GLAS SVOBODE.
Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!_
Stev.
Chicago, 111. 2. oktobru 1908.
LetoD
Zvijaj fce pod našimi udarci.
Tr|i m m ia uit lokulitu potrate, pro-kleti plebsjec; saj si Is Mi a goionti iim......
Besede naših dobrotnikov kapitalistov in njih , zaveznikov, mazil jenih prerokov! — I.
Delavstvo vsih narodnostij zdi-luije pod težo današnjega kapitalističnega sistema. Kot moderni sužnji stojimo tukaj, prodani na milost in nemilost gospodskim postopačem, ki se žive le od dela naših žuljevih rok, V potu svojega obraza jim kopičimo milijone in milijone premakljivega in nepremakljivega bogatstva v svojo lastno škodo. Neznosno, neplačano trpljenje in gladu umiranje širše mase ljudstva, jim pač ne stavi ovir v vsakdanji luktilični potrati.
Vprašamo: kdo je pravi prOvzro-čitelj, na eni strani velikanske bede in na drugi strani neizmernega bogatstva? Kdo,drugi kot razni pustolovci in sleparji naravnega razvoja človeštva. Zc tisočletja nazaj so se našli taki pustolovci, ki so hoteli od časa do časa kaj novega poklicati v svet. Nastopali so-kot ^ , oznanjevalci raznih božjih i»azo-denj; prorokovali so ljudem trt in ono, kar se pa ni nikdar ujemalo z "naravnimi presodki; učili so jih trpeti. samo, da ni bilo treba delati njim; združevali so se z drugimi enakimi lopovi in nastalo je razmerje, kateremu je zamogel biti kos le največji učenjak tedanjega Časa. In rodil se je naš Odrešenik, Kristus. s svojimi tifcornimfcza socialno preoanovo stremečimi nauki, reti, na križu umreti, pa je mo-
zameriti, takrat še ni bilo dovoljeno, a za to dovoljenje ne vprašamo danes več — pasti morajo današnji
t0 farizeji in se nadomestiti z res pravimi Kristusovimi namestniki,' — to je naše načelo in pri tem ostanemo, kakor vsak ljubitelj Kristo-vih naukov. Stoletja po Kristusovi smrti so potekla, predno so začeli poučevati ljudstvo v nasprotnih naukih in kaj se je do danes že ?V vse ugodilo! tCukoi' picu Kristusovim rojstvom, imamo že zopet svoje faraone-trinoge in farizeje, ki skrunijo v tempeljnti . spomin NajsvetejSega. Nastale so zopet stare razmere, ki pa se lahko v hipu zrušijo v prazen nič, ako si le podamo bratsko roke, zatirani deli človeške družbe.
"Vsi smo prišli enako na svet; od papeža dol do zadnjega zabitega škofovega žrebca; od cara Batuške, Viljema-govornika, financerja Rockfellerja dol do zadnjega pou-l ličnega poinetača" — pojo že vrabci na strehi in všled tega, ker je to ncovrgljivo dejstvo, naj hlapčujc-mo na veke sebi enakim bitjem? In to na tisoče enemu? Pomislite, tisoč ljudi biti enemu v strahu! Ali ste bedaki, d« hočete brez |X>-misleka sami od sebe delati tlako ljudem, ki vas zatirajo, izkoriščajo ,, In skoz vas množijo «voje kapita-." lije h Kaj pa je prav za prav kapital, mogoče tisti prokleti mamon, ' ki ga zovemo "denar" ? • Kapital so naše roke in te šele so provzroči-teljice kapitala, ki se j* danes — žal — steka izključno v posamezne roke, v roke, ki niti prsta ne ganejo, da bi si ga same pridobile. I,ogično je, da so le naše roke pravi kapital, kar more sleherni, ki sodi prav. priznavati, no in če to pripo-znavarno, moramo biti slednjič tudi tem edini, da ne sme nobeno člo-ško bitje imeti več od druzega, da moremo vsi enako uživati zemeljske pridelke. Sele kadar bo to stopilo v pravo, bodo zavladati ri Kristusovi nauki: "Ljubi svo-bližnjega kot samega sebe" — 'mir ljudem na zemlji" itd., prej pa nikakor ne. Vzemimo slučaj, da bi delavstvo

yeljavo? Ali naj bi oni v takem j Kakor rečeno, plesalo se je do 4. slučaju uživali denar? O ne, -ne ure zjutraj neumorno, kar dokazuje eno in ne drugo/ zgrabiti bi morali ■ vsestransko animiranost. Tudi po-tudi oni za lopato, kramp itd. in ob- j tem še, ko se j^ s plesom prekinilo delavati zemljo, čc bi hoteli šc dlje živeti.
Omenili smo že, da so današnjega sistema po največ krivi "oznanjevalci" in res je to. Ko bi njih ne bilo, bi takozvano "nižje ljudstvo" uže davilo prišlo do spoznanja, da treba predvsem zdrobiti kapitalistično-lopovsko upravo in upeljati zadružno, enakopravno življenje, kakršno nam že narava sama predočuje. No, in tudi v nasprotnem slučaju bi prišla že pred stoletji do pravilnega razvoja človeška bitja, ko bi naši "črni rokov-njači" zastopali res prave Kristusove nauke in v teh podučevali ljudstvo in sami po njih živeli, a žal za trpeči del človeštva, da se je v tem oziru godilo ravno nasprotno. Od kapitalističnih lopovov podkupljeno farštvo je z vso brezobzirnostjo zatiralo vsako, makari šc tako malenkostno, vedo. ki" bi imela povzdigniti ljudstvo do osamosvojnosti. Vzlic strašnemu trinoštvii papin-stva, cerkvenih divjih inkvizitorjev s; !oh. so se našli možje, ki so neustrašeno, propagirali proti kapitalizmu in črni farški kugi. Z ognjem in mečem so pokončali — ti bestijalni namestniki (?) onega, ki se je potezal za pravice ljudstva — tiste, ki se jim niso brezpogojno pokorili. Na tisoče in tisoče družin je bilo po nedolžnem neusmiljeno trpinčenih; žive'so pekli, na križ pribijali in druge enake grozovito-sti uganjali. A, kakor zgine in more zginiti vsaka nenaravna sila. tako še je zrušila tudi ta farška. neusmiljena gonja proti "takozva-nim" krivoverccm. In danes nima ta nečloveška banda več druzega sredstva za odtujenje nas Kristusovim naukom, kakor leše |>ekel in
mti, ki se jim pusti skubiti do povrnitve v prah, iz katerega je izšel in s peklom grozijo vsim onim, ki se predrznejo ( ?) samostojno, izražati svoje misli. In ravno te peklenske, po strašni inkviziciji, deloma mirnim potem se vršeče grožnje, so pravi uzrok, zakaj so nekateri narodi, ne samo v duševnem, temveč tudi v gmotnem oziru skoraj popolnoma propadli, a la Slovenci, kateri se šc danes valjajo v blatu, med ten. ko so se drugi narodi uže davno povzdignili, tako duševno kakor i gmotno. Polni zaupanja gledajo ti v boljšo bodočnost, katera more prej aH slej priti tudi za nas Slovence, makari če se je branimo z vsemi šterimi, Naravna sila nikdar ne podleže.
Koncert čikaškega slov. pevsk. zbora "dreP
del.
je v soboto 26. »eptembra vspel v vsestransko zadovoljnost. Tako le-poga, ubranega slovenskega petja še nismo slišali v Chicagi. "Orel" nam je podal v istini ta večer lep duševni užitek. Program jo bil skrbno sestavljen in uvaževan. Prednesle so se sledeče pesmi: Ponosni orel; Slovenski svet ti si kra-san; Oj slovenska žemljica; Mili l<raj; Potrkali na okno; Morje ad-rijansko; Eno devo le bom ljubil; Tiha luna in Slovenec sem. Občinstvo je pazljivo sledilo vsaki točki in prirejalo burne ovacjje pri vsakem nastopu. V presledkih je igrala slovaška godba ter žela isto-tako mnogo priznanja. Igrala je tudi pri plesu neumorno do 4. tire zjutraj.. Po prvem nastopu pevskega zbora je pozdravil došlece istega predsednik, g. Louis Skubic ter na to pripustil nadaljni govor
je bilo zabave do%'olj, šele ob 5. uri so zapustili zadnji veliko dvorano,'
Vrli slov. zbor pa sme biti ponosen na to, kar je dosegel v tem kratkem času. Marsikateri je bil očaran od divne slovenske pesmi. Le naprej na začeti poti in do nabave delavskih pesmi!
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
Rituale Romanum se zove knjiga, ki obsega vse važnejše določbe pri cerkvenih opravilih. Ta uradna navodila slone seveda vsa na nezmotljivi avtoriteti rimskega papeža in so torej merodajna. Rituale Romanum priča, v kaki veljavi je demono logija še dandanes v cerkvi.
Že pri določbah o delitvi zakramentov se najdejo odredbe glede izganjanja hudiča. Tu na primer mora duhovnik pri krstu opetovano reči: "Izganjam te, nečisti duh" — "Spoznaj svojo obsodbo, prokleti hudič, in beži.'' — "Slušaj, prokleti satan,.i hivi, tresoč se in ždihu-joč". Tudi iz vode in iz soli, ki se> rabi pri krstu, mora duhovnik hudiča izgnati.
