zbornici, bo tudi on od svoje strani drage volje isto storil. Kmalu pa se je pokazalo, da grof Barbo nikakor ni iskal častnega zadoščenja, temveč le drugih političnih namenov. Klub katoliško-narodnih poslancev je postopanje dr. Šušteršiča popolnoma odobril.
Ta predrzni nastop nemškega in slovenskega liberalca je pokazal, s kakim orožjem bi nasprotniki radi ugnali katoliško-narodne poslance. Toda h valu Bogu! tisti časi so minuli, ko so v deželni zbornici nemški in slovenski liberalci lahko delali z zastopniki ljudstva, kar so hoteli. Treba jih je bilo naučiti manire; tak poduk pa ima uspeh le, če se podeli na tak način, kakor je storil to dr. Šušteršič. Upamo, da sedaj liberalci vedo, kako je treba govoriti z našimi poslanci; dr. Šušteršiču pa hvala, ki jih je tega naučil!
Še zanimivejša je bila seja dne 14. oktobra.
Po par interpelacijah nadaljuje dr. Šušteršič utemeljavauje svojega nujnega predloga o korespondenčnem uradu. Ostro prijemlje deželno vlado, ki vkljub temu, da je po pričah dokazano, da se ni streljalo v
ljubljansko kazino, to še vedno trdi. Naravnost očita baronu Heinu: »Vi deželni predsednik, vzdržujete neresnico, vi ste vnovič žalili Ljubljano in njeno prebivalstvo. Zato se naj izvoli odsek, ki bo vse to preiskal; on že naprej vč, da bo ta odsek dognal, da imamo pri deželni vladi poročevalca, ki neresnično poroča v svet. Treba je temeljitih izprememb pri deželni vladi, če hočemo Slovnci v miru živeti v svoji deželi".
Nato se je sprejel predlog upravnega odseka, vkljub temu, da je dr. Šušteršič govoril proti temu predlogu. Predlog se glasi:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnocestnim odborom, kateri so pravo-redno dokazali, da z 20% doklade ne morejo izhajati, dovoli za 1. 1904. posledobno in za 1. 1905. tudi višje, vendar pa 50% ne presegajoče doklade na vse neposredne davke z dokladami vred izvzemši osebno dohodnino in zaradi predpisa in pobiranja teh doklad potrebno ukrene.
Najlepše pa je prišlo koncem seje. Krek se dvigne in predlaga sledeče:
Deželni zbor skleni:
1.	Deželni zbor izreka svoje obžalovanje, da deželni predsednik kot zastopnik deželne vlade govori v deželni zbornici domala brez izjeme v nemškem jeziku.
2.	Deželnemu odboru se na-
r o ifi, d a ne sprejme od deželne vlade nobenega dopisa v samo nemškem jeziku! V formalnem oziru se predlaga takojšnja nujnost razprave po §21. opravilnega reda.
Dr. Krek je pri napeti pozornosti cele zbornice utemeljeval svoj nujni preplog. Na podlagi zapisnikov deželnega zbora je dokazal, kako malo se poslužuje deželni predsednik slovenskega jezika v deželi, ki ima 95 % slovenskega prebivalstva. Deželni predsednik se je sicer zadnjič skliceval na to da je njegov materni jezik nemški in da on lahko govori v tistam jeziku, v katerem on hoče.
Toda deželna vlada nima materinega jezika; ona je c. kr. avstrijska vlada in se ne sme zamenjati z nemškim izvorom kakega uradnika. Baron Hein hoče uveljavljati pri nas zahtevo nemških strank: uveljavljenje državnega jezika. Proti tej zahtevi se mora vsak poštem človek boriti. Na naši strani smo pripravljeni to storiti.
Tisti mož, ki bi moral skrbeti, da bi se gojila v naši deželi državna misel, nastopa pri nas kot Nemec! Cuvajmo svoje in zaprimo vrata, skozi katere sili naš najhujši sovražnik!
Glede drugega dela predloga smo čuli iz ust dež. predsednika nekako opravičevanje, kakor da se vlada sme posluževati nemščine, ker vlada v nemškem jeziku. S tem hoče vlada kazati svoj nemški značaj! Tako je podal dež. predsednik dokaz, da se hoče uveljaviti nemši drž. jezik. Dež. vlada pa mora spoštovati tudi zunanje lice kake dežele ter ne sme kazati svojega nemškega značaja. Zahtevati moramo, da se bero spisi v dež. zboru v jeziku prebivalstva. Treba je spise pošiljati tudi občinam i t. d. Sedanje postopanje dež. vlade se ne sme od strani dež. zbora odobravati!
Govornik odločno govori proti biro-kratizmu. Mi vemo, kaj je birokratizem S1 o-vencem ob mejah! Da je treba t a k predlog staviti v naši deželi, je dokaz, da imamo tudi pri nas izrodke birokratizma. Vsako ped svoje posesti branimo! V tem smislu priporočam sprejem nujnosti, kajti nerad bi videl, da bi se o nekaterih gospodih dežele reklo, kakor pravijo Amerikanci: Dvignil se je kot raketa, padel je nazaj kot kos lesa. Ko je nato deželni predsednik nekaj medlega in nejasnega odgovarjal, češ da ne prezira slovenskega jezika in ga večkrat rabi, je dr. Krek še dostavil: Njegov predlog se glasi, da dež. zbor obžaluje, da deželni predsednik domala samo nemški govori. Kolikokrat je dež. predsednik govoril slovenski, sem povedal. Naš predlog ni proti enakopravnosti, ampak za enakopravnost. Pri
Domoljub 1904.
nas gospodari nemščina na prvem mestu. Proti temu protestiramo! Nemške vloge nemških deželanov je dolžnost vlade nemški reševati. Novega deželnega zakona za drugo točko ni treba. Deželni odbor je dolžan ustrezati naročilom dež. zbora. Ce se sklene, bo deželni zbor dovolj močan, da bo to iz-vojeval. (Viharno odobravanje. Klici: (ProC
s Heinom!)
Udarec za udarcem je padal na vlado, eden hujši od drugega. Nemško liberalna zveza, ki je imela namen te udarce zopet zadrževati ali vsaj omiljevati, je onemela Izzivači prejšnjih sej so kakor mutasti gledali Presenečeni so bili in so izgubili pre-vdarek. Niso vedeli, kaj bi storili; nevzdržno jih je vlekla za sabo zmagujoča beseda ka-toliško-narodnih govornikov. Nato je bilo glasovanje. In kar ni pričakoval niti baron Hein niti nemški poslanci: predlog je bil sprejet z glasovi katoliško-narodnih in slovenskih liberalnih poslancev.
Katoliško narodni poslanci se dvignejo in s krepkim ploskanjem pozdravljajo izid. Galerija z gromovitim ploskanjem odobrava glasovanje. Dr. Šusteršič udari ob mizo in na ves glas zavpije: „Proč s Heinom!" Kat. narodni poslanci dvigajo roke in kažejo Heinu proti vratom. Galerija pa kakor en mož grmi: Proč s Heinom! Abzug Hein! Nepopisno navdušenje je zavladalo. Tresla se je velika dvorana od gromovitih klicev, ki so kakor hrumenje mogočnega morja odmevali v viharju vstajajoče ljudske zavesti.
Hein je sedel na svojem prostoru bled in upiral oči v tla. Naposled deželni glavar vsled vrišča zaključi sejo.
Takega viharja še nikdar ni videl deželni zbor Kranjski! Nemški poslanci so mrko gledali in Švegel je tekal po dvorani kakor brez glave. Galerije se niso hotele izprazniti. Dolgo časa so trajale manifestacije.
Ta dan v deželni zbornici je za slovenski narod zgodovinskega pomena in pomeni velikansko zmago slovenske ideje. Katoliško-narodni poslanci s svojim načelnikom dr. Šusteršičem pa so obhajali pravi triumf svoje vztrajnosti in svojega neustrašenega poguma. Vsa Slovenija jim je dolžna hvalo za to!
Bil je to poraz za vlado, popoln, temeljit, zaslužen. Hein se je koj drugi dan odpeljal na Dunaj in čez dva dni na to je prinesel uradni list naznanilo, da je deželni zbor zaključen. Zrikaj je zaključeno zasedanje dež. zbora ? Obstrukcije do sedaj ni bilo, pač pa je pokal nemško-liberalni obroč. Položij je bil ta, da je kipelo narodno navdušenje in da je nsrsdova nevolia crct deželnemu predsedniku b»r( nu HHinu ae sit^ni manifa-stirals. Top, n. bo n-b<n o. v M z* saklju čenje d^ž zbora, r»(UT te c kr v v da hotel, izkazati Ijubezet. Ntuum, k, »o b. i
St 20
prvič čez toliko let ia:lirani v dež. zboru ia pa baronu Hainu, ki je moral »i,ja, det. ib ru, ds ga ce'a dež«la ne mar* oer pa to vladi in N-vmcam nič ne pon^ Det. zbor nsj bo aakijuVm kolikorkrstk odslej as b) ponavljalo vedno isto. Potrpt ljivosti slovenskega -ljudstva brez ^ strank je konto in posamezni obupni polj, tikastri tega toka zavrli ne bodo. Sloveti« gre na dan!
Politični razgled.
Ogrski državni zbor.
Ogrski ministrski predsednik je sklica! za 10. oktober že prvo jesensko sejo državnem zboru. Rešiti mu je treba veliki vprašanj, zato se mu mudi. Predložil državnim poslancem najprej trgovinsko pogodbo z Italijo. A poslanci so skoro ni edini v tem, da je nočejo sprejeti. Zavezi! so se proti nji najhujši nasprotniki, da bijt zavrgli. Ali minister je rekel, da jo bo su na svojo odgovornost potrdil, ako mu bode poslanci nasprotovali. Druga točka državnega zbora se je sukala o spremembi državno zborskega poslovnika. Minister Tisa je poslal volivcem odprto pismo, kjer jim je napovedal poostrenje poslovniških praviL Zt naprej, je pisal, se mora zabraniti vsaka ob strukcija; gledati se mora tudi, da dobi zbornica večji ugled pred svetom, ali z dragiai besedami, da se morajo ogrski poslanci lepit in dostojneje obnašati pri zborovanju. Zborovanje se nadaljuje.
Delovanje deželnih zborov.
Na Štajerskem >e slovenski p* slanci prizadevajo pridobiti svojemu ljudstn potrebnih pravic. Slovenski poslanci, kateri načelnik je Robič, namestnik dr. Ploj in» pisnikar dr. Hrašovec, so predložili sledefc dr. Ploj je predložil, naj izdela dežel« odbor pravila za deželno živinsko zavai» valnico, kar izdatno pospešuje živinorejo, drugi seji je poslanec R o š k a r oddal p log o podpori onim posestnikom skega okraja, katerim je hudo vreme* pravilo škode, kar je bilo sprejeto in r dano finančnemu ali denarstvenemu Žičkar je predložil, naj se nstano^ Sevnici slovenska meščanska šola; e« prošnje so oddali drugi poslanci o usta* vitvi slov. šol v Žalcu in v Trbovljah,^ takim prošnjam slov. poslancev, kjer gf slovensko stvar, se drugi nemški Pos najbolj upirajo. Poslanec Žičkar je P^ podpore za sevniški okraj, kjer je ne „ aprila meseca napravila silo škode, dr. Jurtela je predložil, naj deželni »
isreduje pri vladi, da se uredi reka Drava i več vaseh, kot se je dosedaj delalo, redlog je bil oddan prosvetnemu odseku; oslanec Kočevar je prosil za uravnavo reke lesnice, poslanec Žičkar pa za reko Sotlo. oslanec dr. Hrašovec je izposloval, da se ovoli občinam Gradišču v ptujskem okraju
0	120 %, Grušboju v konjiškem okraju 270 %, ruškovcu v ptujskem okraju 130% občin-ic doklade. Predložili so tudi, naj bi dala lada podpore slov. dijakom v Celju, Ma-boru in Ptuju. To kaže, koliko se so v tem isu trudili slov. štajerski poslanci. — V s t r s k e m deželnem zboru se morajo slo-enski in hrvaški poslanci nasproti laškim asti potezati za pravice slovenskega in vaškega jezika. Dalje so očitali slovanski
oslanci, da dežela preveč gleda na to, kako le italijanskim občinam pomagala, na slo-nske pa, da se malo ali nič ne ozira, vetovali so na to, naj bi se ustanovil slo-anski in italijanski prosvetni odsek, ki bi rbel posebej vsak za svojo narodnost, ški poslanci so vteknili svoj nos celo v sokošolsko vprašanje, ter so sklenili, naj tanovi vlada v Insbruku začasne italijan-e sporednice, in naj skrbi, da stalno usta->vi vseučilišče v Trstu, kar pa so slovan-;i poslanci morali odbiti. — V goriškem žclnem zboru je predložil slov. poslanec rča, naj se ustanove srednje šole na na->dni podlagi in naj ne bodo več nemške, ornica je dovolila mnogo podpor za kme-ivavce, odobrili so poslanci tudi sklepni čun za zadnje tri leta. —V koroškem želnem zboru, kjer imajo skoro sami Nemci sedo, delajo tako, kakor ti hočejo. Zlasti se potegovali poslanci za železnice, ceste
1	druga pota. — Dne 6. oktobra so sklicali idi dalmatinski deželni zbor. Prejšnji ;čer so se poslanci posvetovali, da deželni >or ne bode preje zboroval, dokler ne bo !l sedanji deželni namestnik Handel iz (žele vun. Sklenili so, pred namestnikovim )vorom zapustiti zbornico. Ko se je drugi n deželni zbor začel, je eden izmed po-ancev povedal deželnemu glavarju, kaj da
namestnik storil, vsled česar se poslanci liko časa ne bodo udeleževali deželno-lorskih razprav, dokler bo Handel ostal mestnik. Ko je namestnik, ki je zraven il to začul, je šel s svojimi vun ter dal avarju pismo, s katerim je zaključil ž e 1 n i z b o r. Ko je namestnik odhajal, klicali poslanci: Vun ž njim!
Za razširjenje vollvne pravice.
Kakor pri nas na Kranjskem odmeva di po drugih avstrijskih deželah glas, d a treba dati ljudstvu več pravice, jo je imelo dosedaj. Za enako, > 1 o š n o volivno pravico so se po-
tezali poslanci v galicijskem, morav-skem, šlezijskem in češkem deželnem zboru. - V saleburškam deželnem zboru pa terjajo četrto kurijo, po kateri bi kmetiški prebivavci dobili več pravic. Ako torej po vsej Avstriji ko en glas doni: dajte ljudstvu več pravic, ali bomo mi na Kranjskem gle dali, kako bodo Nemci in liberalci gospodarili in odirali kmeta?!
Mazlljenje srbskega kralja.
Pred nekaj dnevi se je godilo v glav nem mestu Belgradu kronanje srbskega kralja Petra I,, dne 9. oktobra pa so ga mazilili v samostanu Žiča. Med potom v Žičo je kralj obiskal samostan Studenico, kjer je pokopan srbski kralj sv. Štefan. Ljudstvo ga je povsod sprejemalo z nepopisnim nav dušenjem; bil je pa kralj tudi zelo prijazen proti ljudstvu, tako da je dobil povsod zaupanje. Neki star očanec je nagovoril kralja ter dejal, da je bila prejšnja kraljevska rodovina malo vredna, a kralj ga je ustavil, da je sicer bila njemu sovražna, da pa je za deželo storila obilo dobrega. Kmetje so mu klicali: „Ti si dober kralj, boljšega nismo imeli." — Kialj si je pridobil spoštovanje in ljubezen preprostega ljudstva. Dežela je sedaj mirna in napreduje; tudi v denarnih ozirih toliko shaja, da letos ne bo imela nič primanjkljaja na koncu leta, česar se že 30-let ni zgodilo v Srbiji. Bog daj srečo novemu kralju, ki je nam Slovencem po krvi in po duhu soroden!
Vstanek na Balkanu.
O balkanskem vstanku se že dolgo ni nič slišalo, a zaspal še ni, temuč notranji odbor, ki vso stvar vodi, pripravlja ljudi na nadaljnji odpor. Sedaj je ta odbor izdal spomenico, kjer oklicuje, da se bodo Makedonci toliko časa bojevali, dokler se Turčija ne umakne in ne zagotovi ubogim prebivavcem človeški obstanek.
Rusko-japonska vojska.
