A. J.
57
List 21.
«fe
• •-
V
ehajaj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskam ici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 24. maja 1876.
_____..	_	-	'	———■ ■	- -	■	• —	———	. - -	——————————— - -	- ————— -	----------------- _ _ _ _	.	,	—----- — -	. .■■ ■	—	-	-----	- ■	I	■ I. ■	■	——— I ■ .	.	i m	«-MMM^
O b s e g : Ljubljanski mah (mocvirje) „Banat" dežele Kranjske. — Navod za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem načinu.
(Dalje.) — Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.) — Konjem preveč otrobov po-kladati je škodljivo. — Zakaj kmetijstvo čedalje bolj peša? (Konec.) — Berolinske konference. — Cemu je „kul-turkampf" dober? — Kraynska dužella želly tudi svoj dikcijonarjum imeti. — Mnogovrstne novice. — Mati ga izdá. (Dal.) — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
Ljubljanski mah (mocvirje) „Banat" dežele
Kranjske.
Adresa posebno na sl. komisijo za uravnavo zemljiškega davka
in na sl. deželni odbor. *)
Velika in lepa je planjava med belo Ljubljano, faro Ižansko, Preserško, Borovniško, Vrhniško, Bevško in Brezoviško. Krasen je razgled po njej s kakega bližnjega hriba ali dalje visoke gore; vzbujajo se v člověku vsakovrstne misli, najraje pa ga pomaknejo v preteklost, kakošen je bil mah njega dni, kaka zverijad in golazen je tu bivala, kakošno bilo je življenje prvotnih naseljencev itd. Kdo bi bil pred leti in leti mislil, tudi le domišljeval si, da bo po tej ravnini kedaj ,,lu-kamatija" tako moško jo mahal in pušil tobak samega veselja, daje že videl Ljubljano, glavno mesto dežele, ali da jo bo kmalu zagledali
Pa kaj se v teku Časa vse ne spremeni ! Poprejšnji narodi so izmrli; narodilo se je novo ljudstvo; stara kraljestva so propala, in na njihovih razvalinah nastala nova. Tako se je godilo z „mahom".
Dokier so veliki zaraščeni gozdi krog še obvaro-vani bili neusmiljene sekire, in sedanje goličave spre-jemale ter v sebi hranile leto in dan obilo mokrotě, no ! takrat! — misliti se dá, da mah je bil enak morju, ves pod vodo; Ljubljana in Vrhnika bili ste morski mesti, brodarji in čolnarji imeli so živahno življenje na vodi, prepeljevali blago in robo vsakega změnila sèm ter tje. Prijazni hribci bili so otoki tega silnega morja! Mah je moral dolgo zeló pod vodo biti.
V kroniki neke duhovniške bukvarnice sem bral, da so iz Bistre, kartuzijanskega samostana, truplo (ostanke, svetinje) sv. Ju kun da, mučenika, z veliko slovesnostjo po vodi pripeljali na Zalostno goro Pre-
serške fare in to leta 1738.
Iz tega se pač razvidi, da mah moral je dolgo pod vodo biti, al da je ondi vsaj veČkrat povodinj nastajala.
*) V zadnjem listu „Novic" smo v dopisu ,,iz Ljubljanske okolice" vzeli iz tega članka oni del, ki je popisal le-tošnje nadloge tega svetá; naj danes na tem mestu objavimo resnega pravdarka vredne druge opomine.	Vred.
Bolj pa, ko se gozdi izsekavajo, manj mokrotě v sebi hranijo in na mah pošiljajo; zatoraj 80 se ljudje
jeli krog in krog, zadnja leta tudi po mahu naselovati
tako, da nekateri imajo vse svoje posestvo le na mahu ; tako : BevČanje, iz Crne vasi in GoriČevci. Sto in sto ljudi se zdaj na mahu živi, odkar so ga začeli izsuše-vati. Tudi pridelki so bili zadnja, bolj suha leta še dosti dobri, posebno presnina se je dobro obnašala. Za rž, ajdo, koruzo je pa vedno še slaba, kajti slana prerada pade, rž pa v cvetji megla vzame. Ljudje so si zlate gore domišljevali o mahu; al vse le še prerano, Slišalo se je že večkrat: Kranjcem ne bo treba več žita od druzih krajev, posebno iz Banata, vvaževati, „Banat" imeli bomo domá; mah bo zakladal celo de-želo. Utegnilo bi se res dokaj pridelati, ako bi mah tako vstrojen bii, kakor druga zemljišča, — al revež je po več krajih še tako pust, da trava ne raste in ako po njem greš (le v suhem času), ziblje se pod nogami, kakor da bi stal na peresih; premalo je še izsušen, trdne podlage še nima.
Mah nikakor še ni „Banat", to je zdaj videl lahko vsak, in jutri tudi gotovo še ne bo. Dosti se govori o njem; kar so na mahu našli „stavbě na kolih", dobil je skoro da Evropejsko imé; v deželnem zboru so se ga bili tudi blagovoljno spomnili; v privatnih pogovorih pa ga obirajo najbolj, kadar smrdljiv njegov dim v nos zbada in usta maši. Vse to malo pomaga; beseda ga ne bo izsušila, ampak le dejanje. Koliko se je že denarja plaćalo (pravijo: 70.000 gold.!) za nek „Cornov"
graben? — Kje pa je? — Ljudje le kraj kažejo, kje naj bi bil!
Zemljiščina komisija je za zdaj še gotovo veliko previsoko „tarifo" postavila za naš „Banat". Letos so nekateri posestniki poškodovani najmanj za dve leti, pa še za več; voda je zemljo gotovo hudo izprala in
izmolzla.
Sl. deželni odbor naj rec energično v prevdarek vzame in na to delà, da se izsušenje sistematično prične in pod Ljubljano viši jez o vi znižajo.
Bevčanora pa svetuje pisatelj teh vrstic, naj ne požigajo preveč mahú. Vi ste nizko, in priđete še niže. Skušnja uči, da se po vašem mahu najprej voda nabira. Pomislite, da je odtok počasen, železnic na črta, ki je po nekaterih krajih do 20 sežnjev (!) nasuta (pravil je to mož, ki je zraven dělal), odtok preveč zadržuje.
»
164
Ako drago, naj^ še kdo o tem ,Banatu" kaj pové,	Veči del imajo pri nas o teritvi posebno pri
kajti deželni zbor je novo postavo za obdelovanje brani jako napčne in nespametne potroške, veliko veče,
kakor je prav in potreba. Toda to mora že skor tako
mahu sklenil ; da pa ta postava dober sad rodi radikalnega zdravila iskati in sistematično delà prijeti.
treba
se
biti
y
ce ne
7
gospodar drugokrat ne dobi delavcev in
delavk. To pa je jako škodljiva razvada, ki se ni-
• vi*
prish
Poškodovani maharji pa želé, da bi kmalu v Banat kakor ne vjerna s pravimi gospodarskimi načeli.
;
ali
pa
n
Banat"
njim
L i p e n s k i.
Pa
člověk bi že ne. rekel toliko o tem , ako bi tudi delo bilo res dobro. Nočemo s tem grajati naših delavcev in delavk, kakor da bi ne storili svoje dolžnosti
oni
a v
storé
7
kar
morejo m znaj o
7
toda mi hoćemo samo to
pokazati, da se z enakimi stroški in pri enakem ali
v
se
za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem boljšem zaslužku, pa po drugem načinu, dá veliko
načinu.
Spisal Andrej P i s k a r.
Izdelovanje: sušenje, trenje in otrepanje
kanju; splosne opombe.
(Dalje.)
boljše blago napraviti, kakor zdaj.
Vsak gospodar, kdor je z lanom
7
nekoj
o mi-
pritrdil
izliti un j da stane samo izdelovanj e, iu J^ ; to rite v Zti
cent prediva 8 do 10 gold., ako računa vse stroške
opraviti imel, bo to je, teritev za
Kakor skušnja uči, zamore napraviti en delavec ali ena delavka razmerno na terilnici in Belgijskem
kar jih ima pri tem. Funt prediva pride po takem stati do 10 krajc. Ako bi se predivo izdelovalo po Belgijskem načinu in če napravi en delavec na dan 10
stolu
na
dan
7
če se
delà 12 ur, 8 do 10 funtov otrepa-
funtov prediva, ter računamo 8 do 10 krajc. od funta
nega prediva in to s trenjem in otrepanjem vred.
