AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 202. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 12th, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI Kongresman in governer obtožena Washington, 11. dec. Daniel Crissinger, iz Marietta, Ohio, bivši vrhovni nadzornik zvezne blagajne, bivši go-y e r n e r federalne rezervne banke, eden največjih prijateljev umrlega predsednika Hardinga, je bil danes od velike porote v Washingtonu obtožen, da je zlorabil pošto v sleparske namene. Med dru-gimi obtoženimi se nahaja tudi kongresman Frederick Zihlman iz Marylanda, republikanec, katerega s o pol-uradno nazivali "župan mesta Washington." Oba omenjena prominentna republikanca, bosta prijeta še danes •n postavljena pod $10,000 varščine. Obenem je bilo obtoženih še 7 drugih odličnih republikancev. Vsi so obtoženi, da so organizirali razne zemljiške kompanije, da so kupovali zemljiške vknjižbe za neznano svoto in jih prodajali naprej z ogromnim dobičkom. V svojih izjavah in v uradnem poslovanju se niso držali resnice, in ker so te izjave pošiljali po pošti, so s tem slepili svoje odjemalce, radi česar so kršili poštne določbe. Kazen zapora od 5 do 10 let je določena za enake zločine. Umirajoči sledijo mrtvemu do groba Orange, N. J., 10. dec. Danes so peljali k pogrebu Mrs. Quinto MacDonald, ki se je zastrupila z radium v tovarni, kjer je bila uslužbena. Močijo je z ustnicami urne plošče, ki vsebujejo radium, in katere izdeluje United States Radium korporacija. Za njeno krsto so korakale štiri umirajoče ženske, ki so tudi obsojane v smrt radi istega vzroka- Dve ste omedleli na grobu in se pričakuje, da umre-V lahko vsako uro. Ostali domStS P° berg^ah dosPele in žena »ta se pogodila, da gresta v smrt New York, 11. dec. Henry k r(£ y' ki je v sorodu z ranj-n^ s- pierpont Morgan, ter ek.a mlada ženska, Mrs. Jo-^ePnine Roach, sta se danes zmenila, da gresta skupno v 111 rt, ker v življenju ne more-el m združena. V nekem t-Kskluzivnem hotelu sta se v a> in Crosby je ustreli! žensko v glavo, nakar si je sam pognal kroglo v možga-ne- Zjutraj so našli mrtva v s°bi. Crosby je bil odličen artist v New Yorku. Ohioski komunisti dobili Po 5 let zapora d,erStT Clairsville, Ohio, 11. r yj om Johnson, 30 let star, £ Uevelanda, in Charles Uwyn, iz Lansing, O., oba komunista, sta biladanes na tej sodniji obsojena na 5 let za-Pora vsak radi razširjanja komunistične propagande. Obenem je bil vsak obsojen na dJ je na dom Mr. Ruperta (seve, ,m! b ... če ooieio štirie poprej smo še enkrat rekli e 0 D01jše' Ce pojejo stirje Collinwood, O. — Večkrat! smi se je že prestalo, in mno-mi je bilo v mislih opomniti \ go pesmi se je pelo, žal, ob v javnosti glede naše glasbe, koncertih v napol prazni dvo-odnosno naše pesmi. Pesmi; rani, in tudi to je eden vzro-prihajajo vsakemu narodu po kov, da se mnogo pevskih svojih skladateljih, včasih pa /.borov izgubil. Drugi vzrok iz duše naroda samega. Mno- pa je nepopravljiv, in namreč go lepih kompozicij pa je za- i je ta: staramo se. — Po mo-gledalo beli dan kot izbruh; jem mnenju bi morali naši trpljenja ali navdušenja. Ta- j Narodni domovi, kjerkoli so ke pesmi imamo tudi Sloven-j že, z društvi zaeno in skupno ci in Jugoslovani. i delovati vsak v svoji okolici, Mnogo truda za učenje pe- 'da se obdržuje naša pesem, če "na zdravje"). Pri Mr. Ru-pretu se vsedemo okrog radia in čakamo. Manjkalo je še pet minut do 2. ure, zato hitro kar sami zapojemo tisto našo "Stoji, stoji Ljubljanca." Ura udari dve in po