Še več ko en mesec po strašnem boju pri Ljaojanu, kjer je padlo toliko ljudi na vsaki strani, in kjer so obili Rusi premagani, t^o da so se morali umek-niti proti mestu M u k d e n u, ki leži nad Ljaojanom, sta počivali obe vojski blizu mesta Mukdena ter si obezavali rane. V večjo bitko se ni nobena upala spustiti, le v manjših bojih sta se poskušali, kjer je zdaj ta, zdaj ona stranka podlegla. Vsak je pričakoval, da to posedanje ne bo trajalo dolgo, temuč da bodo eni ali drugi pričeli večji
boj. To se res sedaj izvršuje. In boj so sedaj pričeli — Rusi!
Rusi gredo naprej — Japonci se umikajo !
Dne 3. oktobra je imel najvišji vojaški duhovnik pri službi božji svoj govor ter dejal Kuropatkinu : „Vojskuj se s križem in z imenom Kristusovim!' Nato je dal Kuropatkin povelje, da hoče zapoditi Japonce nazaj. Rekel je: Sedem mesecev je že, odkar nas je napadel sovražnik pred Port Arturjem, in od tistega časa so izvršili Rusi mnogo junaških dejanj, ki jim bodo vedno v čast. Ker pa so bile čete v Mandžuriji še preslabe, da bi premagali Japonce, za to sem zapovedal umikanje, da nas niso pobili. A želja carjeva je, da premagamo sovražnika, zato je poslal stotisoče vojakov v Mandžurijo. Doslej je mislil Japonec, da si je izbral najugodnejši čas, da nas napade, a prišel je čas, težko pričakovan od vse armade, da gremo mi sovražniku nasproti, ker so vojne moči naše dovolj velike, da pričnemo s prodiranjem. Naj bodo težave še tolike pomislite, kolike važnosti je zmaga za Rusijo in kako potrebno je, da oprostimo svoje brate v Port Arturju, ki že sedem mesecev branijo trdnjavo. Pomislite, da je čast Rusije v vaših rokah! — Te dolgo pričakovane besede so kar podžgale in vnele srca ruskih vojakov, da so se obrnili in jeli prodirati v tisti meri, kjer so se sedaj umikali. Njih klic je: pregnati Japonce iz Mandžurije in priti Port Arturju na pomoč. Med obema sovražnikoma je razdalja le par kilometrov, torej zelo majhna. Japonci na tako odločno povelje Kuropatki-nega niso bili pripravljeni. Ruske čete je Kuropatkin sam obrnil proti Japoncem; najprej jih je hotel obiti in jih za hrbtom prijeti, a Japonci so to hitro opazili, za to so se umeknili iz tistih postaj, kjer so bili, ter jih pustili Rusom. Japonska armada je zelo široko razpostavljena. Zato so začeli tudi Rusi prodirati v širokih vrstah. Pred glavnimi četami gredo kozaki, pod poveljnikom Samsonom. Japonci se povsod umikajo, le na nekaterih mestih so se ustavljali. Ker sta obe armadi tako blizu skupaj, je pričakovati večje bitke na katero se že na obeh straneh pripravljajo. Kuropatkin ima skupaj 300.000 mož.
Boj za Port Artur.
Ker so Japonci že tolikrat zastonj naskočili trdnjavo Port Artur, jim je sedaj po gum upadel, in ne prirejajo večjih naskokov. Le streljajo še vsak dan redno. Topove imajo tako izvrstne, da neso celo čez mesto v pristan, tam kjer imajo ladje. V trdnjavi je še vse pri starem/> a vendar se še komaj
drže, ter težko pričakujejo, da bi jim že skoraj prišel Kuropatkin z glavno vojsko na pomoč Živil imajo še dosti, a bolnišnico so tako polne, da morajo celo ladje privažati v mesto, da polagajo vanje bolne vojake in branivce. Japonci so tako sklenili, da do 3. novembra, ko bo njih cesarja ali mikada god, Port Artur mora in mora pasti. Kaj bo mikado za god imel, bodo še Rusi pri glavni vojski povedali.
Baltovsko brodovje.
Ves svet je že začudeno pričakoval, kdaj bode poslal Rus ono brodovje na bojišče, ki ga ima doma, v baltovsktm zalivu. Seveda to brodovje ni bilo kar nič pripravljeno in pa tudi zavoljo poti jim gre huda. Angleži jim niso pustili, da bi šli med Azijo in Afriko po sueškem prekopu, kjer bi bila pot najbližja, za to so sklenili, da bodo šli sedaj okoli Afrike, kjer je edino mogoče. To je strašno dolga pot. Šli bodo iz baltovskega zaliva vun okoli Nemčije, mimo Francoske in Portugalske, odkoder bodo prišli proti Afriki, tam pa okoli in okoli proti Aziji, tako da bodo, če bo še šlo po sreči, šele čez 80 d n i prišli na bojišče v vzhodno Azijo. To bo ena največjih voženj po morju, kar jih pozna človeška zgodovina. Vzeli bodo 8 bojnih ladij, 11 križaric, veliko torpedovek, veliko bolniških ladij, za premog itd., za spremstvo bodo morali vzeti 60 ladij, ki jih bodo preskrbovale z živežem in premogom. Odplulo bo to vojno brodovje vsak čas; tja bo prišlo šele sredi ali konec decembra.
Najnovejše vesti z mandžurij-skega bojišča.
Spredaj poročamo, da so se Japonci pričeli umikati. Ko je bilo to že postavljeno, se je bojna sreča obrnila na stran Japoncev. Na celi črti so vrgli Ruse nazaj, ki imajo baje velikanske zgube. Neki vojaški strokovnjak sicer izjavlja:
,To ao le pripravljavni boji, a stara stvar j«, da se uspehi v takih bojih jako menjujejo, ker so odvisni od slučajnosti, kakor je n. pr. ta, da predstraže nenadno na letajo na premoč in se zato morajo umikati. Ali takih dogodkov ni smeti jemati preres no, ker morda že v par dneh ae nam bo pokasal položaj povsem ispremenjen."
Vendar angleška poročila govore vsa o velikem porazu Rusov. Naj slede tu nekatere novejše brzojavke.
London, 14. oktobra. Dopisnik Reu-terjevega urada pri Kuropatkinovi armadi poroča 12. t. m.: Hudi in odločilni boj, ki je divjal posebno ob železniški progi, je dosegel danes svoj \i8ek, ko so se vsled previdnosti Rusi zaleli umikati po tridnevnem drznem napadu ter se umaknili 5 milj. Sto tine ranjenih Rubov dere k lazaretom. Sinoči so zopet vzeli Rusi neko poprej iz gubljeno pozicijo z bajonetom, ne da bi bili
enkrat ustrelili. Danes sejezopetprčela bitka na celi fronti. Artiljerij.ki boj jedvjal ves dan. En polk je prišel v krilu ogenj ter je bil v nevarnosti, da bo popolnoma uničen. Okoli postojanke Pusanpu je vihral boj opoldne, ko se je umaknil pred strašnim so vrainim napadom polkovnik Slakovič. ki se je 4 dni občudovanja vredno ustavljal, iz-gubivši okrog 20 lastnikov. Ob 11. uri dopoldne je bil bij Se mnogo silovitejši, ko prejšnji dan. Ob 2 uri 20 minut popoldne se je vsa armada v r e d u umikala proti severu. Japonci so srdito napadali od juga in jugozahoda. Vlak, ki naj bi sbral zadnje vojske, je moral opustiti ta poizkus ter se umakniti proti severu. Drugi vlaki so ne prenehcma vozili ranjence nazaj.
London, 15 okt. Dopisnik Reuter-jevega urada je 12. t. m. sporočil od Kuro patkinove armade : Japonoi so prekoračili H u n (?). Črta, na kateri se bojujeta obe armadi, se razteza od Pianhiu-taja na zapadu do Huanlipu na vstoku
London, 15 oktobra. »Standardu" so sooroffili dne 11. t. m. iz glavnega stana: Rusi so bili na vsej črti poraženi in 32 (?) kilometrov dalel potisnjeni. Japonci so zaplenili 70 topov Vjetniki pripoiedujejo, da je sam Kuropatkin vodil čete, ki so bile razRt»»liene ob glavni cesti, d čitn je general Mifenko zajovt doval pri Penaiku. Eoa pehotna brigada in en polk sta prekoračila reko Taieiho, prišla sta pa v nevarni pelo ?,ai ter sta se morala pred Japonci umakniti. Rusi so imeli mn^gi granatnio V vsem so Rusi 16krat napadli prodirajoče J »ponc» Ja-nonci prpgpnjajo z močnimi odieln Rusu Usa se, da se Ojami posreči cbkolti so vrstnika.
B e r o I i n, 15. okt. „Berl. Tageblatt" poroča danei is Petrograda: Oliaom dosedaj dospelih vesti, st je ruski napsd poneirečil. Desno in levo krilo sta imela velike izgube. V sredo zveier so se Ruii ob velikih izgubah umaknili do reke b<he. Na levem krilu sta baje dve diviziji "dreiani. Tukaj se sodi, da se je napad Kuropttkinov popolnoma ponesrelil. Rusi ae umikajo v Mukden.
Peterburg, 15. okt Pri umikanju se je posebne odlikoval vyborgBki polk, če gar imejitelj je cesar Viljem. Hrabro se je branil proti trikratni premoči. Polk je isgubil več ko polovic« svojih častnikov.
Peterburg, 15. okt. Iz Mukdena porolajo, da so sedanji boji mnogo hujši, ko oni pri Liaojanu. Izgube so na obeh stra neh ogromne. Ze štiri doi vozijo od vseh strani ranjence. Kdor se more gibati, gre ssm. Vsa pota so polna ranjencev. Prodiranje je bilo Rusom oteikočeno vs'ed nepo-snanja goratega teren*. Japonci so ravno tako odločno branili, kakor napadajo.
London, 15. oktoftra. Pozicije japon skih let so sledeče: Na desnem krilu prodira Kuroki vsled terenskih težav le počasi. Ojama poroča, da je ktjuč ruske pozicije ža v japonskih rokah. Kuropatkin je zapovedal svojemu topništm sa umakniti že v torek, najbrle vsled tega, ker se je bal, da ne bi ga Japonoi obšli. V csntru prodirajo Japonoi pod generalom Nodiu proti severu ter so vrgli Ruse 2e do reke Saho.
St. 20
Hukden 17. okt. Po predvčerajšnjem odmoru • e je vleraj zopet pr|. 5e1 a bi tka zrus k i m naskokom na desno k * i I o "j a p o n s k e ir m s d e , 1 0 m i 1 j j u I n o • c a h o d n o od Mukdena.
Peterburg, 17. oktobra. I? H.rbina porolajo, da b tka traja dalje in da je ine| ruski poiikus, obiti japonsko desno krilo, uipeh. Po hudem boju • Kurokijevimi je. tami ao tavzeli Rusi prelai Tulin. čete R e n n e n k a m pf o v e ao po srdi. tem boju zavzele F i n • H v s n. I en v in g. Prodiranje teh ruskih oddelkov je spremljalo hudo bojevsnle. Ruske izgube so velike, okolu 15 000 Rusov.
Peterburg, 17 oktobra. Od rutkih policij ob reki Ssbo se perola: Včeraj ie je zoprt prilela bitka. To je osmi dan bo jevanjs. Ruti se bcr6 kot levi. Ko so iete v prvih vrstah utrulene. stopijo nove na njihovo mesto. Bitka trsja na vseh krilih ie vedno. Jspcnci se poslužuleje ruskih signalov. Ruski poveljnik Zsrubajev si je le st«-' lavo rešil življenie.	(
Barolln, 17 rkt. »Beri Tageblatt« po-mla, da se je včeraj ob 7. uri zlntraj pri lela splošna bitka med Kuro-patkinovo armado in Japonoi. Rusi poskušajo obiti Japonce. Ob V,4 uri popoldne je ogenj japonskih topov postil slsbli, ratvil ps ae |e boj mt«ntrrije. Japonska infanterija veliko trpi pod rgnjfm ruskih topov. Raivoj bitke je doslej za Rute ugoden. Odločitve še ni.
LISTKE.
Hipnotiziran.
(prosto po KUmmelnu).
Jakob Blarket je sedel zamišljen v za kotni gostilni tam v daljni Ameriki — Teksas se imenuje država — in se igral z revolverjem. Od časa do časa je pogledal skozi okno, kakor bi koga pričakoval. A zdelo se je, da mu samota zelo ugaja in da bi mu bilo najljubše, če bi ga pustili vsi ljudje pri miru. Odkar je namreč Jakob Blarket bogatega Pancer-ja zvečer v temi sicer uljudno a resno poprosil, naj mu vzpričo revolverja s težko denarnico pomaga — prosil je seveda samo na „posodo" in ker je bil revolver za poroka, seveda tudi dobil —■ je minilo šs-le dvajset ur, in ni še bilo gotovo, da policija, ki ima — kakor znano — P°* vsod svoj nos, ne zvč tudi za Blarketovo »posojilo".
Blarket se je prepričal, da je res nekaj na tem, da napravlja denar bogatinom le premnogokrat samo skrbi. Imel je samo pet
dolarjev in nekaj bakra, a 590 dolarjev, ki si jih je „izposodil" pri Pancer-ju, mu je napravljalo skrbi. Kdo mu more povedati, da skopuh Pancer nima zapisanih številk posamnih bankovcev? Kako lahko bi se potem pri menjavanju vjel! Ali če bi kdo...
Vrata so se odprla in prikazala se je postava, bolj podobna duhu kakor človeku. Dolga postava kot preklja, suha kot trska, z rokami do kolen segajočimi, upadlega lica, udrtih oči, ki so žarele iz globokih votlin kakor oglje; na glavi klobuk, da so kraji pokrivali skoraj vsa pleča. Zahteval je žganja ---
Čez pol ure sta bila že v živahnem pogovoru in Blarket je vedno bolj pazljivo poslušal. Saj pa je tujec tudi znal pripovedovati čudovite stvari.
.Čudovito, pravim, skoraj neverjetno! Večje umetnosti in človeku bolj koristne gotovo še niso iznašli kakor hipnotizem. Jaz grem n. pr. v Vašington, se vstopim pred vladno palačo, predsednik pride ven, pogledam ga hipnotično; on se obrne, imenuje me za državnega blagajnika in mi prinese sam nekaj denarja."
„To hočete sedaj poskusiti? je prašal Blarket oprezno.
„1 seveda, zate potujem tjekaj", mu je potrdil tujec.
„Kako pa izpeljete vso to stvar, učeni gospod?"
„Da, vidite, ravno to je hipnotizem. Pogledam človeka, zgovorim par skrivnostnih besedi, in on je hipnotiziran, to se pravi, on mora storiti vse, kar jaz hočem. Poskusil sem že večkrat. Zadnjič pri sodniku Odeana v Teksasvilu. Saj veste, da se on šali. Mislil me je radi male nepravilnosti zapreti v desetletno ječo . . ."
„In kaj se je potem zgodilo?" hlastno je prašal Jakob.
„Ino, hipnotiziral sem ga in konec je bil ta, da mi je dal izpričevalo, da sem naj-poštenejši človek med vsemi prebivalci Združenih držav. Ali sem hotel še kaj več?"
.Ali bi me hoteli naučiti hipnotizirati, saj vam bom plačal?" je dejal Blarket, ki je takoj spoznal korist hipnotizma za svoje »rokodelstvo".
„1 zakaj pa ne, če bo denar takoj?" je dejal tujec.
„Dobro! A prej bodete naredili vpričo mene eno poskušnjo, da se prepričam na lastne oči, če je res, kar govorite, s'cer pa tudi to ne bo zastonj."
Tujec je takoj vprl oči v gostilničarja, ki je stal pri vratih in melče poslušal pogovarjanje gostov, naredil po zraku z roko kolobar in v kolobar nekaj križ-kražov in dejal: „Sedaj stori, kar sedaj mislim."
Gostilničar je odšel in se vrnil s steklenice Jamaika žganja.
■Ali vidite g. Blarket, kako hitro uboga! To je moja najpriljubljenejša pijača", se je nasmehnil tujec.
Tudi Blarket je bil zadovoljen z vspe-hom. Pričela sta se pogajati za ceno, za katero ga bo naučil tujec hipnotizma. Dolgo sta se pričkala semtertja, a končno sta se zedinila na 25 dolarjev in vso pijačo, kar jo bosta izpila. Pričel se je pouk.
„Hipnotizem je največja umetnost sedanjosti, preteklosti in prihodnjosti", je modroval tujec, „in tam se godi vse s pomočjo duhov, brez žic, elektrike, sopare, pomočnikov ali troškov. Ne potrebujete čisto nič druzega kakor oči, obe vaši roki, veselje in trdno voljo. Recimo, da imate vi seseda, ki zelo nerad vidi, da greste vi včasih k njegovim hruškam v vas. Lepega dne ga obiščete, in ko vam bo stal nasproti, vprite vanj svoje oči, vzdignite polagoma desno roko v višino njegovega ušesa, naredite tri kolo-bare v zraku tako velike, da bi on lahko svojo glavo skozi dejal; obenem z levo roko trikrat presekate zrak. Potem si mislite, kaj vam mora narediti Kmalu bo dejal: Sosed Blarket, vam li morem postreči s hruškami s svojega vrta? In tako mora vsakdo, katerega bodete hipnotizirali, storiti do pičice vse natančno, kar mu ukažete."
