Oni, ki krizo delajo, a je sami ne občutijo* Časopisje celega sveta se bavi š kri- 20; gospodarski modreci in jDolitični ^reci sestavlja^o recepte proti tej vlaču- oi, ki je nezakonski otrok napuha in se- oičnosti. Tudi mi smo marsikaj napisali o podvigih te presmentane krize, ki nas ^grize od vseh strani, ali vse to ne zale- že mnogo! Zdravnik, ki leči jetičnega bolnika, mu ne bo odrezal noge; čev- ijar ne Jdo mogel napraviti modnih hlačj učitelj se ni učil krpati čevljev; du- hovnik se ne razume na stroje — itd. Kakor ,,strokovnjak", ki je po cigano- vem vzgledu ,,kravo s svedrom drl"- re- šujeo naši gospodarski modrijani pro- blem pobijanja krize v tako bogati državi, ki ima vse preidpogoje, da po- stane — druga Švica. — Imeli smo žit- ni režim, p katerem nisrno smeli pisa- tl Sedaj ga ni! Bridke skusnje so lzsi- lile jikvidacijo te ustanove. Imeli smo davke, katere so'koneno morali ukiniti; šmamo dojgove, na katerih plačilo se bo m o r a 1 o č a k a t \ vsaj do prihod- iije žetve; dobili smo Tnozefriska na.o- čila, katera smo ,,morali" odkloniti in še mnogo tega! — Sedaj pa se ozrimo prav radika^no na one elemente. ki krizo delajo; a je sami ne občutijo! — — Najprej pa nekaj nasvetov iz vrst na-ših naročnikov, ki "menjjo, da je mogo-če krizi hitro zadati smrtni udarec. Čujno! — p:e' ]e ireba dvigniti kupno moč kmeia, kmetskega in industriji-kega pro-letarijata sp*oh. Zvišanje delavskih pla m znižanje tržnih cen — je takorekcč eno vprašanje! Zakon o pobijanju dra-ginje je sicer izdelan prav idealno, a bi moral že pred 3 leti biti pravomočen. — Z zmanjšanjem de^ovnih ur bi se občut-no omelia brezposeinost in domača industrija bi dobila dobre trgovske zve-zt. — Sebičnost napuhnjenih koristo lovcev ne dopušča znižanja obrestnih mer, niti se ne ozira na potrebe kmeta obrtnika in deiavca. — Tu Je treba moč-ne roke ali pa bajonetov, ki bi neka zalegli! — Poglejmo dobičke velikih porPe-*;:. PAB (privil. agrarna banka) iz!-.a ,e pri glavnici 700 miljonov dinarjev 4j miljonov dobička. — Sladkorna tovarna v Velikem Beč-kereku ima pri 3J miljonih obratne glav-nice kljub krizi b!izu 18 miljonov do-bička. A cene sladkorju? Zopet drug zavod v državi je od glavnice 40 miljonov dinarjev napravil 6 in pol miljona dinarjev čistega do-bička. — Prekosila je ta zavod Srbska banka, ki je pri kapitalu 40 in pol mi-ljona Mzaradila" samo — 9 in pol mi-ljona dinarjev.' . . Našteli bi še lahko več takih pri-merov za cel leksikon. Seveda je ,,kri-za" cenen plašč za — dolžnosti napram javnosti. Gg. ravnatelji takik podjetij dobi-vajo honorarje po Din 15 Uo 20.000 me-sečno, dočim podrejeni ne prejema-jo niti 5 odst teh premij! Imamo sluča-je, da je tak ,,rentnik" celo — inozemec, ki ne rrpLzume našega jezika a je vsled nase mehkužne miselnosti kljub praz-noti svoje glave postal pri naš ,,nena-domestljiv". * Taki ljudje ne poznajo krize, kef so v svojern napuhu in sebičnosti di-rektni povzrjčitelji krize ter njeni pos-pesitelji. Ti tipi so najogabnejši pospe-šcvateljj krize, katero podnetujeio s svojo verižniško miselnostjo. Odredi se naj po pazljivi presbji vseh računskih zaključkov oddaja pre-možen;a vseh, ki prekomerao zaslu-žijo. Odtegljaj bi ne smel biti manjši od ene tretjine! Razni banketni patri-joti bi ob takem ukrepu koj pokazali svojo pravo barvo. In tisti lopovi, ki so naš denaf^znosili v tujino? Kazno* vati jih je treba kakor največje zločin-ce po posebnem zakonu za zaščito go-spodarskih interesov države s tem, da bi se takim premoženje kratkomalo za-plenilo. — Resen čas zahteva energičnih.mož, ki si upajo s prav radikalnimi otired-bami na dan. ' Pozno je sicer, a se je čas, da se marsikaj zamujenega popravi. ,,Knza'' bo sama od sebe poginila, kadar bodo č.uvarji državnega reda in gospodarstva storili vse, da bo slednji državljan imel svojemu družabnemu. položaju primerne dohodke in ne e-den trikrat preveč in drugi petkrat pre-malo! — Odprite oči! —