Na
zasluži na dan tak delavec 80 kr. do
7
gold.
Kakor
prvi pogled se to
z našim
navadnim izdelovanj em ne
so dandanes razmere pri nas, se sme ta zaslužek za
take delavce kot pri teritvi že precej dober imenovati.
Tukaj lahko vidimo, da je mogoče s tistimi stroški izdelati dobro blago, kakor slabo.
To je
že vse prav
, si bo mislil ta in uni; al kako
vjerna , kajti naše terice, napravijo na dan po 20 tudi 25 funtov prediva. Toda poglejmo stvari bolj v obraz in videli bomo, da je rezultat v resnici ravno nasproten, kakor se vidi.
Prvi razloček je ta, da naše terice ne delajo po 12, marveč sploh po 18 ur ali pa še več na dan; potem pa mora biti lan tako suh , da skor razpada od vročine ; ako bi se z Belgijskim orodjem tako suh lan izdeloval,
bi se ga tudi dalo napraviti mnogo vec kakor sicer, KfíietijSki Zg0(l0VÍfhSkÍ SpOmiíli VSegH SVetft
bi se stvar prenaredila in dosegla, in kako bi bilo treba jo prijeti, to je drugo vprašanje.
(Konec prihodnjič.)
nasproti pa se z navadno trlico samo 25 stopinj suh lan še izdelovati ne dá. Pri tem pa naše terice izdelu-
jejo predivo
na
J^JV, j^/l VU! V V/ AV-r iic«	O 1 j tUlVV UOí OEWU1V/ j^VlV Y 1VW
dirja ostane v predivu, med tem, ko je predivo po
tako da skoro polovica pez-
Belgijskem načinu izdelano brez vsakega pezdirja. Toda poglavitni razloček je vrednost. Predivo se največskazi z vročino in prehudim sušenjem, in pride ob ceno tako, da je v najboljšem slučaji za tretjino manj vredno, kot uno po Belgijskem izdelano.
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
(Dalje.)
Meseca maja
Dné
13.
Leta
1822. je
Vzemimo
na
pr
da se přiděla na oralu zemlje
okoli 45 centov lanú in da se dobi iz njega po skuš-njah leta 1873 okoli 680 funtov prediva; računajmo ga
po navadni metodi izaelanega po 20 gold, cent, 136 gold. Ravno tišti lan po Belgijski šegi izdelan
13
Dunaj tijska
?
prva ki
velik
a
t
živine na
pravila družba kme
1833. je
čel
v
Hofwylu v Svici Emanuel
vrze
Fellenberg prvo trimesečno šolo za poduk
kot
unega
smemo bolj gotovo po 30 gld. cent računati
po 20 gold. Računajmo ga 680 funtov po 30 gold., vrže 204 gold., toraj 68 gold, več ko prej. Ta razloček se nam pa še bolj očividno pokaže, ako primerimo dohodke in stroške pri obdelovanji.
Kakor so sedaj pri nas razmere in nas skušnja uči, imamo na oralu zemlje z lanom obsejane in lan v predivo podělán vseh stroškov okoli 172 gold.
Dohodkov imamo pa:
Semena računimo 8 vaganov po 6 gold. 48 gold.,
prediva po navadni šegi izdelanega 680 funtov po 20
krajc. 136 gold., skupaj 184 gold.; po odbitih stroških z 172 gold, nam ostane dobička 12 gold.
Vzemimo pa zdaj 680 funtov prediva po Belgijski šegi izdelanega po 30 krajc. 204 gld., seme ravno tako kakor prej 48 gold., skupaj 252 gold., po odbitih stro-
14
ljudskih
t e 1 j e v v kmetijstv
1752. se je rodil Albreht Thaer, sin H
skeg
dvornega zdravnika v Zellu (urnrl 28
14.
oktobra 1828) poljedelstva
i
on
bil začetnik umnega
1796. je Angleški zdravnik Jenner prvi
k
pa je učíte
v
čepil
od krave na otroka. Ze 5 let popřej
14.
1860.
Holstei umrl
Plett
to ZD
Stackendorfu
Kielu
jdbo naredil in naznanil.
S chût
grajščak
v
Schweti na Saksonskem (rojen 24. svečana
bil prvi, ki je po Angleškem
e na
on
1778);
izgledu ^
Nemškem
peljal
gl e d
k m e t i j
15
1855
se
rizu
dprla prva svetovna razstava v Pa
7
katera
bil
drug
med svetovnimi
razstavami
ških z 172 gold, ostane dobička 80 gold.
18
1843
Tu imamo prim ero dobička 12
80
7
to je
7
vec
ko šestkrát toliko, in to je vse ležeče na samem izde-lovanji, kajti druga delà in drugi stroški so enaki tu ali tam.
Da pa tudi stroški izdelovanj a pri Belgijskem načinu niso dosti ali pa nič različni memo našega, bomo kmalu videli.
19
e prišla prva ladija iz Chincha-otokov na
Peruvanskem z g u an o m (ticjekom) v Hamburg.
1872. so našli prvo trtno uš (Phylloxera vasta-
trix) v poskuševališčnem vrtu Klosterneu-
burške
in
jske šole.
(Dalje prihodnjič.)
Živinozdravniška skušnja.
Konjem preveč otrobov pokladati je škodljivo.
Res je in nihče tajiti ne more, da otrobi živino dobro redijo in jo odebelijo. Al konjem otrobi le
teknejo, če se zraven druge klaje jim^dadó in pa ne
v eno mer naprej. Dr. Knacker v Svici, ki si je nabral posebno veliko skusinj s klajo pri konjih, opo-minja gospodarje in posebno mlinarje, naj z otrobi pri konjih varno ravnajo. Otrobov želodec ne prekuha lahko, pa tudi v gubah debelih čev se radi vgnjezdijo, ondi strdijo in potem njihovo žlemnato kožo dražijo, prebavljanje ovirajo in čeva zapekó tako, da konje rado kolje. Tudi kamenji sčasoma prav debeli se v čevih naredijo iz otrobov, ki so že marsikaterega konja
umorili. Vse to pa se zgodi toliko lože , Če se otrobi konjem pokladajo s prekratko rezanico. Prekratka rezanica sploh ne tekne konjem in sicer zato ne , ker jo premalo prežvečijo ; ona drsne neprežvečena skozi želodec v Čeva, in tù žlemnato kožo bode in draži. Otrobi sicer odebelijo konja, al prave moči mu ne dadó, zato se večidel z otrobi rejen konj rad in zeló potí.
Kdor se hoče tedaj ogniti škodi po otrobih, naj jih vselej dá s toplo vodo nekoliko namočene, zraven pa sená, ovsa, slame itd., da jih konj lože prebavi (prekuha). Pameten gospodar konjem ne bo na dan dal več kakor par funtov otrobov, zraven pa zmirom sená in ovsa; tako pokládáni otrobi teknejo konju in ga za delo močnega naredijo.
Zakaj kmetijstvo čedalje bolj peša?
(Konec.)
Ali je to prav, da se po kancelijah v nemškem jeziku uraduje, ki ga kmet ne razume, da si mora za vsako kancelijsko nemško pismo tolmača iskati, da mu pové, kaj stoji v njem zapisano? Mar gosp. Dežman in njegovi nemčurski tovariši mislijo, da se to godi zastonj ?
Ali je to prav, da se za vsako malo reč notar potřebuje, in da le taka pisma, ki so pri notarju zde* lana, imajo pravno moč? Zakaj bi cesarski uradniki po kancelijah takih pišem ne zdelovali kakor prej ? Kmet bi si ^prihrani! mnogo denarja.
Cemu imamo tako drage ljudske šole, če naš domaći slovenski jezik v uradnijah tako malo veljá, da k većemu more kdo po slovensko v cerkvi na mašne bukvice moliti, ali svoji ljubici pisati. Ali je to prav?