Poieg te^a obsega "Rituale" še (»osebno obširno poglavje o izganjanju hudiča. Med drugim določa "Rituale":
• Duhovnik ne sine koga lahkomiselno <matra»i. da j«' ohwd*n, nego mora dobro poznati znamenja, po katerih se spozna, čc je kdo od hull iča obseden ali če je bolan na črnem žolču ali kaki drugi bolezni. Taka znamenja obsedenosti so: čc kdo govori ali razume kak tuj jezik; ccrarodme Kaj ufrlalJgllfKflnitftŠr
nega: če iina starosti in fconstituciji neprimerne telesne moči itd. Da to (duhovnik) laglje spozna, naj po jednem ali drugem izganjanju vpraša obsedenca, kaj čuti v duši ali na telesu in tudi naj skuša izvedeti, katerih besed sc hudiči najbolj ustrašijo, da te besede |>otcm prepkeje porablja in ponavlja. Pazi naj, kakih umetnosti in sleparij se poslužujejo hudiči, da bi preganjalca prekanili; (hudiči) imajo namreč navado, da napačno odgovarjajo in sc le težko razodenejo, da bi iz gaiijal.ee vsied utrujenosti nehal ali da bi se kazalo, kakor da bolnik sploh ni obseden od hudiča itd. itd "Zvijače in pomočki hudičevi so brez števila in' izganjalec naj pazi, da ne postane njih žrtev. Hudiči naj se iz obsedencev izganjajo v cerkvi, ali na kakem drugem religi-joznem, častitljivem kraju; če je obsedenec bolan ali če je imenitna oseba, se sme hudiča tudi v privatnem stanovanju izgnati itd itdr" Tako govori "Rituale romanum" službeno navodilo za rimsko-katoli-ško duhovščino. Po tem navodilu opravljajo in morajo duhovniki Cipra vljati svojo službo.
Iz tega navodila je razyidno, da je duhovščina še dandtfnes mnenja, da more hudič obsesti človeka in da vsak duhovnik moč in oblast, krotiti demone in izganjati hudiče.
Pilo bi preobširno, če bi hoteli iz cerkvene literature dokazati, kako istematično se je gojilo najblaznej-še praznoverstvo. Tudi danes se praznoverstvo goji. Naj kdo vzame v roke "Življenje svetnikov" in videl bode, da je res. Take aliotne iznodke perverzne fantazije more seveda verjeti le popolnoma topo ljudstvo; količkaj razumen človek u jim nfora smejati.
g. Frank Medici. Na tem mestu
naj omenimo se, da tudi vrli pevci | SLOVENSKI DELAVCI V CLEVE-niso pozabili svojja učitelja. g	LANDU POZOR!
karol CoufaJa. Podarili so mu po j
gospici Rozi Sčinkovičevi krasen j V nedeljo dne 4. oktobra ob 2. šopek in liro po gospej Petehovi, na j uri popoldne bo javen shod na kar je zadonel trikratni krepki: | Wason in St. Clair str. Predavalo Živijo! "	se bode v slovenskem in angleškem
Udeležbo na koncertu pač ne mo- j jeziku : "Kaj je soeijalicemr' remo imenovati ogromno, tudi ni j -Slovenski delavci, do zadnjega prenehalo gibati svoje kapitalije — j dosegla število, katero se je splošno moža" vsi na shod. Pokažimo, da roke, ali bi se potem onim gospod pričakovalo, toda, če vpoštevamo ; je tudi slovenski delavec zaveden in postopačem in maziljenem sle silno slabo, deževno vreme skozi da je vreden se boriti z dragimi na-n še kopičilo bogatstvo? Ali celi večer, mora biti vzlic temu »le- rodi skupno za zboljšanje danas-imeli milijoni potem še kakojherni deležnik z isto zadovoljen, j njega žalosthega položaja.

ltaz^led po svet«.
VSTAJA V MACEDONIJI.
Nad 50,000 ljudi je zbežalo samo iz monastirskega okraja pred Turki v gore, kjer sc nahajajo večinoma v najhujšem pomanjkanju. Utekli so iz m. vasi, katere so/Turki deloma požgali, deloma do kraja oropali. V Malkotirnovu je izmed 1500 bolgarskih družin ostalo samo šc ioo.. En oddelek,obstoječ iz 200 družin, kateri se je nahajal na begu v Bolgarijo, bil jev obkoljen od Turkov in popolnoma poklan.
Zadnja poročila iz.Monastira sc glase, da je Turška mobilizirala že 300.000 mož. Garnizija v Carigradu hi pri tem uračunjena, Nad polovico armade stoji v provinciji Salpujki. Vturški vojski vlada popolna anarhija, častniki že več mesecev niso dobili plače, vojaki nimajo hrane ne obleke. VcČ bataljonov se je že uprlo preganjati vstaše, rezervisti prodajajo svoje orožje v stažem. Vojaki ropajo in morijo bogate'ljudi .ter jim jemljejo obleko;! vzlic temu pa Turki že težko pričakujejo vsestranskega krvavega Izbruha. Armada, katera bo v slučaju vojne prešla prva k napadu, stoji v Adrianopelnu, je 70,000 mož moQia in ima grozno artilerijsko Tudi rezervisti tretjega raz-so poklicani pod orožje. Dis-a pri turški deželni hrambi jc pomanjkljiva, tudi orožje je tatno; toda sedanja moč Tur-jja bojnem polju jo vsekakor K> večja, kakor ob vojski z
ilgari koncentrirajo svojo glav-jijaško silo v bližini Filipopel-Ijer stoji pripravljenih že 36,-lnož. Oni so mnenja, da bodo Turki v slučaju vojne zavze-ilaze na Sipki in Hajnu. Bol-meftm-prebivalstvo-- je-tako-
človeštvo. Da. )<akor stoje danes !«> že skrajno razsrjem, ker jim razne okolščine, je taka vojna sko- j "Lake Superior kompamja se ri raj neizogibna, k večjim, da bi se ["izplačala zaostale place, pac pa jih
še nekoliko odložila, a preprečiti jo popolnoma je skrajno dvomljivo.
odpravljala že dlje časa samo • praznimi obljubami. Delavci so na-
JWIUJIIW UfVllltJIlv. •	(
Edino upanje je še in ostane sod- skočili pisarilo ter do kraja vse raz-jalna rev olucija, le s to bi bilo mo- ^jall, kar jim je padlo pod roke, na goče napraviti debelo črto čez razne to so udrli v trgovino Plummer in
odnesli vse puške in revolverje ter municijo s sabo. Gosposka je poklicala mestn^ vojaštvo pod orožje in brzojavila v Toronto po šc večjo vojaško pomoč, ker so se začeli za svoje delo neplačanim delavcem, vsied simpatije, pridruževati še drugi delavci in se je bilo bati najhujšega. Pred tovarno Superior Co. je prišlo med vojaštvom in delavd do krvavega spopada. Več oseb je bilo ranjenih. Delavci so šele odnehali, ko se jim je zanesljivo obljubilo, da dobe v par dnevih popolno plačo za svoje delo in da bo tovarna najbrže začela zopet poslovati ter da se jih bode do tistega časa na kotnpanijske stroške hranilo.
New York, 30. sept. — Kapitalisti so naročili množici advokatov izdelati načrt za nov zakon, koji bi onemogočil štrajke in uničil moč walking delegatov. Načrt sc mora izdelati in predložiti v najkrajšem Času. — Pravi pravcati zasmeh po-stavodajateljstva!
visokoleteče račune večine krona-nih in nekronanih tiranov.
Francosko.
Paris, 30. sept. — Baje namerava vlada v najkrajšem času poslati eno ekspedicijo proti Maroki. V to svrho je mobiliziranih 25,000 mož pod poveljništvom generala O'Con-nora.
Portugalsko.
Lisabon, 30. sept. — Strašen vihar je razsajal v portugalskih vodah. Dva ribičevska čolna sta se razbila na obrežju. Utonilo je 16 mož.
Italija.
Rim, 30. sept. — Veliko razburjenje' vlada v Vatikanu. Novi papež Je poklical namreč oelo svojo družino in mnogo svojih beneških prijateljev v Rim in jim preskrbel v Vatikanu dobro plačane službe. Svojega brata Angela jc postavil za revizorja knjig. Dizniški humbug !
Ameriško vesti.
Mllijanarji s.' tresejo
Malone, N. Y., 30. sept. — Vsied strahu za svoj visoki "Ich", je Viljem Rockefeller zapustil svojo vilo v Adirondakih in se odpeljal v New York. Odkar je bil milijo-
Ena popovska lumparJjn več. Rim.-kot. duhovnik Callanan zašpekuliral iz revnega ljudstva izprešanlh $52,000.
Denver, Colo. — Ko je tukajšnji škof Matz odhajal v Rim, izročil je svetemu lumpu Callananu $52,00^ da bi jih zanesel na banko. Denar, nar Dexter umorjen, živijo pluto- kateri sc je po lastni izjavi škofa
krati v večnem strahu. Domorodci v Adirondakih sovražijo plutokra-te, od katerih so bili osleparjeni za svojo zemljo.
Raftttev problema.
razburjeno, da skoraj ni mogoče več preprečiti vojne s Turško. O tem priča tudi bolgarska spomenica velesilam.
V Sofiji je bila zadnje dni velikanska demonstracija Makedoncev. Nad 15,000 jih je korakalo po raznih ulicah. Godbe so igrale žalo-stinke in črne zastave so vihrale na vsih krajih in koncih in poviševale tako mračen vtis. E11 odbor je dobil nalogo obrniti se direktno na ministrskega predsednika z vprašanjem, bode li vlada pomagala Makedoncem ali ne.
Knez Ferdinand se je kar nati-homa odpeljal na svoje posestvo tik Kostencca; sodi se, da se je zbal pred sovražnimi demonstracijami.
Turki napravljajo utrdbe na vsih važnejših krajih meje. V obmejno večje selo Malkotcrnovo je dospelo 3000 turških vojakov.
Iz Philipopelna poročajo, da se inženirji bolgarske armade marljivo pripravljajo nirvojsko. "Posebno ob reki Marici se delajo razne u-trdbe, stari mostovi se popravljajo in novi napravljajo čez reko.