Molče je poslušal Blarket veliko učenost in že med poučevanjem delal z roko kolobare.
„Vi imate pa dobro glavo", je dejal tujec in spravil onih 25 dolarjev in pristavil: „Zelim vam veliko vspeha in še nekaj: hipnotizem deluje skozi zrak ne pa skozi steklo!"
Blarket je vesel odšel Že si je naslikal lepo prihodnjost, ko mu ne bo treba nič skrbeti, ko bo vse dobil na migljej. Iz teh prijetnih sanj pa ga je vzdramila železna roka pravice in glas: „V imenu postave aretirani radi oropanja Pancer-ja."
Blarket je bil tako iznenaden, da je preteklo precej časa, predno se je zbrihtal. Najprvo je bil jezen samo n£se in na tujca, ki ga je učil hipnotiziranja tako zelo, da je radi tega popolnoma pozabil na vsako previdnost. Potem pa se je domislil, da lahko hipnotizira stražnika, kadar hoče in potem ga mora spustiti. A domislil se je še boljšega, spomnil se je, kako se je njegov uči telj rešil sodnika.
Dal se je mirno zapreti.
Dva dni pozneje je imel sodnik Odeana izreči svojo sodbo. Tožen je bil navadnega ropa, in Pancer je prisegel, da je Blarket ravnotisti, ki ga je oropal. Vrhtega so pa še našli v Blarketovih škornjih bankovce, ki so bili Pancerju ukradeni. Rop je bil torej dokazan bolj kakor potrebno.
„Vaša krivda, Blarket, je dokazana; ima-teli še kaj na srcu?" je dejal sodnik.
„Da! Jaz nisem izvršil ropa; to je le velika pomota. Saj imam dovelj sredstev, da si dobim poštenim potom lahko miljone."
„Kakšna pa so tista sredstva?" je prašal sodnik smehljaje.
„K temu mi pomaga moja učenost", se je samozavestno odrezal Blarket. „Prosim, da dovolite, da vam dokažem in potem boste prepričani, da jaz nisem izvršil ropa."
Sodnik seje smejal in dejal: „0 prosim, kar pokažite nam svojo učenost."
In sedaj je pričel Jakob „hipnotizirati" sodnika. Mahal je z rokami, delal kolebare in mrmral: „Ukažem ti, da me izpustiš, mi daš tvojo zlato uro za razžaljenja časti in izjaviš, da sem najbolj pošten človek v celi Ameriki." Da ves čas ni obrnil svojih oči od sodnika, se samoobsebi razume.
„No, ali ste končali?" je prašal sodnik in se smehljal
»Da, da!" je dejal-BIarket, nestrpno čakajoč učinka .hipnotiziranja".
„Dobro, Jakob Blarket; deset let težke ječe."
In Jakob Blarket je bil sam hipnotiziran. Stal je kakor okamenel, gluh, nem in slep. Stražnika sta ga morala skoraj nesti v celico, kjer je potem lahko premišljeval, zakaj njegovo hipnotiziranje ni imelo povoljnega vspeha.
Dr oboj s avtomobili. O čisto novi uporabi «•. tomobi o» por ča sotrudnik pariške izdaje „New-York Heralda«, ki je z avtomobilom naredil izlet is Pariza v Versail-len. Med potio je moral obitati na nekem kraju, kjer se križata dve cesti, ker sta za-jirala pot dva avtomobila, ki sta se srečala. Vkljub vljudni prošnji, naj se umakneta, se lastnika teb avtomobilov nista premaknila z mesta, ker sta strastno debatirala in aicer v angleAkem jeziku. Bila sta, kakor je bilo razvideti iz razburljivega pogovora, dva Američana, katerih eden je bil privržence Roose-veltov, drngi pa navdnšeni častilec Parker-jev; prepirala sta se o volitvah. Slednjič ata •e pričela osebno ialiti. »Vi ste lažnjivee«, zakliče privrženec Rooseveltov. .Vi ste se predrznih imenovati me lažnjivcaP", vzkipi Parkerijanee, »potem ste podel pes, kakor vsi Vaši somišljeniki". »Vi mi morate dati zadoščenje«, rjo ve razžaljeni. »To imate lahko takoj«, se roga drugi, „iaz Vas razbijem". In s temi besedami premakne svoj avtomobil nekoliko nazaj ter se potem z vso silo zaleti v nasprotnika. Prvi snnek sta vozova Se prenesla, a ta manever ae je ponavljal toliko časa, s rastočo besnostjo, da sta slednjič oba avtomobila padla razbita v jarek, voznika pa sta odletela v zrak. Sotrndnik je potem naSel na cesti ječeča ranjena borilca. L velikim trudom ju je spravil na svoj avtomobil ter jn pripeljal v pariško bolnišnico, kjer so ju obvezali. — Priznanja vredna je domišljija tega časnikarja; verjeti pa te zgodbe seveda ni treba nikomur.
Razgled po domovini.
Priznanje deželnim poslancem katoliško-narodne stranke. Nais jk.bUi.ci auoiv.jo c/a toi it str« ui čestitke larad: zad njegB n»«toja v kranisiem delelnem zto>ru. Tuli Kregi, ki so se doslej kazali boli mrzle do naše stranke, so se ogreli id brez ovia kov priznavalo, d» je odločni boj na&e stranke v korist celemu slovenstvu in da je edino le na U način mogoče dosedi ka trajnih uiptbov Ndsprctmki ne bede megii z lažmi ibeg»t; javnega mnenja Ce <S o vinski Narod« prinaša dolgo»ezne članke, » ki-teni* dokazuje, d» katol. narodna stranka razpada d« je večmt krnSa proti dr Su sttrS 6u »d., se mu vsakdo lahko v cbraz smeie. Tate bjdkiott ne bodo resik nem iko liberalne ite«e Edina in močna, »živa )oč p polno zaupanje svojih vclilcev in vt>-lik «sjett pn nasprotnikih, staji zdaj tu k^loiiiko-narrdoa stranka, p trdao valjo, d» izv u e sfdsn i br>i do k^nes
Sadna razstava v Radovljici Kakornam poroča osno vaini odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta še do konec t. m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu na naznanja obisk razstave z raznih krajev ako bo vreme lepo Sadje v razstavi se drži izborno. le nekaj prav zgodnih hrušk se je deloma zmedenilo m bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi nastopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvrstnih domačih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj lesne volne itd.
Obrtna šola na Rakovnikn Piše se nam: Ker pogosto prihajajo na vodstvo sa-lezijanskega zavoda vprašanja glede roko delstva. sklenilo je v dogovoru z deželno in mestno šolsko oblastjo začeti v zavodu v prihodnjem mesecu tečaj obrtne šole za one dečke, ki so dokončali ljudsko šolo in imajo 14 let. Vodstvo bi sicer želelo izučiti gojence v delavnicah na Rakovniku, ali ker tega ne more, dokler mu cenjeni sotrudniki in dobre sotrudnice ne pomagajo, da se dovrši nameravani zavod, se je vodstvo pogodilo z različnimi boljšimi tvrdkami v mestu, da jim pošlje gojence v delo, od 7—12 do poldne in od ] do pol 6. popoldne. Vodstvo se bo kolikor možno pri tvrdkah zanimalo, kako se gojenci obnašajo. Zanimalo se bo zajedno z vladno priznanimi učitelji, kako napredujejo v svoji obrti in kaj jim še posebej manjka, da se spopolnijo v svoji stroki. Nadzorovalo se bo kolikor mogoče in go-
tovo bodo gojenci vsaj ob prostih urah. ko niso pri delu, daleč od tolikih nevarnosti kar bo za vestne stariše velika tolažba. Cim bolj bodo dobrotniki in dobrotnice podpiral: zavod, temveč ubogih in zapuščenih dečkov bo mogoče sprejeti in jim tako zagotoviti vsakdanji kruh in srečno prihodnjus: Novi vajenci se sprejemajo tekom oktobra Sula začne z novembrom. Pogoje pojasnjuje ustno ali pismeno: vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku pr; Ljubljani
Brežice V frančiškanskem samostanu v Brežicah bodo 23 oktobra obhajali preč. p. Benedikt Gradišnik 50iemico mašništva. 11. nov. bodo pa ravno tu preč p Bernard Vouk. bivš. gimnazijski ravnatelj v kudol-fovem ir, starosta frančiškanske provincije sv. Križa, slavili SOletnico svojega rojstva. Bog živi oba slavljenca. ki sta vkljut lepi m častitljivi starost; še čvrsta in zdrava, še mnogo let!
Stenski koledar, edini v slovenskem jeziku, je ravnokar izšel in se dobiva v prodajalni Jerneja Bahovca. trgovina s papirjem v Ljubljani po 40 vinarjev, s pošto 5 vinarjev več.
Gorenjske novice.
® Moravske novice. Prvi politični shod se je vršil pri nas 9. t. m. v Zalogu v krasnem od Moravč kacih deset minut oddaljenem gradu g. Povšeta Shod je vzbudil med nam; mnogo zanimanja. Naše ljudstvo je slutilo — ker pridejo k nam gg poslanci — da bo to nekaj lepega. In ni se motilo! Prišlo je mnogo mož ta dan v prijazni Zalog tudi iz sosednjih fara Shod je ob polu štirih popoldne otvoril predsednik katol. društva g. V. Bernik. Prvi je govoril g. drž. in. dež. poslanec Pogačnik o današnjih razmerah, o drž. in dež. obštrubciji ter o krivični volilni reformi. Zlasti pa je po vdarjal, da dokler bedo v dež. zboru odločevali nemški grofi in baroni, dokler bode ukazovala manjšina večini in dokler bodo višji stanovi kovali postave po svoji volji in nam rezali kruh. ljudstvo ne bode zadovoljno in tudi ne bo miru niti v dlželnem niti v državnem zboru Za njim je nastopil g. dr. Šusteršič. Navzoči smo spoznali v njegovi osebi res pravega voditelja slovenskega ljudstva, kateremu ie v resnici kaj na tem, da se pomaga bednemu ljudstvu Povedal je, da on nima nič proti povišanju plač učiteljem, toda plačajo naj premožnejši ne pa bedno kmetsko ljudstvo, katero žc komaj diha pod težkim bremenom davkov
Ljudstvo pa. ki je glavni steber dežele, ho« tudi pravice, pravični volilni red. hoče i spoštuje vera in slov govorica. Zato možje, naprej mi moramo zmagati: četud: lete m nas krogi je iz liberalnih topičev. mi. vafi zastopniki, bodemo odločno vstraialidokona, Foslušaici bo z burnimi živokhc odobravali poslančeve besede. Potem je spregovoril še par besedi vrli moravški kapelat gospod i ŠKerjanec ter nas opomnil v vznesenih besedah, da nismo zbrani kje v kan gostilni, ampak v gradu naštga dei. in dr i. poslana g Povšeta in da smemo biti ponosni na ta kajti katol. politični shodi v prajsčinah dandanes redka stvar. Končno se je št g.pred-sednik v imenu navzočih zahvali gg. po. slancem in se spominjal Njega Svitost: u šega pnpeža Pija X. in Veličanstva našea cesarja Franca Jožefa I. ter tak« shod s-kijučil. Ljudstvo pa se je razšlo vesele i zadovoljno: vs smo nvaležn: gg posiana za njih trud in požrtvovalnost Gotovo k besede gg poslancev padle na rodovitni a in bodo brez dvoma obrodile mnogo k-brega sadu. — Slabo vreme nair. na gaji it skoro celi mesec. Pa je res huar zlast. a-radi setve, lahko bi bila že končana i k je še komaj začela. — Dvakrat trem zvonilo je v enem tednu na Drtiji pri Moravčah To se redko prigodi. — Poletje st novi. ako t jesen: grmi. so dejali včasi naš star; možje: letos je pa ravno narobe. Koncem kimovcs se je bliskalo in grmelo, oktobn pa je hotela starka zima obnoviti naše hibe z beloodeja
—	Po shodu v Moravčah je nekdo v Tonu-novi trafiki hotel kupiti smodke: i gospa. to zve. da je bil na shodu, mu jib odrect Gospa V tem se Vam pa v prihodnje prav lahke postreže! — D a v i c a se je pojavila Dešnu pri Moravčah. Umrlo je žt 6 otrok, nekaj jih je ozdravelo. — Plesi se vrte večkrat pri nas ob nedeljah v nek Mladina pamet' Zlasti dekleta Marinnedruite da ne bode treba predniku vedno opominja
—	Spominska knjiga je shranjen?, na bar« Vegovem domu v Zagonci pri Moravč Knjiga je namenjena za vpisovanje obiskovalcev Vegovega doma. — Silno so ra^ vedni nekateri v naši dolini, kdo je ** nami dopisnik „ Domoljuba S Trudijo se« ogibajo, a pravega zadeti ne morejo. Naj1 torej enkrat povedano, da ne dopisuje duhovnikov, ampak nihče drug' kakor pisani Uganite kdo.
Iz Šmartna pod Šmarno goro. nedelje po vrsti so se vršile pri nas W slovesnosti, katerih ne bomo tako Jiitro f zabili. Sedemnajsto nedeljo so nam na* kan, kanonik J. Sušnik blagoslovili >*■
nikdo
Tfl
širjeno in prenovljeno pokopališče, katero se je iz neznatnega in zanemarjenega spremenilo v ponos naši župniji. Križ in sveta razpela sredi pokopališča je pa že nekaj posebnega. — Osemnajsto nedeljo pripeljali smo prav slovesno kip lurške Matere božje iz Domžal, kjer ga je podobar Karol Hrovat prav mojstersko izvršil. Hvala goriškemu beneflcijatu g. Berniku in domžalski Marijini družbi, ki so našo lurško Mati božjo tako lepo sprejeli in spremili. Tudi mi smo lurško Mater božjo slovesno sprejeli na meji in jo v sprevodu spremili ter jo postavili v novo, prekrasno kapelico zraven župnišča, kjer je pred stalo staro, razdrapano znamenje. Najlepša slavnost pa je bila na rožnivenško nedeljo, ko so presvitli knez in škof delili zakrament sv. birme. Dopoldne ni bilo nič izvenrednega, šlo je kakor drugod; a popoldne bilo je nekaj nenavadnega. Ob dveh so imeli presvitli krasen govor o Marijini družbi, potem so sprejeli nekaj deklic v to družbo in naši čvrsti dekliški Marijini družbi so zdaj blagoslovili novo bogato, s zlatom obloženo zastavo, ki se sme meriti z najlepšimi na Kranjskem. Ona dela vso čast umetnici gospej Hofbauerjevi glede krasote in nizke cene. Botra novi zastavi je bila soproga županova, ki je ob tej priliki darovala prav lepo svoto za zastavo. Po litanijah smo šli venkaj iz cerkve in so nam presvitli blagoslovili novi sliki sv. Martina in rožnivenške Matere božje, ki sta ob cerkveni ograji v kapelicah. Slednjič smo šli v sprevodu h kapelici lurške Matere božje sredi vasi in tukaj so nam presvitli blagoslovili kapelico in kip, nazadnje pa izpre-govorili s svojo prirojeno jim gorečnostjo tako ginljive besede, da menda ni ostalo nobeno oko suho. To je bil njihov tretji govor ta dan. Ljudstva domačega in vnanjega nabralo se je toliko, da se je vse trlo. Zdaj je bil obširni dnevni red dovršen. Pred žup-niščem ustavile so se Marijine hčere s svojo zastavo, naredile živ venec okoli svojega škofa in Marijina hčerka se v lepih besedah zahvali presvitlemu višjemu pastirju za milost in dobroto, da so blagovolili sprejeti nekaj deklic v Marijino družbo ter blagoslovili njeno zastavo. Tudi mi zakličemo s to govornico presvitlemu: Bog in Marija naj Vas blagoslavljata po Vaših apostolskih potih! Bog plačaj Vaš trud in skrb, ki jo imate za nas! Prav je imel domači župnik, ki je ob koncu svoje napitnice zaklical:
Živel naš apostol goreči,
Hren II. pa tudi še veči!