radiu priplava slovenska beseda. Kar ostrmeli smo. Videli smo, da se je program od prve nedelje veliko zboljšal. Naznani se, da bodo eno zapeli za New-butane. Ja, zakaj pa ravno zanje? Zakaj pa za Ljubljan-ča ne ne? Potem so bile omenjene še razne druge naselbine, kar se zasliši glas: Zdaj bo pa ena za Ljubljančane! Takrat smo se postavili! Igrali so valček za nas, harmonika in banjo. Prav lepa hvala obema igralcema, ki sta tako fino igrala za nas! Lahko rečem, da se Slovenci v Clevelandu postavimo s tem našim radio programom. Samo to opomnim, da je bil pet ali šest, da se bolj sliši. Čakali smo, kedaj bo zapel Mr. Primož 'Kogoj, pa se ni oglasil. Eden izmed družbe je rekel, da se je morda prehladih Pa je drugi odvrnil, da to ne more biti, ker da ga je še prješnji dan videl na St Clairju. Potem bi prosil, da bi peli samo slovensko. Angleško slišimo vsak dan, slovenskega petja pa ne. Tudi mladina rada sliši slovenske pesmi, saj angleških sliši, kolikor hoče. Smejali smo se, ko je rekel J. J. G. da ima že tarnali papir, pa se je zlagal. Povem mu, da jaz ga imam, on pa ne. Težko že čakamo prihodnje nedelje. Prosim, oprostite moji kritiki. Pišem, kot čutim, in kot slišim od drugih. Pozdrav! Frank čoš, 3877 Lakeside Ave Collinwood, O. — Čital smo več dopisov, v katerih so izrazili dopisovalci svoje mne nje o slovenskem radio pro gramu. Tudi jaz moram re či, da je vsaki program boljši John Grdina je tako razločno oznanjal po slovensko, da ga je vsak lahko razumel. Vse se nam je dopadlo, samo Mic ke niso bile zadovoljne. Re kle so, da se je pelo premalo razločno. Da, kar štiri Micke so bile navzoče, ko smo poslušali To so bile Mary Milner, mati Mary Milner, hči, Mary Jeri na in Mary Repar. Bilo jih še veliko drugih, pa vseh imen ne bom pisala. No, pa saj ji bilo itak samo za Micke, ko je rekel J. G. Ta stari smo se bili spravili v sprejemno sobo, mlajši pa v jedilno. Vsi pa smo z vese ijem poslušali slovensko petje, celo mladina je izražala svoje mnenje, da ji ugaja ta ali ona pesem. Tako so se izrazili: Mary Milnar bi rada slišala, da bi zapeli Mary Udovich in Josie Lausche "Gor čez jezero. Mary Jerina bi rada slišala "Rasti, rasti rožmarin." Ro-sie Milnar bi rada slišala "Kaj ne bila bi vesela." Annie Je rina pa "Dekle v vrtu zelenem sedi." Frances Jerina bi pa zelo rada slišala "Rožic ne bom trgala" (stari napev). Tako bi rad vsak svojo slišal. To, kar sem gori omenila je samo želja naše mladine, ki se zelo zanima za slovenski radio program. Če bi pa hotela napisati želje nas vseh, bi vzelo preveč papirja. Ampak vse nas pa veseli slišat slovensko pesem, samo da je razločno zapeta. Samo to naj še pripomnim, da so skoro vsi slišali svojo pesem, samo za Preserce ni bila nobena zapeta. Kako, da je John Grdina na te pozabil. Ko je naznanil Ljubljančane, sem mislila, zdaj jo bo pa še v Prevalje mahnil, pa sem zastonj čakala. No, končno je bilo pa vse lepo in smo zado- voljni s programom. Toliko za danes, drugič še kaj, pa pozdrav vsem: Mrs. Annie Jerina. Cleveland, O. — Kar se tiče radio programa zadnjo nedeljo, je bil zelo lep, toda nam ni tako ugajal kot prvi. New-burške pevke imajo zelo lep glas, toda mi bi zopet radi slišali Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf. Naj pri-deti zopet kaj kmalu na radio zapet. Nadalje si dovoljujem vas vprašati, kaj se je zgodilo z vašim kolektorjem, da ga ni na izpregled na naš hribček? Ali je morda zmrznil v času precejšnjega mraza, ali so ga požrli Jakatovi medvedje, ki jih je lovil