četudi šc ni vojska formelno napovedana. se kljub temu iz obeh strani silno opustoša, prizanaša se ne niti travnikom ne gozdovom. Nad 200,000 ljudi je že pobegnilo v skoraj nepristopne gore, kjer morajo lakote umreti ali na kak drugi način revno poginiti. . Pri tem pa nima vse to strašno klanje nobenega pravega cilja. Naravno, v Makedoniji žive razni rodovi vse vprek zmešani. Vsak rod bi bil zase rad na krmilu. Zad za tem divjanjem pa stoji Rusija in preži na to, kdaj Ixxlo obojestranski bojevalci toliko opehani, da se bo smela neskrbno vreči na Turke in si podjarmiti kos dežele ter storiti tako zopet korak naprej do svetovlade, po kateri stremi z vsim svojim talentom. Da ta politika silno vznemirja druge ve-levlastl je čisto naravno, posehno Angleška je v velikih skrbeh za svoje interese v Orijentu, za to tudi nasprotuje Ruski na razne načine, veže se celo za hrbtom s Turki, kajti, čim se Rusija ukorenini v Carigradu, sploh na Ralkanu. je Angleški odklenkalo za vselej. Prav nič ne pretiramo tedaj, ako trdimo, da stojimo glede orijentskega vprašanja pred najgroznejšo svetovno vojsko, kar jih je dosihdob doživelo
Atlanta, Ca., 30. sept. — Metodi-
stovski škof Turner je na nekem zborovanju povdarjal da se zamorsko vprašanje ne more drugače rešiti, kakor s popolno ločitvijo zamorcev od belih in ta ločitev naj bi sc dosegla s tem, da sc zamorcem olajša izseljevanje v Afriko.
Um«rl.
La Crosse, J V is., 30. sept. — V luteranski cerkvi je Hermann Ro-sow ustrelil na svojw ieiiO lil ji prl-zadial smrtnonevamo rano, kateri bo skoraj gotovo podlegla. Sebe je le lahko obstrelil in bo najbrže okreval. Vzrok temu tiči v zakonskem nesporazumljenji.
Ottala, Ala., 30. sept. — Tukajšnji policijski nadzornik Jenkins je bil ustreljen in en policist težko ranjen, ko sta hotela napraviti konec nekemu prepiru v neki gostilni.
Birmingham, Ala., 30. sept. — Neki zamorce je ustrelil neko Mol-lic Williams in Mullina, enega najstarejših policistov v mestu. Zločinec je pobegnil.
Požig na razstavi,
St. Louis, 30. sept. — Splošno se sodi, da se je hotelo v noči zažgati poljedelsko poslopje, eno največjih zgradb na razstavi. Okoli ene ure po polnoči je opazil eden oil stražnikov nekega človeka plaziti se okrog poslopja. Skušal mu je priti za hrbet, da bi ga prijel a oni je pravočasno zapazil stražnika in pobegnil. Poslopje se je potem do kraja preiskalo in na eni^ strani našlo slamo in drva polita s petrolejem. Sodi se, da je zločinec neki Italijan, ki je bil pred par dnevi aretiran in obsojen na malo denarno kazen, ker je neopravičeno stopil na razstavna tla.
Socijallstično zborovanje
Boston, 30 .sept. — Blizo 300 delegatov socijalistične stranke se je zbralo tukaj "na posvetovanje, kako naj se uredi volilni listek ca državne volitve v Massachusetts. Zborovanje je odprl predsednik državnega odbora socijalistične stranke, J. Carev.
Iz delavskih kroROv.
Detroit, 30. sept. — Včeraj je prišlo še do hujših spopadov med delavci in uradniki (policijo) kapitalistov, kakor dan poprej. Delali
Matza izprešal iz najrevnejšega ljudstva, je bil namenjen za zgradbo nepotrebne nove katedrale, kar pa ni oviralo Callanana prilastiti si
wdaOTghft
več malovretlnih delnic za pridobivanje petroleja in dr., ter pri tem zapravil vse do zadnjega centa. Mislil je s tujim denarjem kar čei noč obogateti, a bil mu je v pogubo, čudom se čudimo da še niso potegnili lumpa pod ključ. Ko bi si prilastil kak reven delavec borno svotico $10 svoji lačni družini v pomoč, bi že zdavna zdihoval v državni jetnišnici, med tem ko se ma-riliene in nemaziliene sleparje ljudstva celo ščiti. Sodimo prav! Onih $52,000 1k> moralo revno ljudstvo rado ali nerado —saj imamo za to pekel tu — zopet založiti, torej je bilo za prvo svoto očitno okradeno. Da, ko bi ta slučaj' vplival spozna-valno na ljudstvo, bi sodili vse drugače; proglasili bi Callanana celo za rešitelja proletarcev. A kaj hočemo,revno ljudstvo želi po vsej sili imeti tudi na onem svetu svoj pekel, ne uvidi pa, kako sc ta prodaja in kupuje, vse za revežev novce. Da bi vas skoraj srečala pamet in se pustili podučiti v pravih Kristovih naukih I
lOOletnica Cliicage.
Preteklo soboto se je pričelo proslavljanje iooletnice, odkar se je postavila prva koča k današnji Chicagi. Izvrševalni odbor je vse potrebno ukrenil, da se je slavnost začela z največjim pompom. Glavno gibanje je v Lincoln parku, ker se nabere ysak dan najmanj 100,000 ljudi okoli velike, nalašč za to .Chicago pripeljane indijanske čete. V nedeljo popoludne je bilo tekmovanje Indijancev na vodi. Nabralo-se je toliko ljudi, da se je bilo bati najhujšega v silni gneči. Samo Union Traction Co. je prepeljala na svoji poulični progi 1,100,000 ljudi, kar moramo pač imetiovati ogromno število. V pondeljek so prednesli Indijanci razne bojne plese; v torek so uprizarjali napade na nalašč za to pripravljene male utrdbe. Vse pa se je vršilo z najbolj divjimi kriki. Proslavljanje bo trajalo še celi teden, zaključi se potem z obhodom po mestu in z velikansko bakljado. Kakor znano ima Chicaga danes nad 2 milijona •rebivalcev, opravičeno (I) je torej, da se moramo skazati na zunaj s par stotisoči; za to se ne vpraša, bomo imeli jutri kaj jesti ali ne I


:	•	- '	■ ■ v3;»v	- ."ill -
["Glas Svobode".
Prvi svobodomiselni list za slovenski nnmd v Ameriki. Izdajatelja in	urednika:
MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA
r*1-
"fjjns Svobode" izide VBtiki ek fn re|ja za Ameriko:
za celo let*----$1.50
za pol leta - - - - 75c
ZA EVROPO; »a cel« leto - - - kron 10 ju pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov.
£ /'Glas Svobod^"
1 [The voice op Liberty] is the only union labor paper in America: edited <fc published every Friday iu tho olovenic language by M.V. KONDA, & P.M. MEDICA,
"Entered July 2.190H; at Chicago, 111,, as second-class matter, under Act of Congress of March 3. 187U"
Subscription $ 1.50 per year.
Advertisements on agreement.
Naslov zu dopis« in pošiljatve je ilod^ci *
""GLAS SVOBODE"
508 Throop St. Pilsen S«a. ^Chicago, III.
DOPISI.
Pueblo, Colo. 22. septembra.
iNaš sveti Ciril piha svete jeze nad "hudobnim" svetom, ki mu ne polni bisage več po "stari" meri. Glavice najzabitejšib farških ko-štrtinov so se že začele bistriti in to ga strašno peče. Za poč't mu je. revežu! Celo oni "Austrian John", kojega sem v 31. št. "Gl. Sv." malce |>ošegetal, se je spreobrnil in sedaj je — naš, popolnoma naš. Pred par dnevi sem naletel nanj. Pravil mi je. da je na njegovo spreobrnjenje vplival najbolj Cirilov surovi nastop pri jutranji masi dne 8. sept. Lahko verjetno! Pridiga — če smemo sploh imenovati tako njegovo stokanje— je bila prav, kakor vstvarjena za to. Med drugim je ftovedal tudi, da bo prihodnjo nedeljo (13. t. m.) blago-slovljenje novega "altarja v farni cerkvi. To ni današnje dni sicer še nič nenavadnega, pač pa je toliko bolj ono, kar je temu oznanilu sledilo. Rekel je, da je vsacega vernika dolžnost prisostvovati Magn-slovljenju altarja, sicer pa da ve, da "zarukancev" ne bo k maši.
Dragi rojaki, ali ste še kdaj culi tako surovost iz ust farja, kateri nas je skozi več let neprenehoma skubii, oziroma mho »c nut dali sku-biti ?! Namesto, da bi nam bil hvaležen za tisočake, katere smo mu dali v teku njegovega divjanja med nami, nai.' pa še pita z zarukanci. Seveda, ni mn prav, da smo »pregledali njegovo sebičnost in farba-rijo. Za malo se mu zdi, da mu nočemo več brezpogojno tlačaniti. On bi imel rad okoli sel>e večne ko strune — farške kleČeplazce, a žal zanj, da je izšel m izhaja še neustrašeni "Gl. Sv.", kateri mu je prekrižal in bo mu že marsikateri račun. Po pet, deset, da, celo po dvajset dolarjev naenkrat smo mu morali šteti, če smo ga hoteli zadovoljiti. Ponudili smo mu prst, zgrabil in odtrgal nam je roko. Svoje krvavo zaslužene centc in dolarje smo znašali njemu skupaj, ne da bi Imel le eden pogum, postaviti se mu po robu. In danes je pripoznana resnica, da je bilo treba lista, če smo hoteli sploh enkrat spregledati in pokazati figo brezvestnemu Cirilu. Smelo trdim, da ga skoraj ni rojaka v Puebli. ki bi ne imel kako' korist od "Gl. Sv." Če rečem, da je imel Ciril V tem času, odkar izhaja "Gl. Sv.", $2000 manj dohodkov, msilim, tla ni prav nič pretirano, .sicer pa zmotam je podvržen vsak človek -«- Ciril celo s popolpo zavestjo.