* Na Llmbarskl gori pri sv. Valentinu se je bralo v sredo pred sv. Mihaelom 9 sv. maš; to je pač nekaj redkega. Ta dan imeli se namreč duhovniki moravške deka-nije, ki so vpisani v bratovščino presv. Srca
Jezusovega, na tem božjem potu svoj mesečni sestanek. Vkljub slabemu vremenu zbralo se je lepo število duhovnikov sobratov pri sv. Valentinu. Tudi od vse duhovščine moravške dekanije visokospoštovani g. dekan, Janez Bizjan, so nas počastili s svojim prihodom. — Dokler smo duhovniki tako ze«-dinjeni, zastonj lovite liberalci naše ljudstvo v svoje mreže. Vprav z Limbarske gore se lepo vidi v Drtijo, kjer zdihuje liberalni župan Hušnikar na razvalinah nekdanje liberalne trdnjave.
Prvega župnika so dobili Češnji-čani v moravšfci dekaniji Ni še prav dolgo tega, odkar so postale Češnjice samostojna župnija, preje so bile le takoimenovana lo-kalija. Pa vkljub temu, da so dobili ti varovanci karmelske Matere božje župnijo, niso imeli dosedaj še nobenega inštaliranega župnika. Šele g. Franceta Kepec je doletela ta čast. Zato pa prav iz srca čestitamo g. župniku, ki že 30 let pasejo češnjiške duš'ce!
*	V izobraževalno društvo vabi naš Podgorc čemšeniške može in svoje ljube mladeniče, pa ima srečo. Na rožnivenško nedeljo popoludne je bil govor .o pomenu izobraževalnih društev", in takoj se jih je vpisalo 41 udov, pa nekaj jih bode še pristopilo. Zlasti mladeničev, najboljših izmed cele župnije, se je precejšnje število oglasilo. Le vkup, le vkup; samo 1 krono bote plačevali na leto, pa se bote marsikaj potrebnega ter koristnega naučili.
*	Za lepo vreme prosijo čemšeniški kmetje: vsled slabega, deževnega vremena ne morejo ne sejati, ne ajde požeti. Dnč 10. oktobra je razsajal hud vihar po naših hribih: s korenino je podrl vitko jagnje pod župniščem; pravijo, da je škoda tega starega drevesa. Dolgo je kljuboval silnemu vetru, pa zastonj. — Včasih so nanj pritrjevali zastave ob raznih prilikah, n. pr. ob birmi, zdaj ga pa čaka esoda nerodovitnega drevesa: v ogenj ž njim.
*	V Mengšu so igrali fantje in dekleta iz Marijine družbe .Indijsko siroto* dnč 2. oktobra. Ljudstva je bilo obilo. Posebno so se odlikovali Žita, Brito in prednica. Tudi Ajina in Ganči sta bili izvrstni. Mnogo smeha so povzročili v komičnem prizoru Kompare, Krušnik in Pire. Pa zopet kmalu kaj!
*	V Ratečah na Gorenjskem ima v gostilni pri Jalenu" neka liberalna babura še vedno umazani „Narod" na mizi. Pred kratkim so ji pa prinesli pod okno še blata za spomin. Tako je imela blato na mizi in pod oknom. Dober tek!
*	Žirovci ln Poljanci so bili bolj pametni nego pa tisti, kateri so jih hujskali, naj gredo v Ljubljano razgrajat v deželno zbornico proti dr. Šusteršiču. Po celi poljanski in žirovski dolini se je govorilo, da želi dr. Tavčar tako »gardo"; a kmetje so
se kmalu premislili. Ko smo še v „Slovencu" dva dni pred sejo povedali, kaj se pripravlja, je padel pomen te „garde" v nič, in slednjič so se tudi šnopsarji premislili in se zbali Prišel je samo en liberalen Žirovec. „Narod" ni prav nič tajil, da mi nismo imeli prav, ampak se je z gostobesednostjo hotel rešiti iz zadrege. Petkova seja je pokazala gosp. dr. Tavčarju, da ne potrebuje prav nikake .telesne straže" in da njemu nihče nič noče, če on druge pusti pri miru.
*	Shod v Selcih. Pišejo nam: 2. okt. je naš poslanec g. Fr. Demšar sklical shod po § 2. ker ni bilo več mogoče sklicati javnega shoda. Poročal je o zadnjih dogodkih v dež. zboru, kjer so slovenski liberalci na žalost in sramoto slovenskega ljudstva zatajili slovenski program ter molčali, ko je deželni predsednik pokazal, da ni na svojem mestu v deželi, ki je v ogromni večini slovenska. Zbrani volivci so izrekli gosp. Demšarju in vsem katol. narodnim poslancem zaupanje z željo, da vztrajajo v boju za pra vice slovenskega ljudstva, dokler ne zmaga pravica.
*	Velik shod v proslavo Brezmadežne je napravil« radovljiška dekanija na rožnivenško nedeljo na Brezjah. Shod je bil ve-ličaaten; bih je okoli 5000 udeležnikov iz vaeh faia radovljiške dekanije. Ob 2 popoludne je imel slavnostni govor o Brezma-dežnem spočetju Marijinem mil. goBp prelat F.is, nato ae je razrila velikanska procesija. Šestdeset bander in zaBtav je bilo v sprevodu. Bilo je rea v srce segajoče videti toliko množico vernikov, ki so s pesnimi in molitvijo poveličevali Brezmadežno.
*	Nova cerkev na Bledu. Ni še dve leti tega, kar je cdr naših „najbolj visokih in modrih glav" prerokovala, da še d»e leti ne pustijo niti deske niti kamenčka vzeti od stare cerkve proč. No, seiaj naj pride na Bled, kdor boče videti, kako ae natančno izpolnjujejo take prerokbe; zdaj reB ne bo mrgoče vzeti od stare cerkve niti kamenčka niti deske, ker jih nikjer ni. Namestu Btare napol podrte cerkve se dviga nova, veličastna gotika stavba, ki je pač najlepla na Gorenjskem. Zidava jo sicer preprosta, pa delo trpežno, posebno lep je atari prenovljeni zvonik. Precej bogat pa je glavni portal z reliefom bv. Martina. To podobo je umetniško izvrš i znani akad. kipar Berneker. V cerkvi še ni diuge oprave, kot krasno slikana okna. V deseterih oknih krasne slike avetnikov, nad vse lepa bta sveti Martin in bv. Cecilija na koru. Druga okna bo slikana z gotskimi okraski. — Prvič bo služba boija v novi cerkvi 13. nov. t. 1. na »Martinovo«, ko jo ravno v fari .iegnanje". Dj takrat bo £e tudi v cerkvi menza za veliki oltar, prilnica, obhajilna miia, vse iz kararakega marmorja, dalje večna luč in pa klopi na moški strani«
Razgled po domovini.
Priznanje deželnim poslancem katoliško-narodne stranke. Naši ptslai:ci dooiv.jo c,a r<.z ih strani destitke laradi zad njega nastopa v kranjskem deželnem zboru. Tu Ji kregi, ki so so doslej kazali bolj mrzla do nafie etranke, so se ogreli in brez ovin kov priznavajo, d« je odločni boj naše stranke v korist celemu slovenstvu in da je ed;no le na ta način mogoče doaeiii kai trajnih uapthov. Nasprotniki ne bodo mogli z lažmi ibeg*ti javnega mnenja. Ca »S o vtnski Narod« prinaša dolgovezne članke, v ktterilfc dokazuje, da katol. narodna stranka razpada, da je večina kiuba proti dr. Su st*r«ču itd., se mu vsakdo lahko v cbraz smeie. Tate budaloeti ne bodo rešile nem fiko liberalne neze EJina in močna, »živa-joč p polno zaupanje svojih volilcev in velik rtspebt pri nasprotnikih, staji zdaj tu katoliiko narcdna stranka, s trdno voljo, da izv- >u e sedan i boj do kmea
Sadna razstava v Radovljici. Kakornam poroča osnovalni odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta še do konec t. m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu na-naznanja obisk razstave z raznih krajev ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi se drži izborno, le nekaj prav zgodnih hrušk se je deloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi nastopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvrstnih domačih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne itd.
Obrtna šola na Rakovnikn. Piše se nam: Ker pogosto prihajajo na vodstvo sa-lezijanskega zavoda vprašanja glede rokodelstva, sklenilo je v dogovoru z deželno in mestno šolsko oblastjo začeti v zavodu v prihodnjem mesecu tečaj obrtne šole za one dečke, ki so dokončali ljudsko šolo in imajo 14 let. Vodstvo bi sicer želelo izučiti gojence v delavnicah na Rakovniku, ali ker tega ne more, dokler mu cenjeni sotrudniki in dobre sotrudnice ne pomagajo, da se dovrši nameravani zavod, se je vodstvo pogodilo z različnimi boljšimi tvrdkami v mestu, da jim pošlje gojence v delo, od 7—12 dopoldne in od 1 do pol 6. popoldne. Vodstvo se bo kolikor možno pri tvrdkah zanimalo, kako se gojenci obnašajo. Zanimalo se bo zajedno z vladno priznanimi učitelji, kako napredujejo v svoji obrti in kaj jim še posebej manjka, da se spopolnijo v svoji stroki. Nadzorovalo se bo kolikor mogoče in go-
tovo bodo gojenci vsaj ob prostih urah, ko niso pri delu, daleč od tolikih nevarnosti kar bo za vestne stariše velika tolažba. Cim bolj bodo dobrotniki in dobrotnice podpirali zavod, temveč ubogih in zapuščenih dečkov bo mogoče sprejeti in jim tako zagotoviti vsakdanji kruh in srečno prihodnjost. Novi vajenci se sprejemajo tekom oktobra Šola začne z novembrom. Pogoje pojasnjuje ustno ali pismeno: vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani.
Brežice. V frančiškanskem samostanu v Brežicah bodo 23. oktobra obhajali preč. p. Benedikt Gradišnik 501etnico mašništva. 11. nov. bodo pa ravno tu preč. p. Bernard Vouk, bivši gimnazijski ravnatelj v Rudol-fovem in starosta frančiškanske provincije sv. Križa, slavili 801etnico svojega rojstva. Bog živi oba slavljenca, ki sta vkljub lepi in častitljivi starosti še čvrsta in zdrava, še mnogo let!
Stenski koledar, edini v slovenskem jeziku, je ravnokar izšel in se dobiva v prodajalni Jerneja Bahovca, trgovina s papirjem v Ljubljani po 40 vinarjev, s pošto 5 vinarjev več.
Gorenjske novice.
* Moravske novice. Prvi politični shod se je vršil pri nas 9. t. m. v Zalogu v krasnem od Moravč kacih deset minut oddaljenem gradu g. Povšeta. Shod je vzbudil med nami mnogo zanimanja. Naše ljudstvo je slutilo —■ ker pridejo k nam gg poslanci — da bo to nekaj lepega. In ni se motilo! Prišlo je mnogo mož ta dan v prijazni Zalog tudi iz sosednjih fara. Shod je ob polu štirih popoldne otvoril predsednik katol. društva g. V. Bernik. Prvi je govoril g. drž. in. dež. poslanec Pogačnik o današnjih razmerah, o drž. in dež. obštrukciji ter o krivični volilni reformi. Zlasti pa je po vdarjal, da dokler bodo v dež. zboru odločevali nemški grofi in baroni, dokler bode ukazovala manjšina večini in dokler bodo višji stanovi kovali postave po svoji volji in nam rezali kruh, ljudstvo ne bode zadovoljno in tudi ne bo miru niti v dSzelnem niti v državnem zboru. Za njim je nastopil g. dr. Susteršič. Navzoči smo spoznali v njegovi osebi res pravega voditelja slovenskega ljudstva, kateremu je v resnici kaj na tem, da se pomaga bednemu ljudstvu Povedal je, da on nima nič proti povišanju plač učiteljem, toda plačajo naj premožnejši ne pa bedno kmetsko ljudstvo, katero že' komaj diha pod težkim bremenom davkov
Ljudstvo pa, ki je glavni steber dežele, hoče tudi pravice, pravični volilni red, hoče da s spoštuje vera in slov govorica. Zato možje, naprej, mi moramo zmagati; četudi leti! na nas kroglje iz liberalnih topičev, mi, zastopniki, bodemo odločno vstrajali do konca. Poslušalci so z burnimi živoklici odobravali poslančeve besede. Potem je spregovoril S« par besedi vrli moravški kapelan gospod M Škerjanec ter nas opomnil v vznesenih be sedah, da nismo zbrani kje v kaki gostilni ampak v gradu našega dež. in drž. poslanca g. Povšeta in da smemo biti ponosni na kajti katol. politični shodi v grajščinah so dandanes redka stvar. Končno se je še g.pred sednik v imenu navzočih zahvalil gg. po-slancem in se spominjal Njega Svitosti na šega pnpeža Pija X. in Veličanstva n; cesarja Franca Jožefa I. ter tako shod u ključil. Ljudstvo pa se je razšlo veselo ii zadovoljno; vsi smo hvaležni gg. poslancea za njih trud in požrtvovalnost. Gotovo so besede gg poslancev padle na rodovitna tli in bodo brez dvoma obrodile mnogo dobrega sadu. — Slabo vreme nam nagaja ie skoro celi mesec. Pa je res hudo zlasti zaradi setve, lahko bi bila že končana a se je še komaj začela. — Dvakrat trem zvonilo je v enem tednu na Drtiji pri Moravčah. To se redko prigodi. — Poletje se novi, al jeseni grmi, so dejali včasi naši stari možje letos je pa ravno narobe. Koncem kimovci se je bliskalo in grmelo, oktobra pa je hotela starka zima obnoviti naše hibe z belo odeja
—	Po shodu v Moravčah je nekdo v Toma novi trafiki hotel kupiti smodke; a gospi, ko zve, da je bil na shodu, mu jih odreče. Gospa V tem se Vam pa v prihodnje prav lahko postreže! — D a v i c a se je pojavila ' Dešnu pri Moravčah. Umrlo je že 6 otrok, nekaj jih je ozdravelo. — Plesi se vrže večkrat pri nas ob nedeljah v neki gostilni Mladina pamet! Zlasti dekleta Marijinedružbt da ne bode treba predniku vedno opomii
—	Spominska knjiga je shranjena na b Vegovem domu v Zagorici pri Moravč Knjiga je namenjena za vpisovanje obiskovalcev Vegovega doma. — Silno so r vedni nekateri v naši dolini, kdo je nami dopisnik „Domoljuba". Trudijo se« ogibajo, a pravega zadeti ne morejo. Naj » torej enkrat povedano, da ne dopisuje nP duhovnikov, ampak nihče drugi kakor pisani. Uganite kdo.
Iz Šmartna pod Šmarno g°r0' " nedelje po vrsti so se vršile pri "aS ^ slovesnosti, katerih ne bomo tako hitro p* zabili. Sedemnajsto nedeljo so nam naš kan, kanonik J. Sušnik blagoslovili &
širjeno in prenovljeno pokopališče, katero se je iz neznatnega in zanemarjenega spremenilo v ponos naši župniji. Križ in sveta razpela sredi pokopališča je pa že nekaj posebnega. — Osemnajsto nedeljo pripeljali smo prav slovesno kip lurške Matere božje iz Domžal, kjer ga je podobar Karol Hrovat prav mojstersko izvršil. Hvala goriškemu beneficijatu g. Berniku in domžalski Marijini družbi, ki so našo lurško Mati božjo tako : lepo sprejeli in spremili. Tudi mi smo lurško Mater božjo slovesno sprejeli na meji in jo v sprevodu spremili ter jo postavili v novo, prekrasno kapelico zraven župnišča, kjer je pred stalo staro, razdrapano znamenje. Najlepša slavnost pa je bila na rožnivenško nedeljo, ko so presvitli knez in škof delili zakrament sv. birme. Dopoldne ni bilo nič izvenrednega, šlo je kakor drugod; a popoldne bilo je nekaj nenavadnega. Ob dveh so imeli presvitli krasen govor o Marijini družbi, potem so sprejeli nekaj deklic v to družbo in naši čvrsti dekliški Marijini družbi so zdaj blagoslovili novo bogato, s zlatom obloženo zastavo, ki se sme meriti z najlepšimi na Kranjskem. Ona dela vso čast umetnici gospej Hofbauerjevi glede krasote in nizke cene. Botra novi zastavi je bila soproga županova, ki je ob tej priliki darovala prav lepo svoto za zastavo. Po litanijah smo šli venkaj iz cerkve in so nam presvitli blagoslovili novi sliki sv. Martina in rožnivenške Matere božje, ki sta ob cerkveni ograji v kapelicah. Slednjič smo šli v sprevodu h kapelici lurške Matere božje sredi vasi in tukaj so nam presvitli blagoslovili kapelico in kip, nazadnje pa izpre-govorili s svojo prirojeno jim gorečnostjo tako ginljive besede, da menda ni ostalo nobeno oko suho. To je bil njihov tretji govor ta dan. Ljudstva domačega in vnanjega nabralo se je toliko, da se je vse trlo. Zdaj je bil obširni dnevni red dovršen. Pred žup-niščem ustavile so se Marijine hčere s svojo zastavo, naredile živ venec okoli svojega škofa in Marijina hčerka se v lepih besedah zahvali presvitlemu višjemu pastirju za milost in dobroto, da so blagovolili sprejeti nekaj deklic v Marijino družbo ter blagoslovili njeno zastavo. Tudi mi zakličemo s to govornico presvitlemu: Bog in Marija naj Vas blagoslavljata po Vaših apostolskih potih! Bog plačaj Vaš trud in skrb, ki jo imate za nas! Prav je imel domači župnik, ki je ob koncu svoje napitnice zaklical:
Živel naš apostol goreči,
Hren II. pa tudi še veči!