po pennsylvanskib gozdovih. Naša naročnina je potekla, pa bi jo zopet rada poravnala. Zato pa težko pričakujem Tineta Severja, da jo prima-ha k nam. Izročila bi mu rada tudi nekaj naročil za božično številko. Če ga ne bo kaj kmalu, jo bom morala kar sama udariti doli na St. Clair. Toda lista mi ne smete ustaviti, da veste! Jaka, kedaj boste pa vi napravili večerjo iz medvedovih tac? Ali jih morda še vedno pacate? Če nimate recepta zanje, vam ga jaz pošljem, če želite. (Jako hvaležen bi vam bil, če mi pošljete recept Že ves teden si namreč belim glavo, ali se speče medvedo va taca s kremplji, ali brez nji. Op. Jakata). Z odličnim spoštovanjem Helen Tomažič Ce verjamete, aF pa ne... VESTI IZ DOMOVINE Svinja obgrizla otroka do smrti. V Obrovcu pri Sinju seje pretekli ponedeljek pripetila huda nesreča. Žena kmeta Baliča, ki je bila zaposlena pri perilu, je svoji hčerki Milici naročila, naj pazi na otroka v zibelki. Ko je mati zapustila hišo, je tudi Milica šla na dvorišče. Medtem pa je domača svinja prišla v vežo, prevrnila z i b e 1 ko, obgrizla otroka in ga vlačila po veži. Neka soseda je končno opazila nesrečo ter pregnala svi njo. Otrok je bil grozno raz mesarjen in je par ur pozneje umrl. V Ljubljani so umrli: g Franjo Greif, prokurist Kreditnega zavocla za trgovino in obrt. — Na Starem trgu je umrla Poldka Jelen, dijakinja drž. trgovske šole. Marija Baloh. Umrla je Ljubljani, Hrenova ulica 3, gospa Marija Baloh, mati Ivana, pisatelja, bivšega župnika Italiji, v 90. letu starosti. VKranju je umrl g. Matija Dolničar, industrijalec. V celjski bolnici je umrl na )osledicah pljučnice v celjski jolnjci 5-letni 'Kegu Ferdinand, sinček delavca v Cin-carni v Gaberju. Dalje je izdihnila 44-letna zasebnica iz Vojnika ga. Minka Gorečan. Vaš prijatelj Kakor obrežni svetilnik v viharju—bi mi radi vrgli prijateljski sij preko naselbine, v nasvet in tolažbo, v potrebi. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH V NEWBURGC 3515 East 81st St. Tel. Broadway 2330 Od vseh strani me silijo, da bi šel" tudi ja.z na radio g®vo-rit. Šur, samo govorit, ampak nihče pa me ne prosi, da bi šel eno zapet ali pa vsaj zažvižgat. Pa ko vsi dobro veste, da kar se tiče govorništva, sem jaz, pa Jakšičev France, (pa nekaj dohtarjev de-nem zraven), eden najboljših govornikov v Zedinjenih državah. Izvzamemo lahko Kanado, kjer sem držal dobre in pomenljive (!) spiče pod smreko v kampi. Ampak kar se pa petja tiče, sem pa že dostikrat javno dokazal, da imam glas, posebno, kadar jo udari do h ta r Jim počez, "bishop from Newburgh" in dekan iz Barbertona pa bas. Pa se nihče ne spomni, da bi se nas vprašalo, da bi šli eno zažingat na radio. Saj nismo taki, da bi se pustili prosit. Samo namigne naj se nam, pa bomo šli. Nekaj časa bom še počakal, če se bo kdo spomnil, da me povabi na sodelovanje. Če se ne bo v kratkem komu odprlo in posvetilo, da bi vedel, kaj se šika, bom šel enkrat pa kar sam tje gori, pa bom vzel tistega "majka' v roke, v katerega se mora glas trobit, pa bom eno rekel, da bodo morale vse druge postaje prenehat. Potem bom šel pa v Pennsylvanijo na medvede za par tednov, da se stvar pozabi... A "Ali ti veš, koliko Židov je med komunisti?' "Kakih 60 odstotkov vsega prebivalstva." "Kdo so pa ostali 40 odstotki?" "To so pa Židinje." V Moskvi je prišla na razstavo kmečka ženica in tam ugledala kamelo. "Da bi jih strela te komuniste!" zakliče vsa začudena. "Poglejte no, še konja so spačili. Prav ničesar ne morejo pustiti pri miru." A Peter je vso