Se drug hud crv, ki tudi spodjeda kmetijstvo, je to, da so liberalci od prav ili nam postavo, po kateri se ni smelo za posojeni denár več kot 5 ali 6 gld. obresti (činža) od sto na leto zahtevati. Nesrečni li-beraluhi so nam odstranili to dobro postavo, in odrtiji so zdaj široka vrata odprta, da pijavke prav postavno deró tudi ubozega kmeta, katerim za 100 izposojenih goldinarjev mora po 12 in še več goldinarjev činža od-rajtati, Če hoće, da kaj na pósodo dobi.
Se veliko drugih vzrokov bi lahko naštel, po katerih kmet škodo trpi, pa naj je to zadosti, da se z resnico komu preveč ne zamerim.
Kaj je pa tedaj storiti, da se kmetu zopet na noge
pomaga?
Tri reci so, namreč: 1) pretežko breme silnih davkov z niža ti, kar se lahko s tem zgodi, da državno gospodarstvo šparovno pot nastopi; — 2) vse take postave odstraniti, po katerih, kakor sem gori govoril, kmetijstvo trpi škodo, in 3) veče v lad ne podpore naj se naklonijo kmetijstvu. Dokier se to ne zgodi, so vsi drugi nasveti zastonj. Res je, da nekoliko vladne
podpore že dobiva kmetijstvo ; al to je toliko, kakor tistih 5 ječmenovih kruhov in ono dvoje ribić, s katerimi je naš Izveličar v puščavi 5000 ljudi nasitil. Ali
pa gospodje ministri znajo čudeže delati?
Predno ta svoj spis sklenem, rečem le še eno: Bog daj, da bi to moje pisanje kaj pomagalo, da bi ubogi kmet vendar ne trpel toliko, kakor nekdaj sv. Jernej. Strašansko vreme, pod katerim danes te vrstice pišem, bode v nasledkih svojih pokazalo, da — če kmet vesel ne žanje, gospoda žalostné litanije poje.
14. maja.	M. Il o var.
Politične stvari.
lierolinske konference.
Končane so razprave v Berolinu. Kaj se je skle-nilo, se prav za gotovo še ne vé ; da se je pa G o r-čakov potegnil za slovanské kristijane na Turškem in da je zmagal, to se vidi zdaj že očitno. Začel je ves drug veter vleči po naših oficijoznih listih. Pravijo- že zdaj, da ni ravno neobhodno potreba, Turčijo na vsak način pri življenji ohraniti. Upor na Bulgarskem in vedno veče oboroževanje Srbije kaže na to, da se Tur-čija sama sebi prepusti, naj se brani sama. Srbom pa ne bo se branilo vdariti na Turke. Gorčakov je sam bojda přiznal, da ga javno mnenje Ruskega naroda sili k prijaznosti do zatiranih ustajnikov. Bulgarski uporni komité v Bukureštu delà na vse kriplje; čedalje jasneje se kaže , da delà z odobravanjem Rumunské in Ruske vlade. Cemu bi bil pa Bratiano poklican k vladi, če ne zavoij vojske s Turki, vsaj njegovo imé samo
pomen)a že ta program.
Rusija je tedaj po vsem tem v Berolinu vendar storila svojo dolžnost, se vé da le po pritisku javnega mnenja Ruskega naroda, in zato javno mnenje moramo hvaležni biti možérn, ki so, kakor Pogodin, Aksakov, Popov in drugi, ondi dělali v prvi vrsti, ki so s tolikim trudom razkladali Rusom njihovo slavjansko narodnost. Osoda bode se izpolnila nad Turčijo, — osoda, kakoršno je Azijatska ta država zaslužila. Naši „Tagblattovci" pa naj si usta obrišejo, ki so z Dunajskimi jadi vred vedno čivkali, da bo ustaja kmalu zadušena. Srbi in Bulgari bodo se osvobodili, če prav Dežman s svojo gardo Tur-kom na pomoč gré, in magari še Vesteneckove beriče seboj vzame !
Potem pa morajo priti tudi za nas Slovence boljši časi. Kajti na Dunaji bodo vendar enkrat izprevideli, da Magjarsko-nemška politika je pogubna za Avstrijo in da s Slovani se ne sme dalje vec delati kakor s „stech-vieh", kakor „Tagbl." misli in piše, kajti za hrbtom nam bo stalo deset milijonov jugoslovanskih sokolov. To naj si naši Ljubljanski Turki za ušesa zapišejo, da je ura njihove „slave" odbila in prišla je naša.
Bog poživi junaške sokole, ki se boré za „krst častni i slobodu zlatnu"!
Za poduk in kratek cas.
€eniu je „kulturkampf" dober?
Preganjanje katoliške vere se v besednjaku Bis-markovem imenuje „kulturkampf" (boj za kulturo ali omiko), ker o na i kan je po Bismarkovih načelih ta, kdor vere nima.
Ta „boj za kulturo" pa dandanes po več državah ni samo moda, temuč je mnogim ministerstvom jako
draga pripomoć, po kateri liber alce na limanice lové
#
10Ô
in tolažijo, če
kriČijo po tej ali uni^ postavi, s katero jim pa ministri ne morejo vstreči. Ce ministri čutijo, da se liberalcem to ali uno ne sme po njihovi volji
če se preslabe Čutijo, da
bi jim storili, česar
nimajo poguma, da bi jim kar narav-
sí s tem, da izbur-
liberalcem in radikalcem vržejo kos cerkve, ka-
spolniti, ali zahtevajo, ali če
nost rekli: „to ne gre", pomagajo
jen i m
kega škofa, ki se strogo obnaša po papeževi zapovedi, ali nekoliko menihov in nun ali pa celo Čedo vernih katoličanov v žrelo. Na ta plen planijo potem liberalci z veselim vriskom in postanejo tihi, kakor tiger v menažeriji , ko mu je lastnik njegov kos mesá v žrelo
vrgel
>
ministri pa potem v svetoskih rečéh delajo in
gospodarijo, kakor jim drago.
17
Reform".
Slovstvene stvari.
Kraynska dužella
želly tudi svoj dikcijonarjum imeti. *)
Lubički teh Modric ! katire sem rodila,
Katire marnu sem jest z wello sladnostjo
Dojila,
ktire sem s trudno roko redila,
Zředila tudi
gor ne z nižejši častjo;
Katiri ste mi vi moje sejnce oboyli
častitem Lorbarjam, katiri ste me vi
Tem drugem materara že vso enako striii :
Katiri vzdigneli ste me verh te častý, Vam hvalla boď
zatu; al še letu mi strite:
Za kar vam želle jest moje na znanje dam
i
En' Besedniše vi mi marnu skup zložite
i
De tega nimam jest, tu je še mene sram. Vi bodite možji! vi mujo si vzamite.
Stopite urnu skup, ter pomenite se
5
7
To pravopisnost berž med sabo vi sklenite,
ti mor'te narpoprej vi zastopiti se. Vam je moj jezik znan; znane njega lastnuste
Znanu wogatstvu tud njegoveh besedy: Znan njega glas, znane vam so njega akrivnuste
Znani, de njemu cel beračiť treba ni.
7
7
Skažite, de on nec po ptujem nazdihuje
De Nemc krivičnu ga z' en'ga tatu dolžy Ter, de navrednu on se njemu posmehuje,
Ke z? en'ga revneka nasramnu ga deržy. Zadosti on ima sam v svojeh koreninah
7
7
De
vse
y
kar treba je, zamore zreč' lohku
7
7
Obilnu najde on vse sam v svojeh lastninah
Kar dosehmalo smo deržali za težku. Sem marnost! Sem us trud Synovi! obbernite
Ťukej obilnu se svity Kraynsku zlatu:
)
7
Ťukej zaloge si vi le samů koplite
Ťukej vi najdete vse vam lubu blagu.
Tu je,
Tu
kar vošem jest, de V vi si skupzbiralli
po katirem jest goreča hrepenim. Tu! iz koga de vi be mi Krono zvezalli:
Tu! po katirem jest želne roke mollim. Synovi! Mate sem, Mater obwogatiti
Nekar o ! nej nabo vaš put vam pregrenak. Synovi! Mate sem, Mater Častito striti
Nekar o ! nej nabo vaš trud vam pretežak.