* Na LImbarski gori pri sv. Valentinu se je bralo v sredo pred sv. Mihaelom 9 sv. maš; to je pač nekaj redkega. Ta dan imeli se namreč duhovniki moravške dekanije, ki so vpisani v bratovščino presv. Srca
Jezusovega, na tem božjem potu svoj mesečni sestanek. Vkljub slabemu vremenu zbralo se je lepo število duhovnikov sobratov pri sv. Valentinu. Tudi od vse duhovščine moravške dekanije visokospoštovani g. dekan, Janez Bizjan, so nas počastili s svojim prihodom. — Dokler smo duhovniki tako ze^ dinjeni, zastonj lovite liberalci naše ljudstvo v svoje mreže. Vprav z Limbarske gore se lepo vidi v Drtijo, kjer zdihuje liberalni župan Hušnikar na razvalinah nekdanje liberalne trdnjave.
Prvega župnika so dobili Češnji-čani v moravšti dekamji Ni še prav dolgo tega, odkar so postale Češnjice samostojna župnija, preje so bile le takoimenovana lo-kalija. Pa vkljub temu, da so dobili ti varovanci karmelske Matere božje župnijo, niso imeli dosedaj še nobenega inštaliranega župnika. Šele g. Franceta Kepec je doletela ta čast. Zato pa prav iz srca čestitamo g. župniku, ki že 30 let pasejo češnjiške duš'ce!
*	V izobraževalno društvo vabi naš Podgorc čemšeniške može in svoje ljube mladeniče, pa ima srečo. Na rožnivenško nedeljo popoludne je bil govor „o pomenu izobraževalnih društev", in takoj se jih je vpisalo 41 udov, pa nekaj jih bode še pristopilo. Zlasti mladeničev, najboljših izmed cele župnije, se je precejšnje število oglasilo. Le vkup, le vkup; samo 1 krono bote plačevali na leto, pa se bote marsikaj potrebnega ter koristnega naučili.
*	Za lepo vreme prosijo čemšeniški kmetje: vsled slabega, deževnega vremena ne morejo ne sejati, ne ajde požeti. Dnč 10. oktobra je razsajal hud vihar po naših hribih: s korenino je podrl vitko jagnje pod župniščem; pravijo, da je škoda tega starega dreves*. Dolgo je kljuboval silnemu vetru, pa zastonj. — Včasih so nanj pritrjevali zastave ob raznih prilikah, n. pr. ob birmi, zdaj ga pa čaka osoda nerodovitnega drevesa: v ogenj ž njim.
o V Mengšu so igrali fantje in dekleta iz Marijine družbe »ladijsko siroto" dnč 2. oktobra. Ljudstva je bilo obilo. Posebno so se odlikovali Žita, Brito in prednica. Tudi Ajina in Ganči sta bili izvrstni. Mnogo smeha so povzročili v komičnem prizoru Kompare, Krušnik in Pire. Pa zopet kmalu kaj!
*	V Ratečah na Gorenjskem ima v gostilni pri „Jalenu" neka liberalna babura še vedno umazani „Narod" na mizi. Pred kratkim so ji pa prinesli pod okno še blata za spomin. Tako je imela blato na mizi in pod oknom. Dober tek!
*	Žlrovcl in Poljane! so bili bolj pametni nego pa tisti, kateri so jih hujskali, naj gredo v Ljubijano razgrajat v deželno zbornico proti dr. Šusteršiču. Po celi poljanski in žirovski dolini se je govorilo, da želi dr. Tavčar tako „gardo"; a kmetje so
se kmalu premislili. Ko smo še v „Slovencu" dva dni pred sejo povedali, kaj se pripravlja, je padel pomen te „garde" v nič, in slednjič so se tudi šnopsarji premislili in se zbali Prišel je samo en liberalen Žirovec. „Narod" ni prav nič tajil, da mi nismo imeli prav, ampak se je z gostobesednostjo hotel rešiti iz zadrege. Petkova seja je pokazala gosp. dr. Tavčarju, da ne potrebuje prav nikake »telesne straže" in da njemu nihče nič noče, če on druge pusti pri miru.
*	Shod v Selcih. Pišejo nam: 2. okt. je naš poslanec g. Fr. Demšar sklical shod po § 2, ker ni bilo več mogoče sklicati javnega shoda. Poročal je o zadnjih dogodkih v dež. zboru, kjer so slovenski liberalci na žalost in sramoto slovenskega ljudstva zatajili slovenski program ter molčali, ko je deželni predsednik pokazal, da ni na svojem mestu v deželi, ki je v ogromni večini slovenska. Zbrani volivci so izrekli gosp. Demšarju in vsem katol. narodnim poslancem zaupanje z željo, da vztrajajo v boju za pra vice slovenskega ljudstva, dokler ne zmaga pravica.
*	Velik shod v proslavo Brezmadežne je napravil« radovljiška dekanija na rožnivenško nedsljo na Brezjah. Shod je bil veličasten; bih je okoli 5000 udeležnikov iz vseh fai& radovljiške dekanije. Ob 2 popoludne je imel slavnostni govor o Brezmadežnem spočetju Marijinem mil. gOBp prelat Fiis, nato se je raz rila velikanska procesija. Šestdeset bander in zastav je bilo v sprevodu. Bilo je res v srce segajoče videti toliko množico vernikov, ki so s pesnimi in molitvijo poveličevali Brezmadežno.
*	Nova cerkev na Bledu. Ni še dve leti tega, kar je ena naših „oajbolj visokih in modrih glav" prerokovala, da še dve leti ne pustijo niti deske niti kamenčka vzeti od stare cerkve proč. No, seJaj naj pride na Bled, kdor hoče videti, kako se natančno izpolnjujejo take prerokbe; zdaj res ne bo mrgoče vzeti od stare cerkve niti kamenčka niti deske, ker jih nikjer ni. Namestu stare napol podrte cerkve se dviga nova, veličastna gotika stavba, ki je pač BajlepSa na Gorenjskem. Zidava je sicer preprosta, pa delo trpežno, posebno lep je stari prenovljeni zvonik. Precej bogat pa je glavni porial z reliefom sv. Martina. To podobo je umetniško izvrš 1 znani akad. kipar Berneker. V cerkvi še ni diuge oprave, kot krasno slikana okna. V deseterih oknih krasne slike svetnikov, nad vse lepa sta sveti Martin in sv. Cecilija na koru. Druga okna so slikana s gotskimi okraski. — Prvič bo služba božja v novi cerkvi 13. nov. t. 1. na »Martinovo«, ko je ravno v fari »Žegnanje". Do takrat bo že tudi v cerkvi menza za veliki oltar, prižnica, obhajilna misa, vse is kararskega marmorja, dalje večna luč in pa klopi na moški strani-
Seveda nam bo Se veliko manjkalo, pa upamo, da nam bo že S:ce Jezusovo odprlo dol rib src, ki nam bodo pomagala pripravljati Bogu vredno prebivališče.
* Predrznost jeseniških hajlovcev vedno bolj raste. Dne 2. oktobra je obiskalo večje število vsegermanskih turnarjev iz Bo-Ijnka in Ljubljane svoje jeseniške bratue hajlovce. Obnašali so se seveda tako, kakor bi bile Jeaeiice popolnoma nemška last in njihova posest. Prišlo je do demonstracij, kar bi se ne bilo zgodilo, ako bi ne bili hajlovci izzivali. Vsled demonatricij so se čutili turnarji silno užaljeni v svoji germanski časti, zlasti jih ni mogel pozabiti inženir pri kranjski industrijski družbi Endres. Napadel je dva dni posneje pobalinsko na prehodu čez železnico visokošolca Pretnarja, ki je bil ravno na sprehodu. Udaril ga je b pestjo sa vrat in pobil na tla. Vrcčekrvni Eodres je bil od sodišča v Kranjski gori zaradi žaljenja časti in zaradi prestopka zoper telesno varnoat obsojen ca 24 urni zapor. Plačati mora tudi odškodnino in vse stroške. Ali bo kazen kaj c hladila Eidresu vrečo kri?
•	Ponesrečil se je na Dovjem Franc Pogačnik. Udaril je po mizi a steklenico, ki se je razletela in mo prerezala lile na roki.
*	Uboj in samomor. Dne 2 t. m bo se stepli med seboj na Hrušici v kantini ,zum lustigen Tiroler" štirje Italijani. D ;a sta bila smitno ranjena. E len je umrl kmalu po pretepa, drugi je še živel 9 ur. Din prej ce je pa na Jesenicah obesil neki Italijan, tako da bo ob istem času ležala v mrtiašoici trupla treh neirečnežev.
Dolenjske novice.
Ribniški novičar.
t Repek si je odlomila v predzadnji številki »Domoljuba" devetica in zato je stalo, da je Višnikar dolžan ribniškim revežem 200 kron, namesto 209 kron, kar naj se vzame s tem blagovoljno na znanje.
f Mrtvoud se oglaša v naši deželi. Spomladi zadel je g župnika v Laščah. Zdaj pa g. župnika Šaleharja v Dolenji vasi.
f S koso je prirezala v Laščah nemila žena nit mladega življenja marljivi ga četrtošolca Fr. Peček. Lepega pogreba udeležila se je tudi šolska mladež z učiteljstvom. Kdor ve, koliko skušenj šolskih in skušenj življenja čaka mladega dijaka, bode pač bla-groval rajnega, da ga je Gospod tako zgodaj poklical delat maturo za večnost, katero smemo upati je prestal dobro, ker se je z dolgotrajno boleznijo skrbno pripravljal nanjo.
f Zaupni shod v Dobrepoljah je bil 2. oktobra. Poslanec Jaklič pokazal je libe-
ralne Slovence v zvezi z Nemci in liberalnimi grajščaki. V dveh važnih odsekih so dali Nemcem večino in v odseku za volilno pre-osnovo so volili za predsednika Nemca. Poslušalci so biti ogorčeni. Možje ne pozabite te sramote in krivice do pr hodnjih volitev! Onda bode čas, da se pomete z Ddžmano-vimi grabljami.
f Pozabljeni dobrotnik. Kmalu bo tri leta, kar je umrl sodraški župnik Jožef Voglar, pa še zdaj nima spominika na pokopališču. Res — pozabljen dobrotnik!
f Ni varno oddajati dopisnice na c. kr. pošto v Sodražici. Znano nam je par slučajev, da se zadržujejo. Tudi prepisi od tam oddanih dopisnic se dobe. Za en tak slučaj ve tudi učitelj Mihael Verbič, svak c. kr. poštarja Frančiška Fajdige.
f Dvojne c. kr. postave so v rabi v Laščah. Ene sorte jih imajo c. kr. orožniki, druge sorte jih ima pa c. kr. sodni adjunk Tekavčič. E!
f Klešče Ima nekdo pripravljene za c. kr. sodnega adjunkta Tekavčiča v Velikih Laščah. Sprejel je namreč neki denar, ki bi ga ne bil smel za nobeno ceno sprejeti. In govoril je nekaj, kar bi ne bil smel nikdar govoriti. Kadar se klešče stisnejo, bo Tekavčič zacvilil, da se bo slišalo v Novo-mesto ali v Gradec ali pa še dalje. E!
f Pobožen, ali kali? Pripovedovalo se nam je, da je v nekem hlevu klečal c. kr. orožnik s povzdignjenimi rokami...
t Lejte, prerok je Ivo Rus v Loškem potoku. Pisal je svoj čas in naznanil širnemu svetu: Jam za goro (t.j. v Loš kem potoku) že sije svit zlate svobode. Oni večer je zasijal svit p o b i j a 1 n e sekire v zlati slobodi plesa in pijančevanja. Ivo, to je svit zlate svobode! Neki mož je otesal nekega s sekiro po plečih, ženi njegovi pa bi bil kmalu odbil s sekiro čeljust. To so nasledki zlate krčmarske svobode. Toda župani na noge! Pa tudi c. kr. orožniki, na noge! Ako komu uide pes brez torbe na cesto, ako si gre voznik kupit tobaka in pusti za trenutek konje same na cesti, je že orožnik za petami in dotičnik ima pota in stroške. Kedar se pa pleše brez dovoljenja in se toči čez policijsko uro, tedaj pa žandarja ni blizo. No, no, pa saj se spoznamo. Tudi c. kr. okr. glavarstvo v Kočevji, ki tako rado in še celo vkljub uporu občinskih odborov podeljuje krčmarske koncesije, naj gleda, kaj se godi v takih gostilnah.
f Najložje se shaja brez krajnega šolskega nadzornika. V Dragi ga že silno dolgo nimajo in vendar šola ni zato niti za las boljša ali slabša kot sicer.
f Zopet sneg in sicer v pomnoženi izdaji smo dobili 10. oktobra. Mislili smo, da je sv. Evzebij v pratiki, pa je bil zunaj.
St. 20
f jubilejna slavnost na Vel. Slevici se je vkljub skrajno neugodnemu vremenu prav dobro obnesla. Ljudstva je bilo vse polno v cerkvi in pri predstavi. Lepe jgre ljudje niso mogli prehvaliti.
Iz litijskega okraja.
f Litija. V soboto (8. oktobra) zvečer so imeli socijalni demokrati tukajšnje tovarne svoj shod v gostilni „pri Fortuni«. Govoril je demokrat Čobal iz Zagorja. Poročal je še dovolj stvarno o državnem položaju in priporočal navzočim strokovno društvo, a za to ni bilo nikake prave vneme med navzočimi. Vseh skupaj jih je bilo ka kih 40, ki pa niso vsi socijalni demokratje. Treba je vsekako za tukajšnje delavce kake zveze ali pa kakega društva. — Vsled neprestanega dežja je Sava pri Litiji narasla na 2 m. nad navadno višino.
f Iz Brega pri Šmartnem sije zlomila roko Helena Vrhovec.
f V Št. Lambertu ustanove slov. kat. izobraževalno društvo. Pravila so že pri vladi.
f Na Savi so imeli prošli teden sveti misijon. Sklep je bil v nedeljo. Dovoljeno je, da se ustanovi enorazredna ljudska šola.
t Na Polšnlku je nova cerkev pod streho. Blagoslovljena bo 6. novembra. Tudi tukaj dobe enorazredno novo šolo. Imeli smo že pravo zimo, ker 19. septembra je že melo ves dan pri nas in po sosednjih hribih.
f V Štangi je razpisana organistovska služba, ki je dosti dobra. Nastopi se lahko precej.
f V Preski In v Sv. Večeru, fare šmartinske, je letos precej in dobrega pristnega dolenjskega cvička. Kdor hoče imeti pravi cviček, naj pride kupit novega vina. Cene so zmerne.
f V Kresnicah je razpisana služba poštnega odpravnika.
f Litijski rojak je Kastelic, ki je pa bil zasačen v Trstu, da je v veliki tatinski družbi. Mi Litijčani ne moremo nič za to.
f Pojasnilo. „Slovenec" je poročal, da so aretirali v Šmartnem nekega Pipana, ki je storil grdo hudodelstvo. Da ne bodo Šmartinčani na slabem imenu pred svetom, pojasnimo, da je bila to zmota, ker v vsej šmartinski fari ni nobenega Pipana in tudi nikogar tu niso zaprli radi kake take hudobije. —
f Poročil se bo g. Al. Pregelj, uradnik južne železnice v Ljubljani, doma iz Kresnic, z gdč. Hutterjevo, doma iz Litije.
f Liberalci in blra. Iz šmartinske župnije nam poročajo: Neko znano človeče se je zaletelo v umazanem »Narodu" v našega cerkvenika in mu očita biro. Temu hujskaču odgovorimo le to: Starodavna navada v naši župniji je, da se daje cerkveniku pšenica za hostije. To smo vedno radi dajali
in jo bomo tudi v prihodnje. Seveda dopisec bi moral to vedeti, saj že dolgo časa prebiva v naši župniji, a kaj njemu mar cerkev in sv. obhajilo. Za tako mučene" ljudi, ki znajo v »Narod" pisati, ni cerkev. Svetujemo dopisunu »Naroda", naj ga naša bira prav nič ne briga, pometa naj raje pred svojim pragom, saj leže tam celi kupi smeti.
f Št. Lambert. Upam, da mi »Samotar" in „Podgorc" dovoli ta, seveda če je zadovoljen tudi g. urednik, da napišem nekaj vrstic, ki bodo naše čitatelje »Domoljuba"

zanimale. Omenil in priporočal sem, da bi naši Šen»'amberčani podpirali raje »Družbo sv. Cirila in Metoda", ne pa tisti ljubez-njivi »arovž*. — »Samotar" in »Podgorc" ali vesta kaj se je zgodilo, novega pri nas ? Enemu izmed mnogih je ta — ljubezniva
pijača —- tako pamet zmešala, da--da
je nesel pismo mesto v poštni nabiralnik —
pa--kam neki? pa v farovški pomi-
valnik — no tja, kamor grdo vodo izlivajo.