noč vasoval, v cerkvi je pa med pridigo zaspal. . . Kaplan (pridiguje): . . ."In Kristus je šel k Petru in mu rekel: 'Peter, ali spiš?' " Peter se je med tem zbudil in slišal bolj v snu tiste besede, pa reče: "Ej, gospod kaplan, kaj bo to, samo malo sem zadremal." A Mož je trdil tako, žena pa, kakor se razume, drugače. Da pa ženica podpre svoj predlog s temeljitim dokazom, mu zabrusi: Ti si največji osel na svetu !" Šur," odvrne mirno moži-ček, "drugače bi pa ti ne imela para." A Oče je poučeval svojega sinkota, kako škodljivo je vino za mladino. "Kaj, starim ljudem pa ne škoduje?" je vprašal sinko. Ne, starim ljudem pa popolnoma nič ne škoduje." "Ne škoduje?" se zavzame sinček. "Kako pa more vedeti vino, kdo je star ali mlad?" A Samo parkrat so jih vrgli, pa je bila ura čez polnoč. Posreči se pa mu, da se splazi marjašar v spalnico, ne da bi ga žena slišala. Zjutraj ga žena sumljivo pogleda in ga vpraša: Ti, kedaj pa si prišel sinoči domov? Se ne boš nič izgovarjal. Kar po pravici mi povej, pa prec!" "Draga žena, tega ti pa res ne morem povedati. Tako sem se te bal, da sem v strahu pozabil pogledati na uro." ^ '^wiWiuMiiiwimiiniiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiwiiiiiiriiniiiiiiinii« SOTEŠČAN: KRIVICA IN POVRAČILO Povest iz vojne dobe. Domišljavi Pavli so ugajale take novotarije, dočim se je Lojzi zdelo škoda denarja, ki začetkoma ni prinašal dobička. Tine ji ni mogel dopovedati da bodo izdatki sčasoma bogato obrestovani. Vedno je imela svoje pomisleke, morilo jo je nezaupanje in bojazen. Njeno domnevanje je podpirala mati, ki ji je neprenehoma prigovar jala, naj se postavi in prepreči moževo početje. V temnih barvah ji je slikala pogubo, v katero bodo zašli, akn seji pravočasno ne izognejo. "Vi ga posvarite," se je zatekla Lojza k materi. "Mene neposluša." "Poskusi zlepa, tako boš še največ opravila," jo je osr čevala. "Posestvo je bilo tvoje prej ko njegovo, torej imaš pravico do gospodarstva. Ako ne bo zlepa zalegla lepa beseda, pa mu povej take, kakršne zasluži. Z odločnim na-stopom si boš priborila velja vo in spoštovanje. "Vidim, da res ne bo drugače. Dozdaj sem molčala zaradi ljudi, da ne porečejo' šele prvi mesec sta skupaj pa se že prepirata." "Bolje je prej začeti, kol Pa zamuditi. Tudi žena naj ima besedo — tako je bilo od nekdaj pri naši hiši." Odslej sta iskali priložno sti, da bosta skupno nastopi li- Pripravljali sta se z vso resnobo kakor nevihta ob so parnem poletnem dnevu. Pav la je še vedno držala s Tine tom ter ga zagovarjala, z Rusom pa sta se skrivoma marsikaj pomenila. Njegove besede so skrivoma naspro tovale mlademu gospodarju očitno pa se mu je dobrikal in hvalil njegovo podjetnost. H Koširju so jela prihajat1 pisma z računi za opeko, ap no, železo in za druge potreb-ščine. Zidarji, kovači in te sarji so zahtevali plačilo, pridružili so se jim še drugi rokodelci — vsak, kdor je izgo-tovil kako delo. Nekateri so zahtevali takojšnjo poravna-vo, drugi so že grozili s tožbo. Oglašali so se tudi trgovci, ki so dajali na upanje razno blago, in krčmarji, pri katerih se je nabralo dokaj dolga na vinu in žganju. Plačati je bilo treba konje, vozove in gospodarske stroje. Tine je povešal glavo od Sramu in trgal poslane opomine. Gledal je v tla in molčal, ko sta ga oštevali žena in ^ati, druga je bila hujša od druge_ "Tega dozdaj ni bilo pri nas," se je zgražala stara Ko-širka. " Blaž je posojal drugim — celo imovitim posestnikom, marsikje so si poma gali z našim denarjem." "Včasih smo terjali