Stopite skup, ter si naspruti pomagajte
Začetek je težak, tu dellu bo lohku
7
7
Stopite skup
ter
3	ici ic blagu si powoj'vajte,
vam je, more bit', tud tu še pretežku
Mnogovrstne novice,
* Sultan ves v Železu. Iz Carigrada se poroča čas-
nikjer videti. Iz straha,
dal popolnoma že-
niku „N. A. Z.", da sultana ni
palači, si je
da ne bi zgorel v svoji lezno sobo napraviti; njene stene so vse s zelezom nabité; tudi hišna oprava je vsa železná in posteljo ima v železni omari. Ljudstvu se malokaterikrat pokaže ia takrat zeló previdno, da bi se mu kaj ne zgodilo.
Sliši
se
tudi
i
da Turki nameravajo zeleno zastavo
kar
je znamenje,
da
preroka Mahomeda povzdigniti, da je Turska vera v silni nevarnosti. Ona je klic, «« ves Turški rod mora po orožji seči; nadejajo se, da se na to znamenje iz Azijatske- in Evropejske Turčije zbere nad 1 milijon bojnikov. Mohamedova zastava je zavita v 40 svilnih
na
dol
irem
drogu
zavitkih; kedar
i
se razvije, nosijo jo na vrhu je okrogla, zaznamovana s
7
polumesecem; 12 zlatih vrvic visi od nje, katere držé viši Turški popi. Turki mislijo, da, vsi neverniki oslepé ko to zastavo vidijo, katero za tako sveto imajo, da vsak Turek jo brani s svojim življenjem.
V	V
*
Cemu je mrtev člověk se dober f Časniku naznanjajo iz Filadelfije sledečo čudno novico:
77
Pays" Neki
Mahrenholz je nedavno odprl kožarnico v Wašing-
v severni Ameriki) za človeške kože in ker
tonu
jako dobro plačuje te kože, se je našlo mnogo „zvestih" udov in „dobrih" sinov, ki mu prodajajo ostanke svojih mož in očetov ! Gosp. Mahrenholz je v razstavo Fila-delíiško poslal par čevljev iz človeške kože. Trdi se, da je Človeška koža zavoljo leska in gibčnosti najpri-pravniša za obutev. Neki drug Amerikanec pa namerava kožne odpadke, ki jih kožar ne more vec rabiti
za čevlje, porabiti za plin (gaz).

Piva se je leta 1874 skuhalo na Stajarskem
milijon 85.599 veder, od katerega se je odrajtalo 1 mi-
na Koroškem 204.202 veder
na Kr anj s k e m
lijon 413.065 gold., z vžitnim davkom 344.915 gold, pa 94.795 veder, od katerega se je plaćalo 125.449 gld.
vžitnega davka. Davkarije po tem takem pac ve-
liko
piva povzijejo
f
Zabavno berilo.
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika
Spisuje Jakob A les o vec.
V.
Mati ga izdá.
(Dalje.)
Za njim pokličem mater njegovo
se še
bolj
pozná trpljenj
noči.
77
n
Vi ste vdova Dolarjeva?" pričnem ízpraševanje
Sem
Pa

šteno žensko, ki ni
opraviti?"
) Ta pesem se nabaja od besede do besede v ,,Pi s an ic ah od lepeh Umetnosť' 1. 1779. Kar je želela tedaj dežela Kranjska, želi sedaj vsa Slovenija že petnajst let. P. Marka Pohlin je spolnil tedaj deželi Kranjski želje 1. 1782; kedaj, bom jaz mati barona?" kedaj spolni vsej Sloveniji vsled A. A. Wolfové oporoke želje prečastno knezoškofijstvo ? !
kaj ste me sèm prignali, mene, po imela nikdar še s kázeňsko sodnij(
77
77
Vi ste mati barona Kronberga ?"
Bog varuj ! Se poznala ga nisem do včeraj
Kako
7
Čemu ste se sinoči ž njim na tako skřitem kraj
sešli ?íť
167
77
denarnih zadevah. Jaz sem mu namreč posre-
dovala posojila, za kar me je dobro plačeval.
u
Tako je imela za vsako moje vprašanje primeren
z
vodo
odgovor. Lahko bi bil spravil njo in prej tudi barona spraviva k zavetju. v zadrego, ako bi bil hotel povedati, da sem oba njuna	~~
pogovora poslušal. Al ta glavni vdarec sem si prihranil pomirljivim glasom
„On — morilec in ropar!" zakrici igralka in se
zgrudi na stol. Jaz in pisar jej prideva na pomoč, jej
močiva
čelo
in
tako
jo čez par minut zopet
Ko je zopet pri sebi, nadaljujem s kolikor mogoče
ker
sem po vsem tem prise
do
za drug pot. Zato tudi nisem silil dalje v vdovo, mar- skoro prav gotovega prepričanja, da ona o hudodelstvu več jo dal nazaj v ječo gnati.
nič ne vé:
Več
sem
opravil
z
77
še najmanj preplašena.
baroninjo", ki je stopila v sobo
„Vaše ime,
ko je sedla na ponuđeni jej stol.
gospá ali gospodična?" jo nagovorim,
» ))
Vi tedaj niste tega vedeli?"
Ne pičice, gospod", odgovarja s potrtim glasom in
>>
»
77
Moje imé je G., jaz sem gledišna igralka. Tedaj niste baroninja?
u
solze se jej vderó z oči. „Da bi se mi bilo to le zdelo Zamišljen in raztresen je bil večkrat, a da to prihaj
od težke vesti
7
da bi bil morilec
Oh, zaka
a
sem bila tako lahkomiselna
i
Ki
se bom smela še po
Nisem in menda tudi ne bom še tako hitro, ker kazati, če svet izvé, da je bil moj častitelj — morilec
ta baron me zdaj menda že ne bo mogel vzeti" varja še precej dobre volje in igraje z robcem. za-nj, ima dosti denarja.
7 i}
odgo-
Skoda
in ropar! Oh, vse je proč, moja gle dal iška prihodnost
moje
nade
vse
vse i
7
;
„Ali mislite res,
7)
7
Se vé da
mene to briga ?'
t
kaj pa
da je baron?"
(Dalje prihodnjič.)
f
Toda
7
če bi tudi ne bil
7
kaj
Kdaj ste ga spoznali?
u
■«i ■
Naši dopisi.
77
„Preteklo zimo v mestu L.,
kjer sem bila igralka.
Jel je za mano hoditi in pošiljati mi darila.
Kaj
sem
trdile
7
Dunaja 20. maja.
da je namreč du ali zem najveća nesreća za
Kar so „Novice" vsa leta
hotela? Moj prejšnji častitelj je bil vse zapravil, temu Avstrijo, to zdaj začenjajo spozaavati celó najstrast-
pa se je videlo, da ima še dosti denarja. Zakaj bi ne nejši ústavo vere i Dunajski, ki so vsaki dan manj bila prijela se ga, dokler ima kaj?"	zadovoljni s pogodbo, katero po náčrtu Dunajskih in
v
Pa ste se imenovali baroninio in veliali za nie- Budapeštanskih ministrov ima na novo za 10 let ukre-
^ .	ll	u	13	• . # a	» «	n r	•	# •	m i # i • .§	#	i t
govo soprugo?"
niti Avstrijo z Magjarijo. Vladni listi sami zagovarjajo
zaradi lju-
nesrečni novi nacrt s
tem , da pravijo :
vec
v !
„Kolikokrat sem bila na odru že baroninja in še Sicer pa jaz nikomur nisem rekla, da sem baro- bega mirú z Ogri se sprejme nova pogodba." Nena-
ninja in sopruga Kronbergova;
ob oj e
so si
ljudje
sitljivost Magjarska je brez konca in kraja; ne
7
domišljevali in jaz — čemu bi se bila branila obojega čedalje več hočejo „cislajtanske
u
naslova!"