Da rojaki, zarukanci smo sedaj, ker mu ne damo več toliko, kolikor smo mu dajali pred izhajanjem "Gl. Sv." Peče ga, ker nismo podpirali njegovega temnega glasila, boljše rečeno: glasilo "zanikanih" farških kostrunov. Da, "Smir" je poginil in to boli celo enega Cirila, še bolj pa ga bo bolelo, kadar mu damo zadnjo brco. katera ga bo odnesla iz Puebli
Rojaki, ne zabimo dejstva, da
smo dolini "Gl. Sv." največjo hva- kar se ti bode gotovo dovolilo, ker
k). Ako bi ne bilo imenovanega li-— naši moinjički še '
prazni, med tem, ko so danes že {jreccJVlobro rejeni. Podpirajmo torej našega zaščitnika z vsemi sredstvi. Preč s farškiini temnimi listi, žitfel pa "Gl. Sv!" in živeli zavedni rojaki, neomabljivi podporniki njegovi.
Prijatelj ''Gl. Si>."
Rojakom, kj so podvrženi vojaščini!
Kakor slehernemu znano, zapusti- staro domovino v svrho izselitve v Ameriko največ ljudje, ki so še podvrženi vojaškim dolžnostim, bodisi novačenju kot mladeniči, bodisi orožnim vajam in kontrolnim shodom.	t
, Njihovo izseljevanje sc godi edino le v namen, da od tu, kjer se najde boljši zaslužek kot doma, pomagajo svojim starišem oziroma samemu sebi v poplačilo dolgov ali še razun tega v poboljšan je lastnega gmotnega stanja s prihranki. Vrne se itak skoro sleherni izseljenec čez nekaj let na svoje ali svojega očeta domovje in so le redki slučaji, da se kak naših rojakov stalno naseli tukaj in če se, so to navadno ljudje 1 družinami, katerih lie veže več nikaka vojaška dolžnost.
Naši izseljenci si po trudapol-nem, mučnem delu prihranijo nekaj novcev ter se polni nad in zadovolj-nosti vračajo domov v naročje svoje matere in očeta ali v naročje svoje soproge ter v družbo znancev, sorodnikov in prijateljev.
A kako razočaranje jih čaka tli: C. in kr. vojaška oblast se ne ozira na plemeniti namen izselitve vojaščini podvrženega posameznika, temveč pozna le paragrafe vojaškega kazenskega zakonika in se teh tudi krčevito drži.
Komaj je stopil tak rojak na svoja rodna tla, po katerih jc mej svojim tukajšnjim bivanjem vedno kre-penel. že ga prime roka pravice, bodisi v osebi orožnika, bodisi v obliki rudeče porivnice k vojaškemu dopolnitvenemti okrajnemu poveljstvu ter ga tira k pristojni oblasti.
Mesto, da bi se mladenič ali mož veselil v krogu starišev, žene in otruk, pokoriti .-»e mora ic prve dpi. pri prihodu v svojo domovino vojaškemu zakonu ter sedeti — hočeš, nočeš, moraš — v zaduhli celici gamizijskega zapora ter premišljevati žalostno svojo usodo. Mine teden za tednom le v preiskovalnem zaporu, predno zve dotičnik, koliko prave kazni mu še le nalože na hrbet.
Ta se pa navadno glasi pri zamujenem novačenji (štelungi) na 14 dni zapora in denarno kazen 10 K., pri zamujenih orožnih vajah 10, 14 in tudi celo 21 dni posam-tiega zapora (ajneelna), zaradi kontrolnih shodov pa 2 do 4 dni.
To so dejstva, a žalostna, ko vidimo rojake sedeti v ječah, ko vendar niso ničesar tako hudega zakri vili v slabi veri, pač pa le vsled pre-malega poduka se strani vojaške oblasti in se strani oblastev, ki so v to postavljena, to je sosebno c. kr. okrajnega narednika (Bezirksfeld-webel), ker ljudem ne rj*ztolmači priglasnih predpisov (Meldevor-sehriften).
Največ ljudi živi v veri, da ga ne zadene radi vojaščine pri prihodu v svojo domovino nikaka kazen, češ "saj imam potni list za Ameriko", pri tem pa ne pomisli, da mu je izdalo potni list Ic okrajno glaiar-sivo, ne pa c. in kr. vojaška oblast, katera edina ima v teh zadevah oblast soditi.
Da se tem žalostnim pojavom pride v okom, podam tu rojakom navodila, kako se ima ravnati sleherni, ki je vojaščini podvržen in ki se hoče izseliti v Ameriko ali tisti, ki je že tu in ni zadostil vojaškim predpisom v jednem ali drugem ozirn, sosebno glede priglasnih vojaških predpisov.
i.) Noivčcnju podvritn mladenič, 7-1 Ako si se izselil vAmcriko s potnim listom za Ameriko, se moraš v slučaji, da stopis— ko bivaš tu — v 21. leto svoje starosti, javiti pri c. in kj". konzulatu, da opraviš tam nabor, kar se zgodi proti prejšnji zglasitvi in taksi $5. K naboru moraš priti na določen dan s potnim listom za Ameriko in če nimaš tega. z delavsko knjižico in razun tega š<; z ojebo, katero konzul pozna in ta oseba potrdi, da si res ta, kakor si se javil.
AkoNsi potrjen. v vojake, dobiš
v nasprotnem slučaji pa prosi potom c. in kr. konzulata za odi
bo vojaška oblast uvidela, da imaš j
škim dolžnostim.
Ce pa nisi jiotrjcn vojakoiv javiti se moraš potem še dve let; I, naboru in če ti poteče doba velj.uuost potnega lista za Ameriko, pro pravočasno za podaljšanje za 1 : let pri bližnjem konzulu.
2.) Vojaškim rajam in ko - :rol-nim shodom podvrženi. — K odhajaš iz domovine v Ameriko in dobiš pri okrajnem glavarstvu potni list, napravi takoj' tudi prošnjo za oproščenje orožnih vaj in kontrolnih shodov za par let, kolikor časa misliš ostati v Ameriki.
Ce pa tega ne dosežeš doma lah-' ko napraviš tako prošnjo po prihodu v Ameriko, to pa vedno 3 do 4 mesece preje, predno veš, da te zadene orožna vaja ali kontrolni shod.
Vse to velja tudi za vse tiste, ki so tli žd vec let in se za svoje vojaške dolžnosti dosedaj še niso prav nič pobrigali in jih radi tega čaka pri povratku v domovino občutna kazen.
Vsi vojaščini podvrženi slovenski rojaki, natanko preberite ta navodila in si jih shranite, ker vam znajo o bpriliki še dobro hasniti.
Vse tozadevne prošnje lahko napravite pri slovenskem notarju, ki jih odpošlje potom konzulata domov 11a pristojno vojaško oblast, ali pa pri konzulu samem, kjer poznajo natančno vojaške predpise, ker so navadno sami ali njih uslužbenci nosili vojaško sunkjo.
Ako ste morebiti preoddaljeni od konzula ali notarja, pošljite vojaški pos in če ga kedo nima, pa naznalio, kje se isti doma nahaja in razven tega še, pri katerem polku in kom-paniji je dotičnik aktivno služil, katero leto je bil potrjen in če je kako orožno vajo ali kontrolni shod že opravil ali ne.
Varujte se pa pri tem brezvestnih ljudi, ki vam izvabijo iz žepa le denar ter vas pripravijo še ob vojaško knjižico, store pa 11c ničesar in morate potem vi po brez vestnosti tacih lopovov sedeti doma v zaporu, med tem, ko se vam dotičnik smeje v pest. Omenil sem to radi tega, ker se je pred nedavnim časom zgodilo nekemu našemu rojaku nekaj tacega, da je plačal uslužbencu Nove Domovine — kateri še "kosarne" znotraj videl ni — za tako prošnjo $3.25, storil pa ničesar. Obžalovanja vredni rojak sedi v zaporu ter gotovo prav po peklensko prosi Roga za tistega lopova. Ime dotičnega lopova je vsacemu vsak čas na razpolago pri uredništvu, iz dobrohotnosti ga vam pa pove tudi g. Svete, tajnik Nove Domovine. Saj se razumemo, kaj ne, Jože?
Cunctator.
Za slovensko narodno Jednoto,
Naj spimo ali naj delujemo na pro-bujo slov. naroda?
V sredo dne 23. sept. se je ustanovilo v C'hicagi novo društvo poti imenom "Slavija", v katero se je upisalo še isti večer 62 udov. Društva, sestavljenega večinoma iz rodoljubnih mož raznih starih društev, je namen ustanoviti slovensko narodno jednoto. Za "Slavijo" stoji še drugo močno društvo, katero podpira z vso požrtvovalnostjo narodno idejo. Pri prvi seji, ki se je sklicala iz vsih čik.-slov, zanesljivih krogov, se je sklenilo sklicati novo veliko zborovanje vsih lokalnih Slovencev. Ta seja, na katero se vabijo ttljudno vsi rojaki, se bo vršila v nedeljo 4. oktobra ob 2. uri popoludne v Popovičevi dvorani 587 Centre Ave. Slovenci, posebno taki, ki niste še v nobenem društvu, v nobeni jednoti, pridite zanesljivo, udeležite se zborovanja, kajti volil se bo odbor, ki bo začel takoj delovati na ustanovitev narodne jedno-te v središču Amerike. Nihče, ki nosi blagor slov naroda v svojem srcu. naj ne izostane!
Zunanja društva, kolikor nam je znanih, dobe v kratkim po enem ali drugem gospodu tiskana pojasnila in vabilo na glavno jednotno zborovanje, ki se bo vršilo dne 13. decembra IQ03. Cim se oglasi potem zadostno število udov — da se doseže določeno število — se Jednota takoj uradno razglasi in začne poslovati, drugače se še nekoliko odloži, kar se bo dalo vsim pravočasno vedeti. Zunanji rodoljubi, delujte za narodno probujo in ne odlašajte s pristopom. O stvari se bo govorilo še. Društvo, ki bi ne moijlo noslati svojega zastopnika na glavno zborovanje, pooblasti lahko kakšnega tukaj živečega zanesljivega Slovenca.