mi, sedaj nas pa drugi," je vzdihni-la mlada gospodinja. "Mevžar, daleč si nas spravil," se je starka raztogotila. "Mislila sem, da si previden in razumen, pa si strašno neroden." "Mati, dozdaj še nisem ničesar zapravil," se je zagovarjal. "Kar sem izdal, je šlo zp delavce in za gradivo." "Ali je bilo treba popravljati? Prav nate bi se bilo Podrlo." "Zdaj pa plačaj, ako imaš p Čim," je zajokala Lojza. (< "Hm, s čim," je pomišljal. Gozde imamo, les jp dora-ščen." "Z našimi smrekami ne boš plačeval dolga," ga je mati ustavila. ""Kdo mi bo branil?" je ne-nenadoma. zrastel. "Posestvo je naše. Lojza ga je dobila po očetu." "Hahaha, to je bilo ne- kdaj," se je zakrohotal. "Sedaj je moje, jaz gospodarim.'' "Lepo gospodariš," ga je pi kala. Skoro boš zavozil." "Mi smo še trdni," se je potrkal na prsa. "Nekaj smrek bom prodal, pa bo vse poravnano." "Blaž je stiskal, ti pa zapravljaš. Mar se je trudil zate, da boš razsipal?" "Kdo bo razsipal?" Srdito je pogledal mater, da ji je skoro vzelo besedo. Stisnil je v žepu pesti in nadaljeval: — "Lahko ste sedeli na denarju, saj niste ničesar potrošili. Strehe so bile raztrgane, hlev se je podiral, v vodnjaku so regljale žabe. Kuhali ste samo močnik in glodali suhe skorje. Vsa vas se vam je posmehovala." "Pri Mevžarju ste pa pražili in cvrli. Pri nas si se najedel, zato rogoviliš. Kdor se povišuje, bo ponižan." "Privoščite mi, a se ne bo izpolnilo. Z denarjem za les bom odpravil nadležne upnike. Pavlo in vas bom izplačal, ostanek pa bom naložil v hranilnici za Jožeta." "Lesa je škoda,' je' vzdih-nila. nekoliko pomirjena, ker ji je obljubil izplačilo. Vsi pomisleki so polagoma odstopili, kmetija v dolini je zopet stopila v ospredje. V Koširjevih gozdih so zapele sekire. Daleč naokrog so odmevali zvonki udarci in košata drevesa so padala z glasnim hruščem. Hrib nad nabrežjem, odet z zeleno smrekovino, je pokazal gola rebra. Delalo je mnogo delavcev, zakaj debla je bilo treba razžagati, hlode obeliti in jih spraviti v dolino. Tanjša in krajša drevesa pa so obte sali v tramove. Tine se je pogodil, da bo spravil les na bližnjo postajo. Naročil je pri kolarju ve lik, močan voz in novo konj sko uprego. Zaslužil je precej, ker mu je pri nakladanju pomagal Kozak za skromne plačo. Pri tem je zanemarjal delo na polju, najemniki so postajali po sencah, ker jih ni nihče nadziral. Prevažanje lesa pa je pri našalo še druge slabe posledice. Tine je bil pogostoma ves dan od doma, hraniti se je moral po gostilnah, kjer se je privadil pijančevanju. Že po naravi je bil nagnjen do pijače; dozdaj se je premagoval, vožnja pa mu je dala priložnost, da se je ustavljal v obcestnih gostilnah. V družbi pivcev je pozabljal svoje sklepe, zunaj pred gostilno pa so nemirno hrzali konji in razbijali s kopiti. Njegovo izostajanje od doma in pozno prihajnje domov je Lojza kmalu opazila. Na vprašanje, kje se je zamudil, ji je vselej navedel dolgo vr sto izgovorov, izdala pa ga je njegova zgovornost in duh po pijači. Pozno nekega večera so prispeli konji sami s praznim vozom, Tine pa je prikolovra-til šele čez dolgo časa in obležal pred pragom. "Zdravje si boš pokvaril. Preobilna pijača ti bo škodo vala.' "Komu pa je žeja še kori-stia? Samo skrbi in trplje nje, drugo mi itak ne privoščiš, pa tudi če takoj pogi nem." "Rada ti dovolim, kar je potrebno. Spij ga včasih kak kozarec, Bog ti ga blagoslovi. Popival pa ne boš, dokler bom imela pri hiši kaj veljave." "Ne bom te vprašal za dovoljenje. 