77
77
Tedaj barona Kronberga niste poznali prej? Kako li? Pravil mi je sicer,
delajo na to, da bi podrli še ta mostek,
da
pomoci, oni tudi očitno
ki „obe polo-
u
vici"
Avstrije skupaj drži. Morebiti
da
sestvo doli na Poljskem ali Ogerskem kje se nisem brigala.
je njegovo po-
drugo
a za
čitateljem „Novic"
vstrežem, ako jim nekatere glasove iz tukajšnjih usta-voverskih krogov priobčim. Nedavno je tukajšni ,,Bur-
gerverein" imel razgovor o novi Avstrijsko-ogerski pogodbi; v tem shodu je znani državni poslanec Skene med drugim zarad r a z c e p ljenja Dunajské banke
Vi ste se hoteli prepričati, če"je res tako bogat, na dvoje tako-le govoril: „Ce se en del denarnega
Ali ste mislili poročiti se ž njim?
77
„Kakor bi bilo kazalo, toda zdaj
»
še ne."
kakor se je kazal?"
77 71
zaklada iz Dunaja prenese v Budapešt, ni to druzega nego to, da se Avstrijska banka raztrga in Ogerska v
je videlo ?'
Gotovo! Cemu bi mi bil mož, ki nič nima?" Vam se je morda zdelo, da ni vse tako, kakor se svoje roke dobi moč, ki jo pozneje utegne proti nam
i
Kaj pa! Ženske moje vrste poznajo take ljudi
,,uluj	i i zjtuojvu ui
so jih že preveč skusile."
„Kedar bi bil vse zapravil „Bi ga bila jaz popustila, se vé da. „On ni baron, marvec vse kaj druzega. Veste kod ima svoj denar?"
7
rabiti. (Živa pohvala. Res je tako!) Pa še nekaj druzega
Novi bankovci bodo na eni strani imeli
se
Je
bati.
u
7
od
Bog
77
tako mislijo si nisem nikdar glave belila.
V
ce
bi člověk hotel vsakega,
ki ima denar
Moj
pra-
né mški, na drugi magjarski napis. Zdaj naj se pa,
kar je lahko mogoče, primeri, da ena teh dveh držav pride v hudo deoarno stisko; splačati bo treba, pa ne bo s čim. Kaj se bode zgodilo? Bankovcev, ki so po novi pogodbi skupni postali Avstriji in Ogerski, bodo v tej sili toliko naredili, kolikor bo treba. Mi
bomo pa te (za Ogerske potrebe narejene) bankovce
ÔJ	VIU v	lui V uCilvv^Ci j n.1 ILUa u^žuai j JL/1 a	wvy^v	vv	J^vvivvv wMliVjvuwy MViuâAv f vw
šati, kje in kako ga je dobil, kolikim bi se zameril,	morali vsakako jemati, kajti Ogerskih od naših ne bode
kolikokrat škodoval sam sebi! Mislim, da je to kaka	mogoče ločiti! Treba že danes na vse misliti, kar utegne
dedšina, kak dobiček v loteriji ali na borsi ali pa pri	priti. Mi moramo korist naše države varovati." In res-
kaki kupčiji, ker denar tako lahkomišljeno zapravlja".	nico je govoril mož. Magjari bodo v oholosti svoji
7)
umoru
Kaj pa, ko bi ga bil dobil po kakem hudodelstvu, zapravljali, Avstrijanci naj pa plačajo !
To
je
9a
77
Gospod*
namen dveh bank iz ene ga, to je, našega žaklja.
i
pravi igralka ponosno in se spne kviško, Kakor ustavoverci javkajo o novi pogodbi, isto tako
da je videti njeno postavo v vsi telesni lepoti pravite? Po umoru?! Da bi bila jaz z morilcem
; 77
0
kaj
tudi demokrati centralisti.
Tako
je demokratično
o
društvo v 9. okraji našega mesta na predlog tukajšnega
ta misel bi me vničila! Zato prosim naravnost od- mestnega odbornika Loblicha te dni sklenilo peticijo
nikar ne pritrdi novemu nacrtu
že pogodba leta
naj
pogodbe, rekši, da
govora: ali me le skušate, ali je res, kar mi pravite?" na državni zbor
Krasne oči njene so vprte v mene in na obrazu se Avstrijsko-ogerske kaže prestrašenost, naravna, ne hlinjena, to mi je jasno. 1867 je naložila Avstriji pretežka bremena Zato jej tudi odgovorim:	imajo po novi pogodbi še težja narediti.
zato pravi konservativna „Oest. Rundschau"
7
ki
pa se
77
Baron Kronberg — njegovo pravo imé mi dozdaj
Po pravici naj stvar
se ni znano
je silno sumljiv, da je umoril neko obračamo kakor koli, to je gotovo, da pogoji novega
r^ 1\ I	/I n«« c c	n ii a n» I mU n ( ( «n r\ rv«1	miř? Anon	n/>A m A T7 1 __
vdovo in potem pobral njen denar."
7)
au9gleicba" ne pomenijo druzega nič nego povik-
I CIS
Sanje Avstrijskega, znižanje pa Ogerskega blagemu pesDiku gotovo najlepši spominek, po katerem
pla či 1 a
y
da pa se stvar na bolje ne obrne, dokier bode rad vsak
bode Magjar Andrassy ministersko krmilo v svojih rokah
segel, ki
ni samo po besedi Slovenec.
imel. sliši se
Povsod tedaj želja, da bi
ali bolj glasno ali bolj tiho grof Andrassy popustil město
soseščinc Kranjske 20. maja
Na me ji treh
■ na
katerem niti v notranjih niti v vnanjih zadevah ne de-luje na blagor Avstrije. Ce pa tudi se zdaj celó mnogi državni poslanci ustavoverske stranke zeló hudujejo proti novi pogodbi, istina je vendar to, ko pride do-iočilna ura v državnem zboru, da memravši bodo glasovali za predlog ministerstva le za to, da Nemec ostane gospod v Avstriji, Magjar pa na Ogerskem!
slovenskih škofij živec imam priliko opazovati sedanje stanje reči na desni in na levi, za in pred seboj. Tudi pismenih ali ustnih zročil iz prejšnjih časov ne preziram ; mika me vsaka besedica, vsaka črtica, ki mi
kaže ,,nekdaj
a
in
v
zdaj

v svoji in bližnjih vladiko-
vinah. Tako na priliko rad slišim pripovedovati, kako
tempo fa — Ljubljanski duhovni s Kafarnavmske svoje višave *
so
Gorici 20. maja
Dvoje groznih dogodeb je
pomilovaje jih — gledali na uboge (?) sosede. Jezik je tekel Kranjcu gladkeje ko Primorcu; Wolfova kurija je znala vse bolje voditi in uredovati itd.
přetekle dni mesto in okolico našo vznemirilo.
Oboje
Bili
smo
se je zgodilo v Podgori pod Gorico, oziroma, blizo že-lezničnega mosta — komaj dva streljaja druga od druge.
Prvi dan t. m. zvečer je bil namreč nek 23leten mla-
košna ,,inferiore Race"
pripovedujejo starši naši duhovni
neka-
memo Kranjske duhovščine, ka-
teri je bil biskup Wolf sè svojo vlado ponos. Zdaj pa ni že davno več tako — kali? Zdaj ste nam Ljubljan-
deneč iz Karmina (Zorzin) přišedši iz Gorice na kolo- canje — petra scandali. Kar nam ča^iniki prinašajo in dvoru; zamudil je bil vlak ín se namenil iti domu peš kar je veter^one dni prjpihal iz bele^Ljubljane, ni kaj
i *	«	,	uhim
kako bode? Per Bacco ! Klun in Marn sta menda
po železnici. Ta svoj namen je na postaji nekaterim razodel in menda še pristavi!, da ima denar pri sebi. Cez par dni potem so pripovedovali lokalni časniki, da se ne vé, kam je omenjeni mládenec přišel, doma da ga ni. Vse prašanje in čakanje bilo je brezvspešno. Dne 16. t. m. je zapazil nek železnični čuvaj v v odojak u pod železničním zasipom tje od mosta (na meji med Podgoro in Ločnikom) ćloveško truplo. Prišla je komisija, truplo so izvlekli in koj spoznali v njem
vsecno.
Ce se na zelenem lesu tako godi
se s
dar zelen les.