Pa recita, da ni to nekaj čisto novega!? — O ti »arovž", „arovž" . . .! V št. 18 je poročal samotar na Jablaniku, da so imeli 14. avgusta otroci prvo sv. obhajilo. Povedal je tudi, da v bratovščino treznosti pristopajo redno novi udje. Tega pa ni povedal, da so bili tudi otroci sprejeti ravno na dan prvega sv. obhajila v to družbo, ter da so pri očitni službi božji, vpričo zbranih žup-ljanov storili svojo obljubo. Tudi tega ni povedal — morda ni vedel, ker je samotar — da se je izmed 18 obhajancev upisalo v
družbo treznosti samo 12, drugih šest pa ne. In zakaj ne? Ker so jim — stariši pre-pevedali, češ, potem pa ne boš mogel okušati ljubega žganjčka, ki nam daje »kroft" in nas »potrošta" v naših bridkostih. Samotar, ali ni to žalostno znamenje časa? Čez sto let bo tujec gospodaril slovenski ztmlji, ako Slovenci ne puste tega strupa. — Ali se ti ne zdi tako, samotar? Našel sem na cesti na pol razbit rešpeklin, menda
je samotarjev, kali; onega čudaka v veveričinem gnjezdu. Pogledal sem skozenj in — oj para, — videl sem, kako ste dve dekleti sedeli v gostilni, pred seboj frakelj, iz katerega ga je zdaj ta, zdaj druga ruknila; ker je bil pa le prehud — menda je gostilničar premalo vode primešal, — ste pa zraven pridno zobale »cukerček" Svoje dni so hodili le moški nad frakelj — v novi dobi pa so začele tudi — ženske. Tudi napredek.
Iz Šent Rupertske doline.
f Neko revše se jezi v »Narodu" nad »Domoljubom", ker je ta izrazil željo, naj bi kupile mokronoški grad redovnice in napravile šolo. I no, če ste tako liberalni, pa napravite v gradu tovarno za kolomaz, da boste mazali svoj polomljeni liberalni voz.
f Stekli psi so se klatili po Mokronogu, ugriznili so tri osebe. Psi bodo nosili torbe do novega leta.
f Mošt je zelo dober in po ceni od 6—10 forintov 56 litrov. Kupci le skupaj! Vino bo zares izvrstno in močno.
f 150.000 kron so snedli liberalci v deželnem zboru kmetu, tudi po naši dolini bi marsikdo kaj dobil. Kmetje pri volitvah pokažite liberalcem vrata, najprej 150.000 kron, potem boste šele z nami govorili.
f Draga bo nova šola mokronoška, no pa saj se je reklo, da se bo dobilo nekaj od cesarja, nekaj od dežele, nekaj pa iz Krškega. Ali ni na pošti še nič prišlo?
f V Krško k znani dobrotnici naj gresta prosit za šolo g. župnik in veletržec Povše, tako je bilo rečeno. O ne! Le sami pojdite, saj veste kaj ste ukazali na shodu pri Mevželjnu! Le sami pojdite, in če bodete dobili le 100 K, pa bomo v »Domoljubu" debelo natisnili.
Od Novega mesta do Trebnja.
f Kdor drugemu jamo kopije, sam pade vanjo Tako se je zgodilo tudi našemu hotelirju Jakobu Pavčiču. Svoječasno bi bil rad spravil novomeškega dacarja v luknjo; pa ni šlo, bil je radi pomanjkanja dokazov — oproščen. Nasprotno pa je bil obsojen naš „Jaka" od okrožnega sodišča v štiri dolge mesece zapora radi podkupovanja prič h krivemu pričanju. Sedaj bo pa on skušal, kakšen je letošnji ričetov pridelek.
f Strah pred razpelom. V neki hiši so igrali na karte in vmes tudi malo »privezovali". V kotu nad mizo je viselo razpelo. Žrebelj je v steni odjenjal in razpelo je padlo na klop. Igralci v strahu, misleč, da jih je obiskala božja kazen, so jo hitro pobrali in se izgubili na vse strani.
f Slikarija. Prijatelj, če te pripelje pot v Trebnje, stopi v trebanjsko cerkev in videl boš vso cerkev od znotraj kaj lepo
General Steselj.
preslikano in vse altarje prenovljene. Neki notranji čut te bo obšel, da boš z veseljem in vnemo pomolil .očenaš". Delo hvali umetnika r. M. Koželja iz Kamnika.
t Letina. V trebanjski in velkolaški občini se je letina precej dobro obnesla. Sadja obilo; vina pa dvakrat toliko, ko lansko leto. Da bi bili le ljudje Bogu hva ležni za to. Dež nagaja pri žetvi ajde in drugih poljskih delih.
f Iz Mirne peči se nam poroča, da so se s težkim srcem ločili od dosedanjega kapelana Majdiča, ki si je velike zasluge pridobil za farane; vesele pa se, da so dobili dobrega naslednika Kleindiensta, dosedaj kapelana v Polhovem gradcu.
Belokranjske novice.
f Shod mladeničev Marijine družbe iz Belokrajine se ni vršil vsled slabega vremena. Odložen je za poznejši čas. Vse je bilo lepo pripravljeno pri Treh farah, cerkev se dekleta vrlo okrasila, pa je Bog hotel drugače. No, če Bog dd, bode prihod njič še lepše!
f Požar. S Suhora se nam poroča, da je dne 7. t m., popoldne ob pol štirih, nastal velik požar v vasi Gorenji Suhor. Zgorela je hiša in vse žito pod streho posestniku janežu Željko Živino so komaj rešili. Škoda se ceni na 1400 K. Mož je bil vedo« zavarovan, žal, da je ravno letos to opustil! Ko bi ne bili sosedni ljudje urno prihiteli na pemoč, vpepeljena bi bila gotovo cela vas in vsa gospodarska poslopja, ktr dotični vaščani so bili večinoma vsi na polju. Zažgali so otroci, igraje se z ognjem za hišo, nakar se je vnel najprvo velik kup suhega koruznega perja. Starši, pazite na otroke, ker nesreča nikdar ne miruje!
f Nalivi so bili sedaj po Belokranjskem. Kulpa je prestopila bregove in naredila mnogo škode, posebno krmi. Ljudje ne morejo spraviti pridelkov, posebno krma dela velike težave vsled vednega dežja. Ena žena bi bila kmalu utonila v tem divjem nalivu. Šla je brat želod ob Kulpi, pa je pridrla Kulpa in komaj so jo še ljudje rešili.
f Draga krma je pri nas; po 3 gld. cent je že, kaj bo šele spomladi. Tudi drugo bede vse drago, ker je mnogo škodila suša. Po ceni je samo živina — a meso pa drago f Takega mošta še ne, kakoršen je letos, pravijo vinorejci belokranjski. Ž njim se ni metati. Pridite pokusit vi Gorenjci — boste videli, kdo je bolj močan.
f Na Radovlci bodo imeli sv. misijon od 18. t. m. do 26. t. m. Pridejo čč. očetje jezuitje.
f Graščino na Krupi je kupil baje g. Makar st. iz Metlike za 170000 gld.
f V Drašičih ni vse tako kot bi želeli vrli gespodaiji. Mladina ie časih poigra
s kamenjem. Ako ne bodo kmalu dotični fantki pametnejši — se bodo kesali. Ni lepo, da bi taki smrkavci spravili to pošteno vas ob dobro ime!
f Novo obhajilno mizo so dobili v Metliki. Naredil jo je g. Ignacij Čamernik iz Ljubljane.
f Čudne razmere v Metliki. Šola v Metliki pravijo, da je premajhna, in vendar ima notri stanovanje g. nadučitelj in še več sob. Zato pa treba naložiti kmetom nov davek za novo šolo, namreč Lokvi-čanom! Lepa je ta! Šolo so zidali že v Metliki in še sedaj plačujejo davek zanjo, sedaj pa zopet nove stroške za novo šolo! Znajo pa liberalci! Hočejo biti napredni, pa še ljudem ne privoščijo, da bi kmetski otroci obiskovali večrazredno šolo v Metliki Vemo, kje liberalce čevelj žuli. Kmetje naši, ki vedo že sami, kaj je prav, se vam ne bodo usedli na limanice, da bi jim usilili novo breme za novo šolo Kmetje pozor!
Iz drugih krajev Dolenjske.
Iz Zatičine. 4. oktobra je bila vsa Za-tičina v zastavah. Ta dan so blagoslovili novo šolsko poslopje. Ob pol 10. je bila v samostanski cerkvi slovesna sv. maša, katero je daroval mil. gospod opat. Iz cerkve se je pomikala dolga procesija k šoli. Tu je šla šolska mlidina z učiteljstvom, občinski odbor, krajni šolski svet, stavbeni odbor, duhovščina z g. opatom, učiteljstvo iz bližnjih vasij ter drugi gostje in mnogo ljudstva. G. opat je blagoslovil vse prostore v šoli ter nato nagovoril zbrane v lepem, slovenskem nagovoru. V I. razredu je g. župan G o r i š e k po kratkem govoru izročil slovesno ključe g. nadučitelju Kovaču, ki se je vsem, ki so pripomogli, da se je ta lepa stavba izvršila, zahvalil. G. okrajni šolski nadzornik S t i a s n y je poživljal mladino, naj rada prihaja v šolo in se pridno uči ter je za vzgled ji postavil mladostno življenje našega cesarja. Otroci so navdušeno zapeli cesarsko pesem, na to pa nastopi neka deklica v narodni noši iz III. razreda in deklamuje primerno pesmico. Med posam-nimi točkami so prepevali otroci narodne pesmi. Ko je bilo to končano, je bila mladina pogoščena s kavo, kruhom, klobasami in vinom. Opoldne je bilo skupno kosilo za povabljene .pri Fricu". Tu so napivali gospod svetnik Jenči č, okrajni šolski nadzornik, nadučitelj Kovač in drugi. Želimo le, da bi se v novi šoli vzgojilo mnogo Bogu in cerkvi udanih kristjanov, domovini slovenski pa mnogo značajnih mož in žena! — Odšel je iz samostana za nekaj mesecev č. o. Bdhm. Sel je za kaplana v Št. Rupert, da se bo priučil slovenščine. V naši vasi debimo — tako se nam obeta — v kratkem
brzojavni urad. Največjo zaslugo pri tem bo imel samostan. Zopet napredek!
f Iz Ambrusa smo pred kratkim dali v „Domoljub" dopis, da imamo v naši f4rj štiri nove kapelice. Omenili smo, da verno ljudstvo daje marsikak darček v puščico, da gorf v eni kapelici lučica skozi celo letov čast Kraljici nebes in zemlje .Slovenski Narod* pa se norčuje iz našega dopisa in nam očita revščino. Bolj umestno bi pa bilo da bi g. dopisnik očital ljudstvu isti denar, ki ga izdaja na tisoče in tisoče za strupene pijače v žep judovskim fabrikantom! Sram bodi liberalnih gospodov!
Več faranov. f Skrivnostni umor. Žensko, katero so našli o Malem Šmarnu umorjeno v Gujn-niškem gozdu (Slovenec je o tem poročal) so spoznali. Umorjena je 30 let stara dekle Marija Kolar iz Toplic fare Zagorje ob Savi. Morilcu še niso na sledu. Baje so nekega vojaka kot sumljivega zaprli; a to bo najbrže le govorica. — Na naslov našega vaškega zajedno olepševalnega odbora načelnika: Cesta skozi Podgorico na Slivnico, kar je je v naši vasi, Vam ne dela časti. Ce je pet vaška, kar mnogo trdijo, je Vaša dolžnost ljudi opomniti, da jo popravijo, če je pa občinska, obrnite se na pristojno mesto. — Sicer če bote hoteli „ofer' imeti, kakor ste se baje izrazili, bote morali „štok* prizadetim vasem postaviti na drugem koncu. — Župnišče z gospodarskimi poslopji je popravljeno. Stalo je mnogo truda in denarja. Sedaj, ko je dovršeno, so ljudje spoznali, da je bil skrajni čas lotiti se poprave. V kratkem bomo imeli občinske volitve. O izidu morda poročam prihodnjič.
t Iz Kostanjevice. Povodenj. Vsled neprestanega deževja je Krka jako narasla, da je prestopila bregove in poplavila dolino Kostanjevica je bila v vodi. Po nekaterih hišah so imeli vodo precej visoko, da je bilo treba umikati pohištvo. Stanovalci pa so morali iskati si prenočišč drugod, kjer voda ni prišla tako visoko. Ravnotako so morali tudi skoro vso živino seliti iz hlevov drugam, da je ni dosegla voda. Dnč ll.okt. je bila voda tolika, da je bil promet po Kostanjevici, zlasti proti župni cerkvi, mogoč le na vozovih ali s čolni. - Sedaj je voda sicer odtekla, toda zapustila je namočena tla in vlažne stene, kar bo zlasti v tem letnem času slabo uplivalo na zdravstveno stanje. Umevno je, da je naredila voda škodo tudi po polju, ker imajo ljudje še precej pridelkov zunaj. Kostanjevica je bila zadnjikrat v vodi leta 1895.
f Z Mirne na Dolenjskem. Slavnost blagoslovljenj a d veh novih zastav
n a M i r ni. Na prijazni dolenjski Mirni, polm zgodovinskih spominov, se je vršila na Malega šmarna dan slavnost blagoslovljena dveh
novih društvenih zastav: zastave novega „Slo-venskega katol. izobraževalnega društva" in j zastave dekliške Marijine družbe. Od vseh strani so prihiteli zavedni katoliško narodni Slovenci in Slovenke, da proslave ta lepi praznik bratskih društev. Zbralo se je nad 1000 navdušenega naroda. Prihitelo je odposlanstvo „Slovenske kršč.- soc. zveze" iz Ljubljane, Marijine družbe iz St. Janža, Sv. Križa, St. Ruperta i. t. d. Pri cerkveni slavnosti je stalo pred oltarjem šest društvenih zastav. Cerkveni govor je imel deželni in državni poslanec dr. Ign. Ž i t n i k, ki je vnemal ljudstvo k ljubezni in zvestobi do novih zastav in vrlo delujočih društev Kumica zastave „Kat. izobr. društva" je bila gospa Krama rjeva, kumica zastave Marijine družbe pa graščakinja M a 1 v i n a Pevic. Ponosno sta se razvili po blagoslovu zastavi. Zastava „Izobraževalnega društva" ima na eni strani svetovno oblo in napis »Veri in omiki", obdan z lipovim listjem, na drugi strani pa sliko sv. Cirila in Metoda, zastavo Marijine družbe krasi krasna Marijina podoba.^ Slovesno sv. mašo je daroval č. g. dr. Ign. Žitnik. Popoludne je bil ob '/.3 na prostem pred cerkvijo govor o pomenu in namenih naše društvene organizacije. Ognjevito je govoril prepričevalne besede o tem, oziroma o geslu »Veri in omiki", č. g. Luka Smolnikar ter vnemal občinstvo za plemenito in dobro stvar. Izvestno bo ta govor, ki je pretresel tudi zaspance, zelo pospešil društveno organizacijo med Mirenci. Govoru je sledila ljudska veselica na »Fužini", pri kateri je č. g. župnik Kocijančič nazdravljal gostom, dr. Žitnik navzoči kumici zastave izobraževalnega društva, gospe Kramarjev i, g. Puhar v imenu ljubljanske deputacije zborovodju pevskega zbora g. M i-heliču in zborovodju tamburaškega zbora g. stud. phil. Kolen c u za njihovo trudo-ljubno in uspešno delovanje, kajti nastopajoča zbora sta pokazala prav znatno dovršenost in res krasno rešila svojo nalogo. Naj mi-renska društva pod vodstvom spretnih svojih voditeljev nadaljujejo pravo izobraževalno delo v korist naroda tako vztrajno, kakor doslej in s ponosom bodo kazali na množice zavednih svojih članov. Pod novima zastavama društvi izobražujta, narod dvigujta, z narodom zmaguj ta!