"Naprej", bodi naše geslo!
Zaeasni odlvr "Slcrnje".
Žrtev razmer.
(Zapiski kranjskega kaplana).
XII.
Gospod Urban, moj spovednik, me je prišel obiskat. Skrbelo ga je, kaj da je z menoj, ker se toliko časa nisem oglasil pri njem. Tako je opravičeval svoj prihod. Ali kmalu sem spoznal, da ga je pripeljal k meni drugi vzrok: izvede! je bil za moje vsakdanje obiske pri gospe Heleni in me prišel svarit.	*
Prepozno! Povedal sem mu, kako Se je zgodilo, ,da sem kakor pajek, zašel v mreže gospe Helene; pojasnil sem 11111 vse svoje notranje boje, povedal pa tudi, da nazaj ne moreni, da nazaj tudi nočem.
"Vem", sem mu rekel, "da me morate zaničevati kot nevrednega duhovnika, saj storim vsak dan -akrilegij, ali vzlic temu se nočem poboljšati."
"Nevreden duhovnik — sakrile-gij — zaničevanje — ej, sinko moj, kdo bo rabil koj tako ostre izraze. Grešnik ste, to je res, a koliko pa jih je, ki so boljši od Vas, koliko, ki bi smeli vreči prvi kamen na Vas? Resnično vreden duhovnik, ki satu tako živi, kakor druge uči, je bela vrana."
Gospod Urban je svojo trditev podprl z zanimivimi dejstvi iz življenja, različnih kranjskih duhovnikov. Vedel je tudi slučaje, kako so nekateri duhovniki zlorabljali spovednico za to, da so zapeljali žene in dekleta. Zgodilo se je svoj čas, da so se nekateri taki slučaji sporočili škofu, a škof jc zaukazal strogo molčati o njih; dotični duhovniki so dobili malo kazen, sicer pa se ni ničesar storilo, češ, preprečiti se to ne da, in v drugih škofijah ni nič boljše.
Vedel .sem že poprej marsikaj pikantnega o tem in onem duhovniku, t"da kar mi je razkril gospod Urban, pretreslo me je do dna duše. Zavedal sem se dobro, da nisem poklican in opravičen soditi svojih tovarišev, a vsaj zavest to imel. «1« »povedni«* nisem zlorabljal.
Tedaj sc ini pač še ni sanjalo, da pride čas, ko bom tudi jaz v spo-vednici prežal na žene in dekleta kakor jastreb na svojo žrtev, da bom tudi jaz dajal slabe izglede, širil nemoralne nazore, pokvarjal otroke, zapeljeval mladenke, one-čaščal žene.
"Če neha človek biti 111^ !:n obleče duhovniško obleko, pot£~* lahko mnogo dobrega stori", je nadaljeval gospod Urban, "ali kdo je tega zmožen? Skoro nihče 1 Pni v zato, ker je protinaravno, kaj tacega storiti, vzlic vsem obljubam in prisegam, prav zato jaz ne sodim Vaših grehov tako strogo. Vsemu zlu. ki izhaja od celibatarjev, pa ne bo prej konec, dokler ne 1» vsak duhovnik prisiljen, se oženiti. V naših časih ni misliti, da bi se z duhovniki tako storilo, kakor s tistimi nesrečniki, ki jih turški veli-kasi postavljajo za čuvaje svojih /ensk —• preostaja torej samo, da se prisiljeni celibat nadomesti s prisiljenim zakonom. Kako pridemo tudi duhovniki do tega, da se nam brani zakon ? Konkubinat se tolerira,. zakon pa je prepovedan. In če vržeš duhovniški plašč v kot in čc prestopiš k drugi veri — oženiti se vendar ne smeš. Ali ne kriči ta krivica do neba? Ali ni to grozno, da v državi, kjer sc trdi, da smo pred zakonom vsi jednaki, kjer sc priznava individualna svoboda- vsakemu, kjer sc sme vsak samosvoj človek ženiti, da ji v tej državi jc-dina izjema glede teh pravic katoliški duhovnik in še tedaj, če neha hiti katoličan? Vse mogoče pravice in privilegije uživa duhovnik — samo najnaravnejše, najpripro-stejše pravice, te nima. Kako more država opravičiti to? Kaj ne vitli, da nas s tem sili v konkubinat ali v zapeljevanje žensk, v jx>kvarjenje ženstva? In kako pridemo do tega, da morajo naši otroci že od rojstva imeti na sebi madež ?' To je tiranstvo, ->-dg/ si krutejšega tie morem misliti, ker zadeva najele-incntarnejšo vseh človeških pravic."
—	"Ali" — sem si dovolil ugovarjati gospoda Urbana — "saj nas ni nihče silil, da smo postali duhovniki; saj smo si prostovoljno posvetili duhovskemu stanu."
—	"Režite. bežite s to nrostovolj-nostjo", mi je odgovoril že močno razburjeni gospod Urban. "2e izza prve mladosti so nas preparirali tako, da smo se potem "prostovoljno" posvetiti duhovskemu stanu. Ze v otroških letih so nam na različne načine
Zanesljivi fotograf
391-393 Blue Island Ave. cot- 14tli PI.
> , ■ 1 < •--------
201 etna sk^ižnja ? izdelovanju ITAJBOUSlR, NAJ-LEPŠIH, NAJFINEJŠIH in NAJKQdNEJSlH
Fotografij.
Zeiiitvanjske slike posebnost.
Nizke cone. Hitra in iiljudna postrežba. Deli jamceni in skrbno izptitfjeno,
Tvrdka ustanovljena 1BB3. TELEFON ŠT. 287
Slovenci, zahajajte tje, kjer h« Vam v vneli ozirih točno ln uljudno postreže.
Orcgo" -
Washington
If you want to visit any point in tin' Pacific Northwest—NOW IS THE TIME.
Ever}- day until November 30, the Hurling ton Route will sell one-way tickets from Chicago to Portland, 'iacuina. or Seattle for only $33; to Spokane, Ellenaburg, Wwatcbee or Umatilla, $30.50; to Salt Lake City, Ogden, Butte, Helena, Anaconda, Missoula
or Kalispell, $28.
Tickets at proportionately low rates will lie on sale during this time to practically all points in the Pacific Northwest and on the Pacific Coast	,
The Burlington Route offers a greater selection of routes and better service to the West and Northwest than any other line—that fact is worth considering. Send a postal Tor detailed information.
fin		
Km	ite	
1 IUI	1 lu	87-
P. S. EUSTI5,
Passenger Traffic Manager, CHICAGO.
CHICAGO LIQUER HOUSE.
Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in
vina.
BITKAH LEVIN, F, BEIXEM CO,
136 Front st. Pueblo, Colo.
Priporoča rojakom razua najbolj^ sa vina in import i ran "viski". Ke* gljisče na razpolago
1214 Hon m ax Ave. PUEBLO.
. "DELAVSKI DOM".
PHIL. BAST LASTNIK, 585 Blue Island Are.,
CHICAGO, ILL.
Tu najde vsak poefhtnesqik postrež. 1k>, kakorsno narekuje bratski socializem.' Veliki posebni prostori za skupščine in društvu nu razpolago.
>- ST
S m
5 p*
N r
RT
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-niin "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Uaijske smodke na razpolago. Vsace- j mu v zabavo služi dobro ure- I jeno kegljišče in igralna miza (pool tablo), Solidna postrežba »ugotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADI
017 8. Center Ave. blizo 19, ulice Chicago, Ii.l,
2.
Za Ameriko patentirane
Harmonike,
izvrstno delo, se dobe same Slovencu	«
John Golob 20:i Bridge St. JOLIET, ILL.
McMAHON & COLLIER
pogrebnika.
Dobra in cena postrežba. Cor. D a 8. Union Ave PUEBLO, COLO.
SL0VENSK0-HR?. G0ST1 427 W. 18th St. Chicago,
Toci ae vedno sveže "Sel ffen" pivo. Biljar in keglj_ . razpolago. V obilen poeet se poroča.
ma
Alojzijevišc
v semenišče.
Še zadnji tr* revščina trni nismo prosu ki, nego nap) nike z ihtševt
najlepši in hajtmemtejsi stan in tako j^pdtem !o naprej vsa leta v
»dokler nismo stopili
Ta iti oni bi bil sicer j lotek rad odskočil, a | je to preprečila. Ali oljno postali duhovnici li so nas za duhoven terorizmom in z izkoriščanjem našega siromaštva. Ko bi bilt vzgojeni vsaj nekoliko svobodnejše, vsaj tako kakor meščanski sinovi, bi qo odstotkov vseli kranjskih duhovnikov jKJSvetilo <lrugim poklicem."
"In prevarani smo vsi skupaj! Vedno se nam je pripovedalo. kako ugleden in imeniten je dubovski stan. Kje za vraga pa je ta ugled, v čem pa tiči ta ijnenitost? V resnici nima noben stan tako malo ugleda, kakor dubovski; reveži na duhu in ženstvo sc sicer gnetejo okoli nas, ali. med omikanejšimi ljudmi ga ni človeka, ki bi nas dejanski spoltoval. Naša imenitnost I>a obstoji v tem. da smemo sejati prepir in da smemo uganjati vsakovrstne hudobije."
"Ko bi se smeli ženiti, ko bi si smeli ustanoviti svoje ognjišče, bi sicer ne bilo mej nami toliko agitatorjev in konsumarjev, a veliko več častivrednih in srečnih mož; ljudska morala bi se povzdignila in iz farovža bi se lahko toliko dobrega storilo za narod, kakor se stori iz protestantih iupnišč."