'Kar zSaslužim, je moje, pa naj shranim ali zapravim." "Shraniti ne boš mogel ničesar. Zaslužek zapraviš, doma pa zaostaja delo. Vrabce loviš, goloba pa izpuščaš." "Povsod ne morem biti zraven. Ti si vedno doma, pa ti nadziraj najemnike, da bodo kaj naredili. Moje napake vi- diš, sama pa nisi za nobeno rabo." Med glasnim jokom svoje žene je odkrevljal v sobo, kjer se je slekel in zvalil v posteljo. Kmalu nato je ostudno zahrpal. Sedaj šele se je oglasila mati, ki se je bila potuhnila med prepirom. Prej se ni upala nastopiti; čim je zaspal, pa se je opogumila in zlezla iz postelje. Lojza jo je prosila, naj se ne razburja. Bala se je, da bi se mož ne prebudil. Pobrala je njegovo obleko, razmetano po tleh, pretipala žepe in pregledala denarnico. In s strahom je ugotovila, da manjka precej; dobro je namreč vedela, koliko je imel pri sebi zjutraj, ko je šel od doma. Nekaj računov je res že poravnal, vendar pa je bil primanjkljaj večji kakor plačani računi. "Kam gre denar, kam gre denar?" se je plašila in trepetala. "Namesto, da bi kaj prihranili, lezemo v dolgove." Nekaj ji je reklo, naj vzame blagajno v svoje varstvo. Tega je bila namreč vajena: po očetovi smrti je ona hranila denar, prodajala je in izplačevala. Zakaj ne bi imela sedaj pri hiši enake pravice? Izpraznila je moževo denarnico, v kateri je bilo le še nekaj drobiža. Denar je zaprla v svojo omaro ter jo zaklenila. Tako je hotela čuvati domače premoženje ter ohraniti domu prejšnje blagostanje. Tine je prespal pijanost in pozabil, da sta se z ženo spo-rekla. Vstal je izredno dobre-volje. Takoj po zajtrku se je odpravil z doma, obljubil je, da se vrne pred večerom. Denarnice ni pregledal. Otipal jo je pred odhodom v žepu in to mu je zadostovalo. Kozak, ki je prišel s konji domov o mraku, je migal z glavo in skomigal z ramami. Porogljivo se je muzal — Lojza je hitro zaslutila, da je moral doživeti nekaj posebnega. "Kje pa je Tine?" ga je vprašala. "Pije," se je posmehnil. — "Silno je razkačen." "Zakaj?" jo je zaskrbelo. "Zato, ker ni imel denarja. Poravnati je hotel račun, a listnica je bila prazna. Sedaj pa pije na jezo, krčmar mu zaupa. Pivci so ga dražili, nalašč so udrihali po tebi.;; "Tine je izgubljen,' 'se ji je izvilo iz prsi. "Pijača in slaba druščina ga je pahnila v pogubo." Rus se je strinjal z mlado gospodinjo ter ji je povedal, kako se je vse prigodilo. "Ne veš, kako je kričal in razbijal. Skrij se, da ne boš tepe-na." "Aleksij, pojdi in spravi ga domov," ga je prosila. ..Po bližnici pojdita, da se mu ne bodo posmehovali." "Grem, ali ne vem, kako bom opravil. Tine je trmast, težko mu je dopovedati." "Ga boš že kako nagovoril. Pojdi, Aleksij!" Smilila se mu je, zato je ubogal. Krenil je po bližnici do gostilne, kjer je našel Ti-neta v veseli družbi. Iz pivnice je odmevalo krohotanje. vino je teklo curkoma od mize. Krčmar je hitro uganil, po kaj je prišel. Namignil mu je, naj ostane v veži pri mizi, kamor je hitro postavil liter vina. "Nikar jih ne moti," mu je naročil. "Možje imajo svoje pogovore." Kadar so se odprla vrata, tedaj je poškilil v sobo, kjer so sedeli pivci in silili v Tine-ta, ki je dajal za pijačo. Hvalili so ga na vse pretege, skrivaj pa so se drezali s komolci, češ: čimbolj te vlečemo, tem bolj nam verjameš. Muzanja in roganja seveda Tine ni opazil, tako ga je omamilo hvalisanje in prazno povzdi- govanje. "Ampak, da:pijem na upanje!" tega IKošir rii mOgel pozabiti "Lojza me je okradla; pomnila bo, kdaj se je dotaknila mojega žepa." "Nič se ji ne daj," so ga hujskali drug za