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
— Veselica, katero je priredila naša mladeniška Marijina družba dnč 8. septembra, se je prav dobro obnesla. Zanimanje za ve-
kselico je bilo splošno, in temu zanimanju tudi primerna udeležba. Le žalibog, da je
bila naša sicer precej prostorna gledališka dvorana za velik naval občinstva le še premajhna. Veselico je otvoril tovariš Lavrič s pozdravnim govorom, v katerem se je v prvi vrsti obrnil do madeničev, češ, da tudi mladeniči izpod sivega Snežnika ne smejo ostati hladni pri vseslovenskem mladeniškem gibanju, temveč morajo se mu priklopiti z vso vnemo. Pevski zbor je zapel pod vodstvom g. visokošolca Škrbca tri lepe mešane zbore. Ko je še tov. Žaidaršič oddeklamoval Gre-i gorčičevega „Siromaka", se je začela igra. Igrali so Voljčevega »Egiptovskega Jožefa". Ta zadnja točka je najbolj vspela. Res občudovali smo naše mladeniče, ki so se v kratkem času tako izvrstno naučili tako težko igro. Nekateri so igrali naravnost mojsterski. Vsaka vloga je bila na svojem mestu. Da je pa igra dosegla še lepši vspeh, pripomogli so mnogo krasni egiptovski kostumi. Na željo občinstva se je igra ponavljala 11. sept. Dneva 8 in 11. september sta bila dneva veselja za naše ljudstvo in mu ostaneta v dolgem spominu.
—	Dvakrat smo videli v kratkem času razvito zastavo mladeniške Marijine družbe, a žal obakrat črno opremljeno. Mlada družba je zgubila v par dneh dva vrla mladeniča.
—	Romanja na Trsat se je udeležilo iz naše doline ogromno število ljudstva. Šli so deloma z vozovi, deloma z vlakonh. Vrnili so se vsi z največjim zadovoljstvom.
—	Zopet eden. V pijanosti se je zadušil 3. oktobra zvečer Janez Marinčič z Vrhnike, po domače Baštek imenovan. Omenjenega dne je prodal v Ložu prašiče, na kar se je zvečer od žganja omamljen vračal domov. V temi je padel s ceste v mal jarek, se ranil na vrhu glave ter se pri bluvanju zadušil. Po polnoči ga gre žena iskat, in ga najde mrtvega ob cesti. To je letos pri nas že tretji žganjepivec, ki je tako nesrečno končal. Pač žalostno!
—	Na božjo pot? I Dve gospe iz ložke doline sta šle pred nedavnim časom v Ilirsko Bistrico — po opravkih menda. Pri tej priliki sta se oglasili tudi pri nekem »pre-roškem možu", iskaje pri njem dušne tolažbe in dobrih nasvetov. No, — kakor pravite sami — se je njima vsa stvar prav dobro obnesla. »Prerok" ju je zelo potolažil ter njima prav laskavo in po srcu govoril. Želimo »preroškim" napovedim mnogo vspeha, gospema pa živo vero v njunega .tolažnika".
—	Vriskaje In ukaje so se poslavljali od nas zadnje dni vojaški novinci. Če jih bo vsaka občina odposlala toliko, kakor jih je naša, bo cesar lahko zadovoljen.
—	Nad gospo poštarico in njeno gospodično upravlteljico se nekaj jezijo naši liberalci po »Narodu". Nekateri hudo-mušneži pa pravijo, da našim naprednjakom
ni toliko za red na pošti, bode jih marveč to, ker nimajo proste roke tudi na pošti, kakor jo hočejo imeti drugod. Morda res.
— Nekaj novega. Pri Komidarju na Vrhniki ni bilo ob zadnjem cerkvenem vrhniškem shodu plesa. Zakaj ne, za enkrat ne povemo.
Drobtine.
Junak general Šteselj. Danes prinašamo sliko slavnega branivca Portarturja, generala Steselja Iz naših bojnih poročil so si čitatelji »Domoljuba" gotovo že sami napravili ugodno sliko o tem junaku, ki vkljub vsem nesrečam, ki zadevajo rusko vojsko, po koncu drži slavo ruskega imena. On je res pravi mož na pravem mestu. Skupno s svojo soprogo skrbi general Steselj za svoje vojake kot oče za svoje otroke. Vsako jutro gre okoli nasipov in utrdb in opominja vojake, naj vstrajajo in store svojo dolžnost. On niti za trenutek še ni izgubil poguma; do zadnje kaplje krvi — pravi — bo njegova posadka branila mesto in trdnjavo — s smrtjo žuga tistim, ki ga poživljajo na prodajo. Bog čuvaj njega in njegovo junaško vojsko! Nesmrtna slava mu je zagotovljena.
Čehov ln bomba. Ko je bil lani marca meseca nedatno umrli ruski pisatelj Čehov v Moskvi, spremljal ga je neki pri jatelj, znan cdvetalk moakovski, nt kolodvor. Ko Bta sedela v kočij1, priilo ie C«, hovu na misel, da mora imeti arbut (južno* rusko melono) »Ampak, Anton Pavlovič, sedaj ob tem letnem času ga ni dobiti " — »Ne, imeti ga moram, nsj stane kfrkoli " — Po dolgem iskanju v tržnih kleteh sta ni šla aažel.en arbus, ki je bil dokaj velik in An večjo ceno sta pa plačala ca unikum. Čehov si je dal veliko me ono lepo aaviti v papir in potem jo je držil v kočiji s obema rokama kot nekaj krhkega, razlcmljivega in dragocenega. .Ampak, Antm Pavlovi«, po sredini je pa gotovo vendar gnil." — ,Ni* ievo! Ruiija je tudi I" — Vozila sta se mimo nekega gorodovoja (policaja). »Hoj! Gorodo-voj, pridi koj!" Cehov ukaže vo« ustaviti. Važno, tajinatieno mrdo napne, pa zafitpeče policaju: „Vzemi to bombo, a previdnost, za božjo voljo, in nesi jo na policijsko postajo! Čujefi!" — »Ču em 1" sabrbla osupli gorodovoj in drli »bombo" v stroji roki Ia odpeljala sta se dalje. — Kako krasno bi bil pai Anton C hov, ki je svoje ljube rojake tako dobro poznal, naslikal prizor na policijski glavni pestaj, k) so tam trepetajo pod velikim obredom odvili »bombo"!
Stodesetletnl itareo umrl. Te dni je umrl v ogrski vasi F«ntcf*Ivi bogati kmet Mihael Panya, »Ur 110 let. Na dan smrti zjutraj je fie dve uri lahal konja, potem je fie z velikim tekom obedoval. Ko je na to zadremal, da se odpočije, je povsem mirno laspal ia — vselej. V svojem življenja je bil sedemkrat oženjen. Nikdar ni kadil, in redko je pil vino in žganje.
Nov« ruska dvorna poliolja. Iz Piterburga poročajc, da se je zadnji čas ustanovila nova dvorna policija poleg stare tajne, ki je doslej akrbela ca oarjevo varstvo in katere itevilo ni znano. Nova poli
cija šteje 500 mož ter je sestavljen« iz do-slulenh častnikov. Po'e> k te polici,e je generalni major brinkin. Na zadnjem potovanju t OJeso in Tiraspol je oar|a sprt m ljal ie oddeltk nove dvorne policije.
Narodno gospodarstvo.
Pozor kranjski čebelarji!
(Konec.)
Ker je pa ta bolezen nalezljiva, bodisi s pitancem ali karkoli, zato ni čudno, da je prišla od nas tudi drugam.
Središče gnilobe je torej na Kranjskem Ljubljana in najbližja ljubljanska okolica, in glavni vzrok ljubljanski medarji, zato naj store merodajni krogi, kar jim je mogoče, da se tem zapovč izdelavati njih blago in shranjevati posodo v zaprtih prostorih in se na ta način prepreči ta nevarna bolezen. Le potem bode čast kranjski čebeloreji zopet pridobljena, in osigurani smo lahko vnaprej, da se ne bode kranjska dežela več omenjala po tujih razglasih, kakršne je izdalo pred kratkim štajersko na-mestništvo.
Da se je pa bolezen razširjala semtertje tudi po deželi, odkoder čebele ne pridejo do dvorišč ljubljanskih medarjev, so pa krivi tudi nekoliko čebelarji sami.
V jeseni prinesti v Ljubljano naprodaj panje tukajšnjim medarjem, dobro vedoč, da ima marsikaterega gnilega. Medar in njegovi uslužbenci so nevešči v čebelarstvu, pogledajo samo po njega vsebini in teži ter ga izrežejo. Zadelan med vrže na eno stran za pitanca, nezadelanega z zalego vred pa stlači skupaj, to je za jed. In tak „garantiranu pitanec kupujejo čebelarji, in ni čuda, da dobč gnilobo. Čebelar, namesto da bi opozoril medarja, da je ta in ta panj gnil, je tihe in vrhu tega še vesel, da je prodal blago, pelje odprte panje domov ter se vsled dobre kupčije pred marsikatero krčmo ustavi in pokrepča. Medtem pa že zavohajo čebele med in hitro ostanke znosijo domov; vmes seveda tudi iz gnilega. Da je res tako, je pravil te dni iz svoje izkušnje neki čebelar iz Dev. Marije v Polju.
Prva stvar je torej, da čebelarji prodajajo medarjem le zdravo blago, potem tudi medar ne bo imel prilike, prodajati okuženega pitanca. Okužene panje pa naj sami doma obdrže, med s primerno zmesjo vode skuhajo, ki je potem dober za pitanje, vosek naj pretopiš, panj pa razkužijo.
Velika napaka kranjskih čebelarjev je tudi ta, da v jeseni vsled lakomnosti razven nekaj plemenjakov vse pomorč in peljejo v Ljubljano. Medti si za dom nič ne preskrbe. Ko pa pride pomlad, pa hajdi v Ljubljano
k medarju po »pristnega pitanca«, katerega mora drago plačati, vrhu tega pa še čez nekaj časa debelo gleda, kako to, da mu jc
prišla gniloba v panj.
Svetujem torej, da naj si vsak čebelar v jeseni pridrži iz zdravih panjev toliko medu, da ga bo imel dovolj za pitanje, ako pa ne, naj se obrne zanj le Jo zanesljivega čebelarja, ne do medarja.
Ker je ta bolezen hud udarec za čebelarje, zato naj navedem nekaj pripomočkov, kako se ozdravi, četudi težko, ta bolezen.
Znani čebelar, Peter Pavlin, zdravi gnilobo skozi šestnajst let s prav dobrim uspehom. Lahko bi se je že davno odkrižal, ako bi jo čebele vedno vnovič ne zanašale od medarjev. Leta 1893. je imel 400 gld. škode in okuženih 49 plemenjakov, a vendar je pri vsi nesreči ohranil pitanec čisto zdrav. Prepričal se je, da je bolezen le v medu, in škoduje samo zalegi, ljudstvo pa ostane zdravo. Ko zapazi v kakem panju gnilobo, ga odpre ter ljudstvo preloži v prazen,panj, vanj d£ prazen sat, da se čebele nanj usedejo in odlože okužen med, ki so se ga med preseljevanjem kolikor mogoče veliko na srkale, da bi ga rešile. Cez tri dni jim od vzame prvotni sat in tudi tisti vosek, katerega so naredile iz použitega medu okuženega panja. In gniloba je odstranjena. Vosek pretopi, med pa s primerno primesjo vode skuha, ki je dober za pitanje.
V Polhovem Gradcu nasveluje neki čebelar naslednje: Skuha se funt me du s četrt litra pristnega brinjevca ter se poklada bolnim čebelam. Poizkusi so se pri nas dobro obnesli.
K sklepu naj navedem še, kaj priporoča sanitetni svetovalec dr. Preuss: Ako je gniloba šele nastopila, naj se dene v liter gorke vode žlico neočiščene karbolne kisline ter ž njo dobro umije s krtačo panj. Močan duh razkuži s tem tudi satovje. Več večerov zapored naj se d A. čebelam tekoč med ali sladkorno vodo, kateri se pridene na liter kvečjemu dve kapljici karbolne kisline. Čebele se ne upirajo taki hrani To se ponavlja od osem do osem dni tako dolgo, dokler ni dobiti nobenega sledu o gnilobi!
Čebelin strup obstoji iz mravljinčne kisline. Strup pa ne rabi čebela v prvi vrsti za obrambo, marveč da prepreči ž njim razne bolezni in razkrojitev. Zato ga pri-devlje medu, in tudi hrani, s katero pita zalego. Poizkusi so pokazali, da prav majhna možina, 2% mravljične kisline, pridejane v sod vrelega piva, takoj prepreči vretje. Zato priporoča slavni čebelar F. Gerstung da se na, takoj, ko se zapazi le par ognjilih celic iste izrežejo, potem se pa z 1 % mravljične kisline, oslajene z medom, poškropi z raz-prašilcem satovje in čebele. To naj se večkrat ponovi, med tem se pa tudi v panj
postavi, a nepristopno čebelam, 25% mr| ljične kisline, da izpuhti.
Gotovo je še veliko sredstev, s kate rimi čebelarji ozdravljajo gnilobo, toda lag|jt je bolezen obvarovati nego jo ozdraviti V ta 'namen naj v prvi vrsti pazijo čebelarji sami, da bodo prodajali le zdravo blago v drugi vrsti pa je potreben zakon proti gnj. lobi, katerega žalibog še nimamo. Ta zakoii naj bi varoval koristi čebelartva, osobiio prepovedal brezvestno delovanje in ravnanje medarjev, kakoršnega smo zgoraj omenili Zato prosimo, gospode deželne poslance, naj storč, kar jim je mogoče, da se uvede zakon za povzdigo in varstvo čebelarstva, ker dosedaj se še m v tem oziru ničesar storilo, akoravno se ta stroka kmetijstva čimdalje bolj razširja!
Stvar bi imela priti že pred leti v kranjskem dež. zboru v razpravo, pa čudno, tik pred sejo se je izgubil dotičen akt. Upamo, da to kmalu dosežemo, v kar nam pomozi sveti Ambrož!
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA* izide <ln6 3. novembra 1904.
Loterijske srečke.
Dunaj,	8. oktobra	9	27	35	20	4?
Gradec,	8. oktobra	54	50	17	41	40
Trat,	15. oktobra	37	47	55	38	44
Line,	15. oktobra	55	66	6	32	te

Zahtevajte
t svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kne ippovo sladno kavo
umo v 7avoj:.h z varstveno znamko l p .ka Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkot.
M.ll/b
L/5
Zastonj
dobi vsakdo vse
obotne številke
i,SLOVENCA"
[>d dneva naročbe do konca letošnjega leta, kdor se naroči na
sobotno izdajo »Slovenca",
ki stane /a celo leto
le 7 kron ——
pošlje celo naročnino za leto 1905
naprej.
S tem si lahko za mal denar oskr-^ite za vsako nedeljo obilico najrazno-rstnejšega berila, ker ravno sobotna sdaja prinaša največ samostojnega radiva.
^ N ■>
S*?
S fcg
O <t to
cr-
O Bte
ij U « « O
ss-r
Pokforja Trnk6czy|a 62 12-11
jski redilni prašek
za prailče =====
K
m:
IRgPM

LV -
Jr prejel t Londona, Ptrkn la Klinu 11*» »njTUJc.odllkoraaJe
„Grand prix",
dalj« tlaofto sabralalb plaem, tadl uradoo potrjenih.
Ta primesek krmi sc daje tudi že pujskom in sc doseže žnjim največja teža.
1 zavoj stane 50 v.
in se dobi pri
— trgovcih- =
Po pošti 5 zavojev iz lekarne Trnkdczv
Ljubljana, Kranjsko.
Motori
Patent Adam so najcenejši gonilna moč
za kmetijstvo, -
.	obrtije, mline, žage,
^Jjgjji	katerim voda pri-
-	*' manjkuje; čez 4000
, kom. že v rabi, kurjača ni treba, stroški 4 do 5 vin. za korejsko moč. 160 D 12-11
Klepalnlk za k6se, cena 8 K za kom.
Nufrln redilna štupa za živino; 1 kilogr. ! 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zeman
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24.
j^avnok^ar je itfla
Vružinsfig pratika
za leto 1905.