Takih in enakih misli j ie gos|)oil Urban ta dan razvil še mnogo. S|x>-znal sem, kako je mož nesrečen v duhovskem stanu, nesrečen vzlic svoji visoki starosti, vsled katere se mu je srce že davno moralo umiriti.
Konec najinega pogovora je bil, da tni je gospod Urban svetoval, naj sc otresem gos|>e Helene, naj grem na drugo faro in si vzamem kuharico, da boin imel na stara leta mirno vest in me ne bodo ljudje preklinjali.
Ravnal sc pa nisem po tem svetu. Ostal sem v X-u in storil trdni sklep, da bom užival življenje in njegove sladkosti kolikor mi bo mogoče — za mano pa naj pride vesoljni potop.
RAZNO.
Pop stinjar.
V	Epinalu v francoskih Vogezih je bil te dni pred porotniki 49lctni dekan Jiumbolt iz Gerardmera. Obtožen je bil, da je celo vrsto 9—13-letnih deklic spolno zlorabil. Po trdovratnem tajenju je končno-zločin priznal, a ga hotel s tem opravičiti, da. je imel namen "rešiti duhovniško čast" in da se ni mogei ustavljati spolnim nagonom. Nič manj kot 28 malih deklic jc prišlo pričat, da jih je "prečastiti" zlorabljal. Koliko pa je takih stari-šev, ki so zaradi sramu utajili zločin na svojih otrocih. Lahko se reče, da ni bilo y župftfjl mladoletne deklice, ki bi ji bil ta blagoslovljeni pohotnež prizanesel. Pri nekaterih izpovedih prič je začel svinjar ugovarjati, češ, da mali deklici ni segel pod srajco, temuč jc držal roko vrh srajce. Toliko svinjarije je bilo končno predsedniku preveč ter jc rekel z gnusom: "V istini ne morem več poslušati." Blagoslovljeni svinjar je dobil 12 let prisilnega dela za 28 nedolžnih žrtev. Olajšalnega ni bilo ničesar, obtežilno pa se je smatralo to, da je obtoženi duhovnik. A klerikalni listi bodo še nadalje zdihovali o krivičnem preganjanju klerikalizma na Francoskem — in drugod.
Duhavnik—svinjar.
V	R^veredu je okrožno sodišče zaprlo duhovnika Felicettija, ker je zagrešil več nenravnih zločinov.
Dolga pridiga.
Neki mladi duhovnik je imel navado jako dolgo pridigati. Neko nedeljo je pri večernicah zopet govoril prav dolgq. Ker_ je bil pa zelo kratkoviden, ni opazil, kako ljudje drug za drugim na tiho za* puščajo cerkev, in da je cerkev že skoro povsem prazna.'. Govoril je vztrajno dalje in dalje — praznim klopem. Slednjič pa se priplazi Cerkovnik, kateremu se jfe začelo tudi že zehati, ker ni imel nič druščine, po kolenih na prižnico, in pravi duhovnemu pastirju: "Prosim, vele-čaj?tni, da zaprete cerkvena vrata, ko bodete nehali; tu imate ključ, ker grem tudi jaz domov."
Verski zaklad zoper revne kmete.
Grško-katoliški verski zaklad ima v Bukovini velika posestva. Proti revnim kmetom postopa verska u-prava trdosršneje kot so postopali grajski valpeti v srednjem veku. Leta r8Q8 je bil kmet Jascuk z Or-
novicah obsojen na 24 ur zapora in 40 vinarjev odškodnine, ker je odnesel iz gozda verskega zaklada neko vejo. Kmet ni zmogel teb 20 krajcarjev, a verska kristjanska družba, ki premore milijone, ga je prišla rubit. Dobili niso niti za 20 krajcarjev vredne premičnine. Verska družba pa se je s svojo tirjat-vijo, ki jc vsled dražbe narasla na 3 K 88 h vknjižila na kmetovo posestvo. Vsled vknjiževanja so tro1 ski narasli na i i K 86 h. Nedavno se je kmetiču prodalo kos posestva. Ker jc bilo vsled tega treba brisati dolg verske druži«, je isti narasel na 24 kron. Iz 40 vinarjev napraviti revežu 24 K dolga — ali si je mogoče misliti večje krščanske usmiljenosti l
Lepi duhovniki.
Dekan Humbolt je bil te dni v Derarcleti-u na Francoskem obsojen na 12 let ječe, ker je oskrunil 28 otrok. — Te dni pa so prijeli o. Mihaela, profesorja na kongrega-cijski šoli v Tour'd Aignes-u. Preiskava, ki se je uvedla, je dognala, da sta se orgij, katere je uganjal pater Mihael, tudi udeležila patra Abel in Jožef. Oba sta takisto zaprli. Državno pravništvo je zaslišalo 150 učencev. Skoro vsi so žrtve teh nesramnih črnoriznikov. Prebivalstvo je silno razburjeno, da morajo orožniki stražiti kongrega-cijsko šolo, da je ljudje nenapadejo. — Iz Millcs-a na južnem Francoskem sc poroča, da so tamkaj zaprli vikarja Rybcinc-a, ki je že dlje časa oskrunjeval deklice od 5 do 10 let. Zlorabljal je navadno otroke, ki so prišli k njemu k spovedi, katere je potem izvabil v svoje stanovanje.
Pozor slovenska društva.
Slovensko podporno društvo v Rraddock, Pa., si je pred enim mesecem timislilo društveno zastavo pri našemu solidnemu domačemu trgovcu zastav, bander, regalij, društvene oprave v obče itd., gosp. Emil Bachmanu. Imenovani je pravkar dovršil zadnje delo na do-tični zastavi in odkrito rečemo, da je res krasno izdelana. Na eni strani zastave se nahaja umetno izdelana slika sv. Alojsija, na drugi strani pa kranjski grb, s primernim napisom na trobojnici. Rradoškim rojakom moramo Ic čestitati k taki krasni zastavi.
Ob enim z zastavo za Slovence v Braddocku, je izdelal gosp. Bach-man še dve drugi zastavi. Eno (črnorumeno) z napisom: "Orden der Kaerntner Soehne" za v Iron-wood, Mich., in drugo: "Tel. Jed-nota Sukol Karla IV.", na eni strani s sliko Karla IV. in na drugi strani tkani sokolski znak, za v Bal-tlmor, Md..
Rojaki, če hočete biti dobro in ceno postrežem z razno društveno opravo, obrnite se zaupno na g. E. Machmana 580 Centre Ave., Chicago. III.
ZAHVALA.
Tem potom se srčno zahvaljujemo vsitn slovenskim, hrvatskim in češkim podpornim, zabavnim in l>evskim društvam za obilen |>oset naše koncertne veselice v soboto 26. sept. zvečer. Opazili smo tu zastopstvo društva "Vitezov sv. Martina"; "Češkega delnickcga zbora"; češkega pevskega zbora "Vesna Slovan"; hrvatskega pevskega društva "Zora"; hrvatskega zabavnega kluba "Ban jelačič" in polnošte-vilni obisk |xxlpornega društva "Slovenije". Posebno zadnje imenovanemu društvu izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za vsestransko pomoč pri delu. Slovenijani naj si liodo v svesti, da nam ostanejo v trajnem spominu, živeli vsil
Slovenski delavski pevski zbor "Orel".
Predstojnik kemičnega zavoda Dr. Wiley
je imel nedavno pred zdravniško komisijo nacionalne družbe znanstveno predavanje, v katerem je, v občni blagor človeškega . zdravja, predvsem naglasa!, biti ljudem posebno pazljivim, da bi rte uporabljali ponarejena zdravila. Med drugim je rekel tudi: "Čuvajte se ob vsaki priliki falsi fikatov, kateri imajo na človeško zdravje uničujoče posledice in zahtevajte vedno samo originalna zdravila." Uradno je dokazano, da je Kolinovo originalno "zdravilno grenko vino" najboljše zdravilo proti želodčni bolezni, pomanjkanju krvi, nemirnem spanju, živcem in vsestranskim slabostim telesa. Kolinovo zdravilno grenko vino izdeluje v Ameriki samo iznajditelj tega zdravila J. A. Kolin, veletrgovec z vinom 1511—> 15"!5 W. 12th Str. Chicago, 111.
SVARiLOt
"Odbor" društva sv. Cirila in Metoda SU6, (J. S. K. J.) svari vse rojak« pred nekim Maks Hitztba-lerjem, rodom Štajerc, koji je skrivaj pobegnit od tukaj in odnesel s seboj svoto $ 74.25 društvenega denarja. Imenovani je velike in močne postave terdolgin prstov. Pisal je svojim rojakom zadnje pismo iz Pittsburgh
Pa.
Ako ve kdo od rojakov za njegov naslov, nuj ga blagovoli naznaniti društvenemu predsedniku, '
Frank Jakopič- u Box 07.
Conemangh, Pa.
Hermaneks Headach Wa-
fers (oblati) so najboljši za gla
vobol, koji prihaja iz želodičnih bolezni, kukor tudi reumutizma. Ženske ki trpe na mesečnih dotokih, zadobe neprecenljivo olujšuvo, če rabijo "Headach Wiifere"
NAVODILO: Namoči oblut v mali kupici vode in izpij potem rse skupaj. To snu« ponoviti čez eno uro zopet, če se že prej boljšega n« počuti«. Dva oblatil naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena 25c po pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalca
Hermanck, lekarnar
585 CENTRE AVE. Chicaoo, III.
AMERIŠKI 0DVFTN1K IN IZ. TIKJAIjKC.
Zastopnik pri vsihsodnijub. Iztir-ja plače in dolgove. Urednje: dopoldneod U. do 10. ure in zvečer od 8. do are 539 W. IHth St. & 166 W. 19th St. Telefon 1714 Loomi«
konstabler in notar.
JClniti konstab
. siajs, okrnjni
IDAHO
KJE« -poljedelstvo CVETE Rajski prostor za naseljevanj«'
Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode.