Situacij
mučna
y
Kedar začne priprosti , krotki, pobožni SIo
jak
mučna
c kriti
kovati osebe, ki bi morale na sveti visini, na kateri
• r
f
i
ti
doseglj
y
mora se čutiti hudo
lj
stoj nega
ali omikanec sodi o dogodkih Ljubljanskih. Neobhodno
Ne smem vsega povedati, kaj in kakó prostak
potreb
y
da se govoricam vir zatakne. Vae homini
Karminskega mladeniča. Celo noč je imela komisija
illi
i
per quem
t •
!
s pregledavanjem
opraviti, ali
gotovih znamenj ni našla
razen
y
N
U
da
y
na
njem
y
Tistega cuvaja,
da bi bil Z. umorjen ; vendar pa se tako sumi.
Kaj ni žive duše v Ljubljani se zlate ,,svobodě" spomnila v ih? Možka beseda iz veljavnih
ki
je
truplo našel, so zaprli. Čudno je
sedanjih kritičnih ust na pravem mestu je zdaj živa potreba. St
to, da so našli pozneje pri vodnjaku tudi neke zapiske
t
od
rajncega
roke; m
bili přemočeni.
Ali
dasiravno je šel zmiraj
izpraznili, še kaj
so pozneje v
dež, niso vodnjaku, ko so ga
pricevanj
fijsko bi imelo najprej nalogo odkritosrčno
Stvar
dat
resniciin p
po mojem in mnozih druzih menjenji princip
našli
y
ne vem.
Dne 17. t. m.
pa
in sega daleč tje Čez Kl
g!
Vprašanja so
Jeli
so na Podgorskem pokopališči — kakih 14 dni po pogrebu — izkopali ženo, kateri je, kakor gre govo-rica, nje mož zavdal. Bil je on v službi pri graj-ščaku grofu A. Kakor hitro je komisija našla znamenja zavdanj a (sè strihninom), dejala je omenjenega služab-
cerkev v
h zadevah avtonomna
y
ali
ni
?
Nekdaj
ponujala država cerkvi svoj brachium saeculare kaj ima biti posihmal narobe? Ali je duhovnik držav-
uživati državljanske in meščanske
ali
Sme
l| cl u y ail	• UlUVy il	V UH V4JL	y JljCAUIOt^W JI l.
pravice, ali ne sme? Sme duhovnik državlj
v razno-
nika
v zápor
Tisto zemljišee v Podturnu, o katerem sem že enkrat poročal, da ga misii deželni odbor ukupiti za kmetijsko solo, je zdaj res ukupljeno za 28.000 gold. Lega je pripravna, zemlja prav dobra (bila je nekdaj lastnina slavnega polkovnika Angleškega,
viteza Catineili-a, pred 30 leti glavnega stebra naše kmetijske družbe); poslopja pa so v slabém stanu in
te re
tope
oliti
in
biti
tí
ali
Tisko
postava in svoboda ima za-nj veljavo, ali je nima? In
ce
ma
y
kaj bi se mu branilo pisati?
y
pisati po
šteno, cerkvenim in državnim zapovedim primerno? Za
taka in enaka vprašanj
Raka na Dolenskem
2 zastopa) pri nas
20. maja. ( Voh
t cjonsules!

bila
Dne 14. t. m.
80
bodo potřebovala mnogih poprav se pričeli popularni govori o kmetijstvu v raznih valcev. Izvolj krajih po Goriškem ; gg. prof. Povšé in Kuralt sta pre- Alojzij Veho vzela vsak več ne vem
skeg
20. dne t. m. volitev novega župana in
itev nov eg dne t. m., danes pa
so
iz
jskih sveto Martin Siško iz Zalok za župana
rance Malenšek iz Zalok
Rake
kaj
poročili o vremenu pa že sam France Metelko iz Dolenj
Blaž Šribar
počel.
Mislili smo par dni
da
se
Anton Banič iz Blatnik
in
je poletje vendar enkrat začelo; dež je nehal, ali včeraj
vasi
za svetovalce. Izvolj
M a tij
Ardrega
7 9
SO
Cvelbar iz Mašeče ploh pošteni možje
je vstala bur ja, kakor pozimi, in ko ne bi šteli danes
20. maja, ne bi nas bilo sram poiskati si zimske suknje, ne kmalu
V aoi , CJC* orv/ivvnivvt JL^J - \jm JV^U» kj\J u^ivu ^uauvu» u-iv
zatoraj slava volilcem ! Memogredé naj tudi omeniin
y
Ce bo nocoj tiho se je zarad prevelike sedaj ni nobeni reči vreme ugajalo.
i 11	mp
vživa kak župan toliko zaupanja pri srenji,
bomo imeli slano. — Grozd ja kakor prejšnji župan France Malenšek
moče
veliko pozgubilo.
Do
kar
očitno pokazalo že 8. dne t. m. pri volitvi
zastopa in danes pri volitvi novega župana
se
Stajarskega 18. maja
Spominek za mnogo-
v „Slov. Gosp~
zasluženega gosp. Valentina Or o žna se bode po na-
znanilu bralo dosibmal
e prav ij skega
Ko bi bil
volitev le hotel sprejeti, bil bi z ogromno večino zopet oljen, a raji je županstva breme naložil na častívred
Ker
se je
na-
V U1JUU y a 1 c* J JL ju	V i 1
nega naslednika Martina Šiško
y
ki
151 gold., so rodoljubi v shodu v
Mozirji sklenili, da se napravi marmorna ploščica s pri-
poved
%	y • •
ju Z1V1
z većino
!
gl
olj
bil
je na njegovo za župana.
od
Bog
stojnim napisom in vzida v cerkveni predveži sv. Fran-čiška. Odkriti se ima ta spominček slovesno.
Gorenjskega 21
m a j a
Podaj
se kamor koli
Dobra hoćeš po Gorenjskem, povsod čuješ obžalovati nenadno
misel v Mozirji zbranih rodoljubov je bila posebno ta, da se naberó pesmi in drugi spisi Orožnovi ter z životopisom njegovim na svitlo dadó. Zbirka ta bode
prestavo občespoštovanega gospoda duhovnika K
*
Luk. 10, 15.
169
in strmeti nad komentarom, s katerim je to prestavo Pock, Jože Koželj, Karol Hinterlechner, Jernej Semron
99
Tagblatt" svetu oznanil. To je en glas vseh pošte- Maks Krenner, Raj m. Siškar, Jože Hein, Šimon Rister,
njakov, bodi si svetovnih ali duhovskih. Gosp. Klunu, vsi iz Ljubljane.
(Banka
9
m	i p	...	p
naznanjaje živo svoje sočutje, rečemo, da „Tagblattovo"	— (Banka „Slovenija") bode imela 6. dan prihod-
in enakobažnih listov nesramno obrekovanje g. Kluna	njega meseca svoj občnizbor, in kakor je podoba in vsega druzega narodnega duhostva je malce probudilo, da so spregledali in da spoznajo
V
se
celó dre- velike pomembe. Obravnavalo se namreč bode vpra-
kaj
šanje druzega vplačila. Misliti
bi
se po pravici
sedanje sleparsko liberalstvo s sv. našo cerkvijo na- smelo, da vodstvo naše banke, ki naj več delničarjev
merava.