„2)rujfinrta pratika" ja leto 1905
3 krasno barveno sliko: Sveta druflna na ovitku,
tfi najlepša izmed slovenskih pratik.
Ije vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjcmalci na debelo dobč jo mnogo
ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenčan, J. Kordik, A. Krisper,
H. Ničman in V. Petričic. Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem
l>ruHa»ko pratlko raipotllja tudi ttrdk* H. Kertda t IJublJanl.
Karlovarski
želodčni in prebavni prašek
s poprovo meto, varstvena znamka „k a č aima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena skatljica 2 kroni, pri šestih škatlicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna pri medvedu v Mor. SchOn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1570 D 13-3
Filip Fajdlja
zaloga pohištva * $v. petra cesta 19 v LJUBLJANI
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
1466 D 6-3
prav« Roskopf-double-zlafe Sivonnef remonfolr s sidro
so najnovejše Roskopf - ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno precizno kolesje s sidro, so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitve in se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki
__uri je priloženo tri-
letnojpismsno jamstvo,—Pošiljajproti povzetju Jojlp Splerlnj, Dunaj I., Postgasse 2-59. 1463 D a 5-3
349 D 20—16
Samo 6 dni!
Havre~New~York
vozijo zanesljivo najhlfrejll brzoparnlkl
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
—- Pariz in Havre v Ameriko.
Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezpL pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
BD. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu*. »»gffffffffffffl
miiiiliMilili

^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOggj
Zb lite v« J te pri lialfup"
702 D 11
jg888°°
Schicht ovo štedilno milo
8 dni naposkuinjo
poSlJem vaakomur ""J0 Pr"vo
Varstvena znamka.
z znamko jelen.
Ono je
zalamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi.
- Pere izvrstno. =====
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko JELEN".
: v * Va
Doblva7se povsod!	------
! JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropskuelinL
»OOOOOOOOOOt
FR. STUPICA, Ljubljana
I
Marije Terezije cesta št 1
v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla-tilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 D izdelka. 14—13 Dalje: Setalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klago in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika laloga redno svežega špecerijskega blaga.
I
Šj.
Češnik & JVIilavee
Ljubljana, Ltingafjeve uliee
se priporočata in naznanjata slav. občinstvu, da sta že popolnoma založena z najnovejšim jesenskim in zimskim blagom, kakor: 1669 U 4-2
jako lepa ženska volnena oblačila vseh vrst, bodisi v gladkem ali v pisanem blagu, pe-rilni porhet, flanel za obleke in bluze. Dalje novosti v rutah, šerp, volnene svilnate in ženilaste v največji izberi.
Velika zaloga raznovrstnega sukna, lodna, . štofa, kamgarna itd. ———
Cena najnižja in poštena, kar znano vsem našim odjemalcem.
Velika zaloga ballšč za neveste.
Električna žepna svetilka.
Presenetljivo luč dobimo z enostavnim pritiskom na gumb (kakor kaže slika). Soliden, trpežen fabrikat.
Absolutno nenevarna luč in se zložno lahko nosi v žepu. Materija se lahko zamenja. Zajamčeno 5000 krat posveti. Vsi drugi izdelki so igrača. Cena kompl svetilke 3 K, ista z metalcem svetlobe 4 K, dvojno močna nadomestna baterija 1 K. — Razpošilja po povzetju ali čc se denar pošlje naprej V. Bršzda & Co., Dunaj V/2, Schiinbrunnerstrasse 113/u.	1746 D 6-1
TTTTTTTTTTTTTTTT
Hiša štev. 70
v Grahovem pri Tolminu se prodi
iz proste roke. Hiša je prav blizu novogra jene železnice in kolodvora, ter pripravna za kako obrt, osobito za gostilno. Kupnina plača se lahko tudi v obrokih.
Pojasnila daje lastnik gosp. Frano Crobath,
posestnik in trgovec v Kranju.	1574 B 3—2
f:


574 D 10

Zanezane strešnike
vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel)
zidarsko opeko cement Poman in poftland
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak
šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
f. P. VIDIC « Comp.jt
Lj"BLja"ft- . 4
c: H m — *
1'oillja 1« proti poitnemn pov-MUB
Josip Spierlng
Dunaj I. Poatgaaae Itev. i-50.
Kdor si išče zaslužka. kdor želi stranskih dohodkov. kdor
si želi samostojne eksistence, kdor noče zaslužiti denarja,
na| piše takoj dopisnico na „rbem. Induatrle.tVerk", Slchcn-hlrten Id pri Dunaju, in zahteva, na| sc mu zastonj dopollje katalog s podobami. .Svojo eksistenco zahvaljam Vam." Ig. M. v A. .Obžalujem, da nisem it preje Izvedel /a Vaš cenjeni naslov." T. L. v W. Cnaklh pisem na stollnc.	1664 D 3-2
Pri lišajih,
vseh vrst, prisadih, prišču,
odprtih nogah
itd. se je najuspešneje po kazalo v svojih glavnih delih že od 1 1806. znano staro slavno Ripp-ovo zdravilno mazilo.
Škalljlca po K 2 40, tri ikatl||ce K 6— proti povzetju potom m„je lekarne, tdlno pooblaičcnl i/dt lovatelj A Rlpp, Draždan, Arnoldstr. 79. 1665 D 26-2 Številno zahvalnih pisem.
Mizarji, tesarji, stav-benlkit
Kdor želi za spomlad trpežnega lesa iz gornje-grajskih gozdov, vstrežese mu z lesom vsake vrste, vsake poljubne mere in množine. Oglasiti se je pod naslovom:
LoCICnlk in Sfljlic v Bočni-jfajersko.
2
učenca poštenih sta-rišev sprejme takoj Jos. Hrome, kovač Vevče p. D. M. v Polju. 1626 D 2-2
Učenca
vsprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Sa-Jovlc v Sori pri Medvodah 1659 D 2 2
Dobro izurjenega mizarskega pomočnika
sprejme takoj J. Vendar, mizar. Koroška Bela št. 9?, pošta Javornik, Gorenjsko. 1755 I) 2-1
H. Nevar, v LJubljani, na sv. Jakoba frju
(preje pri Sclilaferju) naznanja nljudao, da prodaja in trat« apecerljakrga blaga, moko Ia žganj* po aiOnlJ^b cenah, lato tam ae kupujejo lal doma* I pridelki, kakor fllol, krompir, jabolka, suh* gobe, iVšmln, sladke koreninice, planinski mah, llpoTO cvetje ter rune drag« rastline Ia korenine I. t. d. po ■•jTliUlh cenah. 105« 1) 3—S
Učenec za urarskl obrt,
priden in poštenih starišev se takoj sprejme. Franc Lovko, urar v Cerknici p. Rakeku. 1751 D 3 -1
00000000
ar*-«- *» «■«
za sedlarski obrt,
ki se bo vadil pri kočijah in opravah in 3 krat na teden obiskoval obrtno šolo, sprejme takoj
Franc KoroSee, sedlar, Bled, Gorenjsko.
1	1745 D 1-1
oooooooo
Pomlajenje in podaljšanje življenja
se doseže t
„ElektroVigor"-je«
Vsem slabotnim ljudem sc nc moro dovolj svetovati, da rabijo vedno .Elektro Vlgor". Ta krepi iivce. obnavlja kri, in po cclem avotu je pripoznuno. da jc clnktricitcta zelo dobro učinkujoča pri trganju, revmi, nevralgiji, slabih iiveih. pomanjkanju spnnja, mrzlih rokah in nogah, hipohondrlji, bledici, astmi, mrtvoudju. krčili, ložnih boleznih, hemorrboidiih, želodčnih boleznih, inflnonei, kašlju šumenju v ušesih,
boli v glavi in zobeh itd. Eloktriciteta jc 4e pomagala v tisoč slučajih, ko so odrekli vsi drugi
pripomočki. H a d 10 OOO prostovoljnih zahvalnih plaem v zadnjem letu.
Cena komadu 4 K.
Razpošilja franko in carine proato le proti prejšnji pošiljatvi denarja
(tudi v znamkah) tvrdka LUDOVIOO POLLAK
v MIlanu (Italija). V Italijo stane dopisnica 10 vin., poštnina za pisma 25 vin Dopisuje so v v so h jezikih.
Jli fcl752.D_6-li
Hišna
vajena na red in snago dobi takoj stalno službo v mestnem župnišču na Kranjskem.
Kje, pove upravništvo tega lista. 1717 D 1-1
1
Priden deček
ki ima veselje do trgovine, se sprejme pn
Vekoslavu Sesek-n
v Sodražici, Dolenjsko, 1740 D 2-1
Dva mizarska vajenci
15 do 16 let stara, i"---nih staršev, se takoj spre
meta Hrana in stanov^
1658 1) prosto. 1 Staraloka pri SkoQil®
Fefer Ju*ovi*
'mizarski moja'«'
Gold. 70*
„RED - STAR - LINE"
Rdeča zvezda
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Phlladelphla.
sa žslssnžco In barko
Hitra in varaa vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto
P°Uk m Velj4Vne V°Zne "Ste d0bite v Kolod.orBkth ulicah Stev.41, od
x	-j..	" 16 — 9
„ nhnf	fv^si0^!^? Za Tg-0t?V°^ TJ v,torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko
v soboto zjutraj. Našiparniki - Fmland, Kronland, Vaderland, Zeeland - vozijo do New-Vorka osem dni. To je pribito. Uljudnost, snaga In zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje
Za zastopstvo .RDEČE ZVEZDE"	Iyan Nep Resman.
OOOOOOOOOOOOOOO (
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registr. zairnga z neomejenim poroštvom
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo je po
23 D 24—20
41
brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8.-12. in od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,246.845*40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14.
Denarni promet K 23,806.306*40.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
iooooooooooooooi
Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke.
Z velespoštovanjem
779 D 16—12
H. 5UTTNER
urarln zalagatelj druifva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburj).
Izjava.
SodnijsKim potom dognalo se je neresnično govorjenje o trditvi, da je župan Jakob Žumer iz Gor{j zakrivil, da se je postavil kolodvor na Blejska ne pa na Gorjanska tla. O tej priliki opozarjam vsa-cega čez najmanjše sokrivje, ker imel sem pri sod-ntfi vse zapisnike na razpolago, kateri se tičejo Gorjanskega kolodvora, in je samemu žal, da sem posnemal opravljive jezike.	1750 D 1—1
Vinko Čeme, Zgor. Gorje.
v\ kl-zul ^ 1 * t* ^
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je ravnokar lzš'a in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne litanije. fevS^GažgsaS
© e n o i mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti io vin. več. g§g!©B3igšS9
Naroča se v prodalalnl »Katoliške** tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
.Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako KA S^s^O^s^S) družino!

Zastonj In franko
dobi vsakdo moj naJnoreJH veliki eenlk i 900 slikami o vseh vrstah ar, alatalae U srebrnim, po livlrnlli torarnUklh cenah.
1865 b Tovaralika zaloga ar	6—S
Maks BOhnel, urar
Dunaj IV. Margarethenatr. 38P. Založnik e. kr. drtavalh uradnikov. Trgovina astanorljena leta 1840. Odlikovana I Graad Prlx la alato sretlajo Parla 1004.
iz
tfl
o -g
C3
-ca
"C
PU ca
portland - cementa in peska
B« 1°
CB
Sh
re J *
•8 I* f
s
1 a u
3 fr,
M "
•t vo X
La.
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19, v Medjatovi hiši, v pritličju Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 v., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami In ceniki.
Ta edin« slovenska zavarovalnica sprejema zavarovani« pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko mtrl t vsako drugo zavarovalnico. 28 D 12 -10
V kntfih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloienl ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Jgčs* Svoji k svojim!
SlovenclI pristopajte K domači zavarovalnici I
Prva kranjska'
z vodno silo In turbino
delujoča
tovarna stolov
tvrdke FR. ŠVIGEU
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano._
Sajvteja naloga atolov, naalonjaeov in gu-
galnikov it traja. Na ieHo poKlje trrdka najnorejte obSlrne eealke i nad 80 slikami, la katerih Je rarvidna oblika blaga In eene, aaatoaj U franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.	1356 D 12-5
PREKLIC.
Jaz podpisani preklicu-jem vse razžaljive besede, ki sem jih govoril čez Jožefa Volk iz Suhorije št. 16 ter sem prav hvaležen, da mi je tem potom odpustil.
Suhorija, 15. okt. 1904.
Mihael Sprohar. 1. r.
1758 D 1-1_
Proda M iz prsste roke
malo posestvo
obstoječe U 20 mernikov pose-tre njiv, t gospodarskim poslopjem In nekaj vrta. Več se polne pri posestniku MIha Ka-lan-u r Spod. Zadobrovi hISna it. 10. poŠta Zalog ob J. iel.
Če bi kupec ialel; proda se tudi živina, 101, z vsem krneč-kini orodjem. 166SD 8-t
Več krojaških = pomočnikov
sprejme takoj v trajno delo Josip Munih, krojaški mojster, Podbrdo ob Bali, Goriško. 1571 D 4-3
Zboljšana električna žepna svetilka!
En pritisk s prstom In tasvetl se krasna električna luč Brez vsake nevarnosti! Svltloba aiočna 2", volta. 8veti ob vetru in nevihti, soln-
eu In dežju 1 kompl. elektr. lepna _ __svetilka 8 K, e povečevalno lečo 4 K, dopolnilna baterija 1 K.	1S65 D 6—5
T»/\r#i\a.l Se kupujte slabih ponarejenih predmetov. Jara-JL DiUr i fimo za trimesečno svetilo, predno treba nadome-stllne baterije. Edini popolnjenl sistem. BaipoHIJa proti povzetju elektr manufaktura F. SCHWABTZ, Dnna] DU Sechsaehln-melstr. 23 V. meaanin.
D^Jnn^A^JlA ? Kdor želi lepo moderno irllHirilLIlll! >n terpežno vezane knj i-
1 fr	ge imeti, ta naj se do
mene oberne, jast ma bodem postregel z dobrim delam in nisko ceno, koliko tisoč knjig se je že zvezalo v moji Knjigoveznici pa še ne ene pritožbe, ker se pa dandanes vse grozno buri in trudi za zasluškom zatoraj se tudi jast vsem udano priporočam. — Ob enem naznanjam, da kupujem tudi vsakoverstne Stare reči za zmiraj ali pa le za nekaj časa do zgovorje-niga obroka tako, da prodajalec lahko ob določenim času stvar nekaj dražje nazaj kupi. Paul Bizjak, knjigovez v Kranji št. 118 poleg velikega vodnjaka.
1663 D 3—2
243 D 16
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar In trgovec z zlatnino In sre-brnlno, kolesi ia šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur ,Union' v Ženevi In Bllu In Sviol zalagatelj o. k. dolenjske želoznlce
v Ljubljani, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni trg nasproti rotovžu Ceniki zastonj in poštnine prosti,

Ssts-sSso ia laško
suhe bosenske lešplje in fige za žganjekuho =
prodaja po zelo nizkih cenah
A. Šarabon v Ljubljani
tik sv. Petra cerkve.
Istotam se dobi tudi redilna štupa za živino in Barthel-novo klajno apno.	1722 I) 3-1
Hajboljša in najslgurnejša 00 prilika ga štedenjel 00
Preje: Gradišče št 1,
Denarni promet v leta 1903: čez 46 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloJe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ================
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejmi n vložnik od vsadh vloženih 100 K čistili
-----------4 K 50 h n* leto.
Stanj« vlog 31. dceembffa 1903: 9,000.790 H 39 h. Denarni promst v L 1903: 46,898.497 K 53 h HRANILNE KNJIŽICE st sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se o brestov a nje kaj prekinilo. — Za nalagasi« po pošti »o
kranilniCne položnice na razpolago. V Ljubljani, dn6 1. januarija 1904
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip ŠlSka, knezoškofljski kanci«,
Odborniki:	podpredsednik.
Anton Belec, pasestnik podjetnik »a trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Josip Juro. veleposestnik v Medvodah - Dr Andr«J Earlin, stolni kanonik v Ljubljani. - Karol Kauaohegg, veleposestnik v LjubljaS - ^tiK^r iunSk^ri n M v lNslju. -Ivan Kregar, svet trg in .bit zbomoe v Ljubjani - Frančišek Le.kovio.^asebnik^Sga^ Ljud pl^ - k^ol PoUa* tovarnar m posest, v Ljubljani. - Gregor Bllbar župmk na Rudniku, - D,.' Alei UlenlTiS^ profeior b^oslovja v Ljubljani.
61 D 14-10
predsednik
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tiaki: .Katoliška Tlakama/