Kupi si listek na
OREGON SHDHT LINE ml
Najkrajša in najboljša pot na vse.kraje v IDAHO OREGON in .MONTANA.
Zu liBtke in pojasnilu pišite
V. e. hurley, d. 8. si'e.nceb, G*. i' a t. a. a. o. i*. a 1. a.
Salt Lake City, Utah.
J.Dweyer
679 1LUS ISLAND ATE. CHICAGO, ILL
priporoča SLOVENCEM svoj "SALOON". Fina vina, smodke in rakija po zmerni ceni. Postrežba točna.
®-3T
Nazdar rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON".
Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fin« smodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Zu obilen poset se priporoča MARTIN POTOKA H,
5«>4 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. !?21 Morgan.
Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Košcička.
H__*
STEFAN POPOTIČ lastnik,
587 CENTRE AVE. Chieago, III.
Izvrstna vina, rakije in smodke. Velika dvorana za seje, plese etc.
URBAN BRO S
pogrebnitei.
393 W. 18th. St. Chicago, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA,
Društvene vesti.
Društvo nt. Petra in Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 18. v meseoU v dvorani na S. Santa Fa Ave. st. '1207 PUEBLO, COLO
Bratsko društvo: "SOKOL"
spadajoče k J. S. K.'J. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 S c. Santa F« Ave. Društveni zdrav, nik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v čila društva vabi vljudna ODPOR. • PUEBLO, COLO.
Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clcvelandu, O.
ima redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani", naSt Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu nuj se zglusi pri Jacob Hočevar-Ju St. Clair St. 1593 ali pa pri Laus Recher'Ju St Clair St. 1223. Bratje agitirajte v prid drnš tva!	ODBOR.
Pozor!
Kuj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdiruti Bvoje, mogoče še popolnoma -zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kur ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
B.K.SIMONEK
444 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, III.
Tel.: Morgan 433.
ROJAKOM
Potujočim in tukaj bivajočim, pri-poročam svoj novi, lepo urejani
"SALOON"
Kjer točim vedno sveie pivo, razna fina vina in likerjo. Postrežba točna, samo z linijskimi smotkumi. Biljur v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče.
7t\\ obilen i*«et selfn. rojakom priporoča
Leonard Puh lastnik
9950 Avenue N S. CHICGO, ILL.
® MATIJA EEKLATEC, ft
jl433 W. ntlTst Chicago, III. X
Vj edini slov. krojač v Chieugi, M JSsa priporoča rr iLjhj ? Jrde- « j>MOTunj« nove iu popravljanje M iJ stare obleke, katera bo izgle- ^ g) dala kakor nova. Vse |k> fvL (J zmerno nizkih cenah. (j)
f HALI OGLASI 12 CLCVELANDU *
J SLOVENCEM H0JAK0M! *
^ Za žejne treba pijače. Do- ^ T* bro pijačo — izvrstno ve- >J» dno svež« pivo, vino in dru- rfr
KO. toči rojakom iu drugim ±i bratom gostilni
^ Dratoai Slovanom v svoji
LouIh Recher
1223 St Clair Str._________
Kaj prvi zgornji prijatelj mJ? moidu toči dobro sveže pivo in drugo pijačo v svoji gostilni!— tudi juz enake no pogrešam v svojem "saloonu", Joh. Vandiar 151 E. Madison Ave.
Svežo pivo, vino itd. naj toči ta zg. pri ja. moja! Ravno tako dobro postrežem tudi jaz v Bvojein "saioonu", le paidite in prepričajte se.
Jacob Virk
1058 ot. Clair Str._
J0S. K KANJ C, krojač 1207 St. Clair Str. Cleveland, 0.	pri-
j poroča p. n. občinstvu svojo krojaško obrt. Izdeluje naj-V elegantnejše obleko itd;
Če hočeš imeti fine slike idi k fotografu
LlEBICH-u 80 -}80 Euclid Ave. Clevtland, O.
Clifton St. -Cleveland,O.
ne pa v Liubljuni! Pri meni Be dobi poštena postrežba pijače in prenočišča.
FR. MARESIC.
« Nazdar Slovencil Kadar Be mudite v mestu, ne poza Lite posetiti restavracijo
B. Režabek -a. Izvrstna jedila po 10 centov. 283 Sanaca Ave. Cleveland, O.
Slovan naj podpira Slovana!
Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, • ukor tudi rakije itd. Prodaja na debelo iu drobuo, Postrežba točna in poštena; ceno nizke. Zu obilo naroČbe se priporoča vsim
JOS, BERNARD, 620 Blue Island Ave. o--o Chicago, III.
Sedaj ,je najboljši čas za
FOTOGRAFIRANJE,
Iziilpo slika po aajniijih tisah: i tnalih slik Daprarimo nliki. Obiikqiti redni
Maly's Studio
»01 IBth St.
■ AAA AAA AAA AAA AAA AAA AAA AAA AAA A A A AAA AAA AAA AAA AAA AAA AAA AAf AAA AAA AAA AAA AIM A
Pozor Slovenci!
JL.
Spodaj podpisana naznanjava p. n. ol>čiiist vu du sva nu 129 S. Uenesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo proda jalnieo, presk rbl jeno z različno, mnogoštevilno robo.
Imava v zalogi raznovrstno inoškoobleko, klobuke, spodnjo obleko, Čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste obleke, spadajoče v to stroko.
z VELEŠTOVANJEM ftg- KOŠICEK in STEFANIC -^fc 129 South (lenesee Str.---Waukegan, Illinois.
;iUiiiaii44iUiiiiU4Uii44Ui44iUiiiii4iUiUiiii4iiiiiUiUiUiUiUCC
SK PKIP0H0ČAM BRATOM
SLOVENCEM za obilen obisk mojo man u fakturne trgovine,prej lastnik Dušan LagjeviČ, Bodem vedno dobro postregel vsem.
BUDE RADKOVICH, 1247 S. SANTA FE Avg. PUEBLO,C0.
JOHN FERBEZAR
629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO.
Priporočani rojakom svojo novo, lopo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Walterjevo pivo. Iz-vrstno Zguiiju iu fine »uiodko Uu razpolago.
f SVOJ K SY0JEMU!
t *
* * * f
t *
PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO.
508 W. 18th Str., — Chicago, III. Zastopništvo za Jos. Trinerjovo Zdravilno Grenko Vino
Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba.

OBVESTILOI
Poiipisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, tla sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Murtiučiča v Sumit, III. Moje načelo je in Ixxle vselej sprejemati rojake uajuljuduejše, vsled cesar 11-pam, du se ltode tudi meni izkazovala tistu naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetuike prijuteljo in c. rojake v ob-
če zagotavljam, ilu Ixxlo vsak čus postreženi točno z izvrstnimi smodkutni, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Zu zalmvo novixlobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte iuo v prostih urah, vživuli bodete vsaj cisti zrak, Nazdarl o o FRANK KOENIQ, o--o Summit, III.
Velika razprodaja obuval.
Vbo moje znostalo letno obuvalo, obstoječe iz: moških nizkih in vi šokih čevljev, ženskih nizkih čevljev, "patent leather" čevljev, otr jih črnih, rodečih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta mesec po ju nizki ceni. Cene seni znižal le, k§r rabim prostor za nove jesenske
zimske farje. Lepa	^f^k P™!'^ priti z mu
novci do uovih čevljev,	^^^fl^pA se nudi vsakemu, le i
dite in vprašajte po	uioakih "Calf Vici 1
Oxford" $1.75; za tleč-	^ij^ ke od $1.86 do $1.4
za ženske od VSe. do	^HH^p^V $1.85 iu $1.50; čere'
ki za deklice št. 8$ do Jgtik f M% 2. po 48, 75, 8», »8c. od $1.85 do $1.48. ()t- ^fl^f	ročji rudeči in čnii
veljeki št 8 do 8 po 8 u	do W8c.—Boilite j
čani, da je to edina pnxiajalnica, kjer Bi lahko prihranite lepe novce obuvalu. Vsak dobi krasno darilo, kdor knpi pri meni tekoči
M, KARA, M Halsted Jk med 19. ulico in 18, P

Slovenskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdbavkik
DR. G. IVAN POHEK
istnnjeni zdravnik na: S. \V. Gor. 10th <fc Walnut St. in N. VV rk & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega omškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in 1 m najpriljubljenejlik zmvnikov zaradi svojih sposobnostij so pripo-rača glovfeimkenm občinstvo. Qlasoviti in proslavljeni zdravnik. Ki so jo Izučil in prejel diplomo na fllovooih zdraviliških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki » največjo pohvalo, jo bil rojen v Samoboni na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najoposneiše človeško bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, % žulji in bogatim znanjem in skušnjami jo postni predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil jo glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne nu: DR. G. IVANA POIIKKA.
S trajnim vspehoin ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plueih, glavni in nas ni katar, krvne in kožno bolezni, revmatize®, hIiiIm) prebavljen je, bo-lezni v mehurju, živčno bolezni, kroniopo onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rano, izraščenjo itd,-Opazka: ako »e jo kdo zdravil brez vs-pebn in videl, da mu nihče več nemore pomagati, naj obišče ali so pismeno v materinem jeziku obrne ha svojega rojaku J)ra. Ivana Poiieka. On je nu STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa um jo ljul>o pomagati svojemu rojaku in bratu |y» rodu in krvi. Dr. O. IVan Pohek se Je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju.
-:VSl ONI:--
kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako jo stara bolozeu, in 011 odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se iina zdraviti. V slučaju, da vidi, da jo bolezen neozdravliva, on to po-vo dotioni osebi, ker nečri da bi trosil bvoj krvavo zasluženi denar.
-NASVETE DAJE ZASTONJ.——
Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na
Dr. Gr. Ivan Poliek,
Poet Office lk>xes 553 & 563.	KaflSSS City, Ml), U, S, i
Zanesljivi trgovci z oblekami
3(55 867 Blue Island Ave. cor. 14th St.