čali
Naj
Tagblatt" e tutti quanti le rohné
mol-
íma na zemlji slovenski, program zborovih obravnav
smo
^ xaguiati o tutti vjuaun	i vuuv>	ujví	iujw u« u u lu & j & oio vtuoai ^ i u g i a ijj
iz viših vzrokov, pa zdaj tako hinavsko razglaša tudi po časnikih slovenskih
y
napadeni in provocirani po „turškem" listu, v katerem
ni
tako
9
ker
74. bankinih pravil pravi
al žalibog, temu
da ,,vsa dru-
)
se je slavljenje podobe Marijine na Brezjah s pe- štvena razglasila priobcujejo se v Dunajském časniku klensko predrznostjo imenovalo kot počeščenje „porna- (Wiener Zeitg.) in pa v Ljubljanskem Časniku (Laib.
lane
po
listu
v katerem se je brala bogo-
svinje",
kletna nesramnost pod naslovom ,,Offenes Schreiben an unsern Herrgott" in mnogo druzega vec, ćutimo se dolžne, v brambo mile matere katoliške cerkve in lastne
Zeitg
9
opravilni svèt pa dozdaj
ni se
do
znanja přišel, da bi naj bolj potrebno bilo
spo-
kar tudi
74. dopušča
da
se vsaj v nekaterih sloven-
skih časnikih objavil program občnega zbora. Mi mo-svoje časti povzdigniti svoj glas in očitno izreci obža- ramo obžalovati, da se to ni zgodilo in da so slovenski
lovanje, da se iz merodajne stolice ni storil noben korák časniki dobili
lakonično notico brez podpisa vod-
za kazen tolike pohujšljive drznosti, stem pa se nesramna stvenega s 7 vrsticami, da je obcni zbor 6. junija in svoját
Tagblattska" še celó tako drzna naredila
ki
da
ga
pa delničarji imajo svoje delnice do 31. maja pri banki
vložiti, sicer nimajo glasa v zboru.
si upa komentar pisariti o prestavi gosp. Kluna,
ne neha (glej list 111 in 116) žaliti s psovko ,,der be- govori o važnosti 5. točke programové kannte Domkaplan, recte Hetzkaplan" ! !
tej no ti ci se
9
al
vse vpra-
Ljnbljane.
Kakor je politično vreme, kamor
šuje: kaj pa pravi 5. točka? Mi jim ne vemo druzega
koli pogledamo, jako neugodno , tako je tudi fizicno
odgovor^ dati k
/

eštni7 o
or to., .da gr
or
• v
vreme
9
ki delà kmetijstvu dobre ali slabe letine.
Da
aj s nj i
po novih volitvah, v katero
danes prvo
19
Klun, Jurčič,
strahovita" čveto-^
Regali in Horek.
letos v tem oziru nimamo nič veselega pričakovati, je, rica novih odbornikov:
Bogu bodi potoženo, že gotovo. Poleg druzih letošnjih Volitve bile so že meseca marca, a danes je še uim je v nedeljo slana veliko škodo naredila po polji, prva odborová seja. Menda so gospodje na „rotovžu"
vrtih in nogradih , in to ne le sèm ter tje, ampak po mislili zavléci sejo tako dolgo, da gosp. Kluna ne bo
več deželah. Dunajskému centralnemu meteorologie- več v Ljubljani, gosp. Regalia pa letošnja slana vzame.
nemu zavodu so 21. dne t. m. došla sledeča poročila:
Al
ni se jun
zgodilo
;
česar so hoteli!
v Pragi jasno, led
y
v Krakovi zjutraj slana, opoldne
sneg
i
v Levovu slana
>
v Peštu led
(V podporo po grozni povodnji poskodovanim
burja, led
i
v
sneg
»
led
>
v Zagrebu prebivalcem Ljabljanskega maku) napravi v prostorijah
9
m
led
9
v Pulji in vsi Dalmaciji mrzla burja
v Celovcu slana restavracije čitalnica naša v nedeljo zvečer ob
9
na
uri zabavo z loterijo, pri kateri bode godla slavnoznana c. kr. vojaška kapéla, kateri brezplačno sodelovati je
zen
Ceskem in Moravském dve noci zaporedoma slana.
Iz Novomesta poroča gosp. Ogulin družbi kmetijski,	Častiti gosp. polkovnik z ozirom na dobrodejni namen
da je v svojem nogradu na perji trt zapazil neko bole-	vljudno dovolil. Da se dohodek milodarne loterije siro-
pbyllerium vitis — izvirajočo od presilne moče.	makom ne zmanjša, se hvaležno sprejmejo za dobitke
SI. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 13.	darovane primerne stvari. Program te zabave, za ka-
dne t. m. sklepni račun, ki ga je odbor družbe	tero je vstopnina doloČena na 20 krajc., se naznani tudi
kmetijske o porabi državne subvencije z 800 gold, za	po uličnih plakatih.
mlekarstvo in planinsko gospodarstvo v letu 1874 in	— Zraven maharjev , ki jih je zadela velika ne-
1875 ministerstvu položil, v vseh točkah odobrilo, razen	sreča povodnje , tare ta nadloga tudi veliko Planinsko
tega pa odboru naročilo, naj gospodu župniku Janezu dolino, ki je že skoro poldrugi mesec pod vodo
esarju v Bohinjski Bistrici za temeljito poročilo o bode težko do konca potovanji po Kranjskih planinab in podučevanji umnega centov sena in vsa posetev je uničena.
i
ki
se
tega meseca odtekla.
Na tisoče
mlekarstva in sirarstva posebno priznanje v imenu mi-
nistrovem izreče, vzdigo domačega našega sirarstva radostno naznanil ne-utrudljivemu rodoljubu.
(Kranjsko-Primorsko gozdarsko društvo) ima 25.
Odbor je častno to pohvalo za po- 26. in 27. dne t. m. v Gorici svoj letni zbor.
;
(Med zdravili za zobe) slovijo posebno Anate-rinova voda, štupa in Anaterinovo testo od
Porotniki za prihodnjo dobo, ki se bo pri- dr. Popp-a, c. kr. dvornega zobnega zdravnika na čela 6. junija, so: Valentin Sturm iz Polic, Karol Do- Dunaji. Priporočilo teh zdravil tudi v našem listu ni lenec iz Vipave, Matija Pesjak iz Kamne gorice, Janez prazna hvala, ampak hvala, ki se naslanja na obile Wukonigg iz Litije, Gašpar Novak iz Hrastij, Pavel skušnje.
imel v soboto v
Beseljak iz Postojne, Alojzij Kantoni, Janez Perles
(Druzbene zad,eve.)
xj \j o c. ij c* ck. i u â. uoiujuc , Aiujaij uaukuui , uauca l chcoj	- yjsi ui&l/oivo írtíM-ct/o. i ,, Sokol" je luici v o yuuiu y
France Peterca, Pavel Gobatto, Peter Lasnik, France Čitalnici vecerno zabavo z godbo in petjem , v nedeljo Orešek, Peter Toman, Jože Matevže, Franc Regoršek, pa v istih prostorih delavsko izobraževalno društvo raz-
Miha Pakič, Ferd. Sovan, Miha Krašna, Val. Hôrman, veseljevanje s petjem, glediščinimi igrami, nemškimi in Janez Janeš st., Jože Bartel, Franc Strukelj, — vsi iz slovenskimi, godbo in plesom. Obe zabavi ste bili ži-
Ljubljane ; Jernej Strumbelj iz Studenca, Kajetan Stra-	vabni. — Živahno je tudi kegljanje za dobitke, ki bo
necki iz Idrije, Tomaž Ločnikar iz Viča, dr. Jan. Men-	jutri končano. Vsega dohodka utegne biti do 600 gld.,
cinger iz Kranja, Leopold Urbas iz Idrije, Jan. Triller	pa so stroški zeló veliki; vendar bo za „dramatično
Franc Videmšek iz Doba, Jernej Kramar iz	društvo" in „narodno šolo" še nekaj ostalo.
(25 letnikov „Novic") je na prodaj. Več o tem
iz
Loke
i
Las, Ferd. marquis pl. Gozani iz Volčjega potoka, Jak. Lenasi iz Cešnjeve vasi Andrej Kališnik iz Tržica, pové administracija „Novic*
c
Jakob Brolih iz Guncelj, Štefan Lapajne iz Idrije, Ant. Wucherer iz Rečice. Namestniki: Gustav Hohn, Jože
(Pobirki iz časnikov.) 116. list „Tagblattov" kaže, da njegovi patroni ne dadó miru, kajti napisali
170
so zopet blizo dve straní navadnih psovk proti „ultra- blagovolil. — Velikánská deputacija se napravlja na montancem" pod napisom: „was ist ihnen die Religion ?" Dunaj prosit cesarja pomoci, da se naredi železnica iz
AMVUVMU WUL4	jk/VV* UM^/IVJ VAXI •	?f MU *M U iUUVU VIIV JL«UlAwiUJ
Ker tedaj „batalijo" hočete, naj pa „batalija" bode! ~ 118. listu pa ,,Tagblatt" krokodilove solze pretaka
Siska v Zemun, katero Magjarska sebičnost še zmirom
, čeravno je Peštanska vlada za več milijonov lesa
ovira
da
se omenjena
da po krivdi večine deželnega odbora odide nesrečnim na Hrvaškem posekati dala z obljubo	__
maharjem dohodek nemškega gledališča. Kaj pa, ko bi železnica napravi; zdaj pa jo odlašajo in nameravajo se ta pritožba na pravo stran obrnila in reklo, da ona narediti iz Pešta v Zemun.
„noblesse" je hotela pred vsem za-se 2 kosa? takém z a-se pečenko*, dru metna
fb
Po
19. dan t. m.
dan Jelačičeve smrti
spomen

zctfltôë.y^Èíovenski
je bii tukaj slavljen z veliko ^ rs^ečanostjo okoli Jelačičevega spominka. Slava néumr-
mu
Jelačiču !
- 'r
težak stan, preganjajih ne le cenzura, ampak tudi pošta.
bije
a tíopsca}^* Ňa 'ťuraÉern ze
zadnja ura
se prikazujejo, da gré h koncu. V^Bul
imata
-----. £---0--j" j—-----------7--£-------£------- UI je-, iiuam^uj» oo j/iiftOiJUjcjl/j u a ťic LI ťWUliOU. V,
prvém pričajo zasege in sodnijske obravnave (tako gariji je, kakor pripovedujejo zanesljiva poročiía
AléšovecinJ. Krajec v petek 26.
IT na
t. m. zopet obravnavo pri deželni sodniji
zarad „Slo-
venca
d
o drugem pa memo več dogodeb tudi to, kar
nogah že čez 12.000 ustajnikov, večidel so se uprli sili in grozovitosti begov. Iz Bosne se čuje o hudih bojih
O* v ------ —--O	v/ uuuiu uvjiUj
v Hercegovini je vse bolj tiho, ker se pripravljajo
se je zadnjič „Danici" na neki pošti zgodilo. Prišla je ustajniki na nov napad. V Nikšiču je namreč žívež
namreč naročniku v roke vsa povaljana in ob robu popisana z ne8ramnimi opazkami, katere so se mogle le
na pošti va-njo zapisati. Naročnik je poslal list, kakor ker 80 izrekli ga je prejel, nekemu domoljubu v Ljubljano in želeti bi bilo, da bi na korist vseh slovenskih listov opravni-
zopet pošel in Muktar paša ga hoče zopet donesti. Sutorini je menda vnovič pogajanje z vodji ustajnikov
držé.
>
štvo „Danice" to
naznanilo ministerstvu kupčijstva
t
da
se nesramnež izvé in po zaslugi kaznuje. Tako pritožbo dare vic-Veselicki. bi gotovo opravništva vseh slovenskih listov podpisala.
— • — ~ . -~ r O J J	J * woia uiaw v ?
da prej stavljenih pogojev se več ne Rodič je namreč dobil povelje, podati se vnovič ustajnikom, prav tako tudi nek poslanec Črnogor-skega kneza, dalje prvi Ruski konzul Jonin in Boži-
Dogovarjanje ima namen doseći za-
(L. Haderlapove pesni) so na prodaj v J. Blaz-nikovi tiskarni po z niž ani ceni 20 kr. Kdor jih kupi
12 vkup, dobi en zvezek po vrhu.
časno pomirje. — V Srbiji so strune že do pretrganja napete, listi povdarjajo navdušenost za boj in da Srbija
zdaj
ne more vec nazaj
Važna je tudi novica
)
da
se je Ruski general Cernajev podal na Srbské meje
ogledovat trdnjave in prepričat se, kako stojí Srbska z
Noviéar iz domaćih in ptujih dežel.
vojno robo in vojno močjo
Solunu sta umorjena
lz Dunaja.
Zborovanje delegacij v Budapešti
konzula bila slovesno pokopana, izmed morilcev pa je bilo jih dvanajst usmrtenih. Kristjani povsod živé v
je zdaj glavna stvar naših notranjih zadev. 15. dne t. m. ste imeli obe delegaciji prvo sejo, Avstrijska dopoldne, Ogerska pa popoldne. Zlobudravi predsednik Avstrijske delegacije dr. Rechbauer je pričel zborovanje s tako nedostojnimi političnimi čenčami, da ga je
dan
na
dan
groznem strahu pred Turškim divjaštvom prihajajo iz raznih krajev novice o Turških grozovito-stih. Sploh se bliža dan velikih, pomenljivih dogodeb.
popoldne v delegaciji Ogerski njen predsednik Slávy smo po želji Vaši izročili zavrnil s sarkastično opazko, rekši, da on kot predsed- resiti na poti časnikarski,
Listnica vrednistva. Gosp. K. J. v Št. R: Dopis „Va
u
„Slov.", če tuđi bi se
ker dotična stvar se ne more
>>
nik
ne more
in da tudi ne bi pristojno bilo
pre-
teči vlado z razlaganjem o svetskem politiškem položaji. — 18. dne t. m. so bili poslanci pred cesarjem. Skupne potrebščine za Avstrijo in Ogersko
so prevdarjene na 114 milijonov in 249.208 gold., po odštetih 11 milijonov in 99.000 gold, colninskega
presežka znašajo tedaj skupne potrebščine 103 milijone
in 150.208 gold., od katerih ima Avstrija poplaćati 70
sine ira" obravnavala, ampak na oni, ki so jo „Nov." naznanile. — Gosp. B. L. v sp. J: Ce bi dopis, ki ste ga privatno od vřed. „Slov." přejeli, se dal na ocitnost, bi nam utegnil sitnosti delati, bralcem „Novic" pa bi ostalo vse nerazumljivo, ker se stvar ni obravnavala v nj ih o v em listu.
Gosp. V. M: Dopis přejeli, kaže se za natis ugoden; prosimo le, kaj več nam naznaniti o dotiČnem originalu, ki nam ni znan .
V
Žitna cena
milijonov in 761.042 gold., Ogerska pa 32 milijonov in
789.166 gold.
sejo Avstrijske delegacije 20.
v Ljubljaoi 20. maja 1876.
dne t. m. je přišel tudi grof Andrassy; v razpravi
Hektoliter v nov. denarii: paeniee domače 8 fl. 80.
banaska
proračuna vnanjega ministerstva so zahtevali poslanci 9 fl. 77. — tursice 5 fl. 10. sorSice 6 fl. 72.
rži 5 fl. 60.
dr. Schaup, dr. Giskra, dr. Kuranda, dr. Herbst, dr. Brestel in še drugi razjasnil od njega o vnanji politiki in to posebno o ustanku na Turškem. Grof Andrassy jih je zagotovljal, da on vzame popolno odgovornost
jecmena 4 fl. 20.
prosa 4 fl. 40.
ajde 5 fl. 20.
ovsa
3 a
70.
Krom pir 3 fl. 80 kr. 100 kilogramov.
na-se, da iz sedanje situacije ne doide nikaka škoda za
Kursi na Dunaji 19. maja
interese monarhije
)
da pa ne more sprejeti nobenih
pozitivnih napotkov za svoje daljno postopanje. Poslanec grof Coronini je ministrov odgovor zadovoljen na
5°/o metaliki 65 fl. 80 kr.
Narodno posojilo 69 fl. 25 kr.
Ažijo srebra 102 fl. 50 kr. Napoleondori 9 fl. 54 kr.
znanje
vzel.
Giskra, Kuranda in Herbst so pa grofa Andrassy-a naj bolj interpelovali zato, da so strupeno
sovraštvo kazali slovanstvu.
Loterijne srećke:
Cesko. Iz Prage.
nevarno zbolel.
- Slavni dr. Palacký je zeló
v Trstu v Linču
20. maja 1876:
60. 71.
. 75. 40 84.
23. 81.
37. 90.
Hrvaško. Iz Zagreba.
Presvitli cesar je po
Prihodnje sreČkanje v Trstu 3. junija
silni povod nj i v Sisku in okolici njegovi poškodo-vanim iz lastne svoje blagajnice 3000 gold, darovati
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba
Jožef Blaznikovili dedicev v Ljublj