Velika zaloga vsakovrstne jesenske in zimske moške obleke po navadnih cenah
MOŠKE OHLEKE različne mode In vrste po$IO, $12 In $15.
K928S SC2KJS i: SEASSI MELTOK IN 0IPS3P.fi SUQA, F0 17,50 310 {12 IN 115, '
Obleke in površniki za dečke in otreke po $2.50, $3.50 in $5.00
365-367 Bine Island Ave. cof. 14th Si
nVi« srajce, klobuki in spodnje hlače.
-O—-o-o——o-—p—-o----o----o------o---o--o
vsacega enaka cena. Vsa roba je zaznamovana v gotovih cenah,
.............
PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI.
Vsak pondeljek sveže klobase (jetoruice). Na zahtevo pošiljam tudi izven mosta. Pišite slovenske. "^ft
Josef Homolka
57» So. Centre Ave.' *	CHICAGO, ILLINOIS.

FRANK BERNIK
GOSTILN I ('AR NA: Bgr 9178 harbor Ave. & 9002 Strand
South Chicago.
1
is
Mirko Vadjina
3no W. 18. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo BUITNICO.
Anton Snkle
'UEBLO, Colo «04 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer itn vedno sveie pivo in žganje, Telefon 507 Main.
Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omaho jiotujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON1.
Le|>« solie'zu prenočišče; postrež-bu točna in cena.' Do mene najde vsak lahko sam.
S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-
KE" naravnost navzdol IN PRI
MENI JE.
Anton Sclnveiger,
1002 S.lStliSt. OMAHA, NE.
^brnite se zaupno na nas
m
kadar hočete odpreti saloen ali se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izboi'no nlvt je i eviopsko kuhano, tako, da liodete vselej delali dtbrt kupčijo.
Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, , kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno »no pivo (Lager-Beer) v steklenicah.
r«l. Canal 967
ATLAS BREWING CO.
& Blue Island \ve.
'Tramp".
Spisal J. Z.
Noč je pričela razprostirati svo- j je črna krila nad naravo. Pogu-1 bonosni, kakor črnilo temni oblaki i sc zbirajo na nebu. Ptičje petje je i utihnilo, .niti glasu ni slišati v pro- j strani naravi. Vse išče zavetja j pred viharjem, katerega tako mar- j kantno naznanjajo oblaki.
Po zaprašeni cesti koraka star mož, oziraje sc na desno in levo, da bi našel zavetja pred hudo liro. Obleka njegova je razdrapana. Na obrazu pa mu čitaš lahko, da jc; mož več kot 4 desetletij delal, trdo delal za druge, ki sedaj uživajo sad njegovega truda. A sedaj je obnemogel, moči njegove ga zapuščajo, a brezsrčni zastopniki kapitalizma so ga vrgli na cesto, uvi-dev.ši, da so njegovo delavuo moč— njegov edini kapital — izčrpali do zadnjega. Sedaj jo brez dela, -brez denarja — on je "tramp".
Prve debele kaplje so začele padati. Vmes so pa švigali bliski, ki so čarobno razsvetljevali temno noč ter opominjali posameznega potnika. da si poišče varno zavetje pred viharjem. Ob bliskovem svitu zapazi preko zičaste ograje leseno kolibo, podobno skednju — varno zavetišče proti naraščajočemu viharju. Brzo prekorači ograjo . , .
Komaj se dotakne zemlje, planijo proti njemu temne pošasti. Bole-stin krik sc začuje; krik, katerega slišiš j>ri človeku le v smrtni nevarnosti: krik, ki človeka pretrese do kosti; kojega človek ne pozabi nikdar v svojem življenju, če ga je le enkrat cul . . . Kratek boj . . . grčanje in hlastanje divjih živali, a kmalu zamro tudi ti glasovi. Le vihar tuli s podvojeno močjo pesni
žalosti uke . . .
* * *
Drugi dan so prinesli meščanski listi kratko vest, da so psi farmerja N. N. raztrgali "trampa". ki je hotel v temni in viharni noči oropati samotnega farmerja. In naši "svo-luHloumni" meščanski filistri so se veselili, da je nesramnega "roparja" doletela zaslužena kazen.
Cikaški Slovenci pozorl - Z današnjim dnevom je prevzel naše Mtaiopeivo za Chicago u, Frank Stonio. Prosimo se na to ozirati, nekateri nam dolgujejo že precej časa naročnino. Z novim , letom namenviuno list povečati, ostanite nam torej zvesto in tninonu strani.
Vsied pomanjkanja prostora, smo odložili priobeitev govora župnika Hngerty v Kuhn's Parku za prihodnjo izdajo.
Poziv na mojo ženo Ano Kral.
Jaz sem zdaj v Chicagi, kjer na-mernvam odpreti salon. Ako Ti je dra^o priti k meni nazaj, naznhni svoj natančen naslov no upravništvo Glas Svobodo in pridem po Tolie, oziroma prideš lahko sama, ako pa imaš kaj druzega v mislih, piši isto-tako na Gl. Sv. ali puse zglasi oseb-liu, dtt m? Ti izroči Tvoja pri meni ostavljena roba.
Mike Kral.
CE HOČEŠ varno in hitro poslati denar v staro domovino, obrni se zaupno nu »OLAS SVOBODE" 563 Tli roup St. Chicago, III. — Vs.- i><>-šiljotve po dnevnem kurzu.
Denar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside sklenil je vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral,'mnogo denarja zaslužil, konečno pa vendar priše! do spoznanja, ko je težko obolel — da ni denar najboljše 11a svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno, vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle zanemarja glavno reč — sam sel«. Nikdar se ni.pa trebo bati človeku, kateri pije redno Triiierjevo zdravilno grenko vino, Ja bodejo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojača mi-sicc, sploh vzdrži človeka zdravega. Pijte toraj to vin«, pa se vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, kar oboje qstane v popolnem redu — samo pazite, da vas kdo ne goljufa in mesto Trincrja kako žlo-bodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, yng S. Ashland Ave., Chicago, III., Pilsen Station.
"GRAD ZAGREB"
je najstarejši hrvatski -SALOON" na zupodni struni nutia Chicago. Postrežba izvrstna; fi,:<> pivo, liker, •modke in biljard na razpolago.
' ALOIS PAUSE lastnik, 314 VV. 18th St. Cine ago, III,
Izjemne cene fza razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi.
IRuče(dokolen ) za dečke od 1-15 let, sama volna, vredno 50, 75 in 08c, zdaj jc. samo...................
Ženske, črno Hutinuste bpolije jopico (petticoats), najnovejši uzorci, prej $ 1. •r'°,enn zdaj samo...............031
Vezil.a prava cena 10c jard,n zdaj .............:......JL
Fjni, perkal cena 10c, žduj in« jnrd po.................^
dvanajst in dnmskih belih in drugih jopic(Waist)prej nn„ pol 1.25, ta teden samo ..
Možka spodnja obleka za nn. jesen...................
Malenčki za kavo, jamče- ne ni. Posebnost. Samo.....
Flanelasti ovratki za ženske bo razprodajajo po........GJc
2500 janlov najnovejšega suknja, sama volna, se prodaja povsod jard i*> $ 1. 25, in pri nas samo............
Kina svila vbo barve, prej nn„ 60c, to tedon samo........
Krasne čepico za gospodične« n proj 50c, zdnj samo........""
Visoko nogavice za dame, 7,. nuno ...................IM
Bisernih gumbov dve dva- 0« najstini ................."
1	jard široko bele kontoninei (Mušlin) prej Be zdaj.....
2	vretenca (200 jardOvJ.orno, rudeoe itd. niti za razno 1. uporni k>, samo............I«
Otročjo črne ''riblied" nogavico vredne 15c,- zdaj samo..
Gospodično! Box ('alf čižnii vse velikosti, ta teden samo gjj
Veliku izl)era ženskih vrh-nih volnenih sukenj, ornih ali barvanih, krasno ob-šitih, - prej $!*. »8, ta to- 1 jc
den samo..............'J
Preproge, projJio.oo, zdajj ne
komad samo............,,LU
Hlaoice m dečke, prej 25e, c„
zdaj sniuo................
Spodnja obleka^sa dečke
Volnene obleko za dečke, najnovejši uzorci, prava cena $3. «8, ta teden j ne samo............'.....3
Ženski moderci različnih oblik, prej.SOo, $1.00 in
1,50, zdaj samo.........JSC
Uro budilko • po.........JJJj
Veliku zaloga kašmirovih in nrugih oblek prej od $ 2. 50 -$:i.oo, zdnj j k)...........9fiC
4r
ALBERT I URIE
S67-569-57I,	I i
Blu« Island
C
o.
Ave.
OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št.
ZI a tk o Kertiin,
JOHFI'll TUINEH'«
Besede so po ceni.
M	REtiIKTEHED
Ne vprašamo vas, du li verujete našim besedam; vso kur .priporočamo ju, dn poskusite in sami epozintU;, da je
Triiierjevo grenko zdravilno vino
(Triner's American Elixir of Bitter Wine)
čisto nepokvarjeno in veliko zdravniške vrednosti, edino grednko zdravilno t vino, ki nimu nič kemikalij, edino vino kot ga jo narava naredila, združeno z suhih zelišč iu korenin posebno p to importiranih.
Vino jo najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine.
To vino napravi kri liogato, rudečo ingorko, dopelje popolno čisto do najmunjših dolov telesr. jih zalng, redi, dela zdrave, in človek postane močan na telesu in duhu.

____
Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene Hi hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave.
JOSIP TRINER,
(J&ulli wy he. Pita Station CHICAGO, ILL
_
--.-J"
Ne dovoli nobenemu businessmanu, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobiokarije ker pri ponarejenim naredi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje.
\ _......