drugim. — "Ako se ji boš pustil, ji bo zrastel greben in potem boš v njenem oblastvu. Takoj v začetku moraš nastopiti." "Ženske so kakor otroci: ako ji prst pomoliš, pa te za vso roko zagrabi," je razlagal nekdo izmed pivcev. "Gorje mu, kogar spravi žena pod krila," je trdilo vse omizje. "Tak mož je tlačan, žena mu ne privošči niti neslanega kropa." "Tebe tudi drugega ne čaka," je dražil tovariš Tineta. "Koširke so daleč okrog poznane." (Dalje prihodnjič). -o-- Bančni ropar obsojen na smrt na vešalih Lamar, Colo., 11. decembra. — Ralph Fleagle, sivolasi vodja razvpite roparske tolpe, je bil danes obsojen v smrt na vešalih, ker je maja meseca lanskega leta umoril predsednika First National banke v tem mestu. Umor je bil izvršen, ko je Fleagle s svojimi banditi udri v banko v namenu, da jo izropa. * A d m i r al Coundouritis, predsednik grške republike, se je odpovedal uradu. * 8,500,000 oseb v 175 mestih rabi vodo iz velikih j.eze-rov za pijačo. Stanovanje se da v najem, 4 ali pet lepih sob, kopališče, zgorej. Garaža in klet. 7618 Cornelia Ave. pri 74. cesti. Vprašajte pri Fr. Levstik, 11818 W. Madison Ave. Lake-wood. Tel. Lakewood 2808-W. Ključ na 7606 Cornelia Ave. (203) Odda se čedna soba, fantu ali dekletu. 1157 E. 74th St. (205) Naznanilo Članstvu dr. "Blejsko Jezero, št. 27. S. D. Z.: članom kot članicam gori omenjenega društva naznanjam, da se vrši redna glavna seja in sicer v nedeljo to je 15. dec. v SDD. Torej je vaša dolžnost, da ker je to letna seja, da ste navzoči. Dolžnost naj vas veže, da tisti kateri ne pohajate na seje med letom, da pridete vsaj na letno sejo. Ker ima vsaka letna seja precej važnosti pred seboj za rešiti je potrebna tudi Vaša navzočnost. Sedaji storite sklepe take, da bodo med letom potem tudi držali, ne potem medletno go-drnanje, ako ni kaj prav. Ka-koršne zakone si boste postavili za vaše društvo, take boste imeli. Torej apeliram na Vas, da se gotovo udeležite. Pričetek seje bo ob 8:30 dopoldne v društveni dvorani SDD. Ne pozabite tudi, da društvo sedaj vrši kampanjo za nove člane. Pripeljite vsak enega člana na to sejo. To bo najlepši dar koncem leta od vas, za društvo, kot organizacijo SDZ. Ostajam Vaš za dr. štev. 27. S. D. Z. J. F. DURN, tajnik Naznanilo Klub slovenskih vdov naznanja svojim članicam, da se vrši v četrtek, 12. decembra, glavna letna seja in so članice pro šene, da se točno udeležijo te seje. Predsednica. (202) Slika predstavlja 16 letno Tiller Ruminer (pred vrati domače hiše) z materjo, bratci in sestrami. Na desni je na sliki njen oče. Dekle pravi, da so "nočni jezdeci" zgrabili njo in njenega zaročenca, ko sta bila na potu k poroki, fanta deli na grmado ter ga sežgali, nji so pa storili silo. Policija je zaprla pet možkih, ki so osumljeni tega napada. Troje stanovanj se da v najem, eno s 5 sobami, eno z dvema sobama. Pripravno za male družine ali za par fantov. Pozve se v pekariji na 6124 Glass Ave. (202) Naprodaj je prav ugoden candy store, j ako pripraven, se proda poceni radi selitve. Za naslov se pozve v uradu lista. (202) BRAZIS BROS. FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. (M. Thn. S.) 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. če hočete delo poceni in s pošteno, pokličite mena. _ r Randolph 5188 ■= (Thu. F.)c SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUSEK in FRANK KOVACH, lastnika. Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek. Glenville 4746. _(Thu.) 15210 SARANAC RD. Išče se ženska ža hišna opravila pri bolni ženski. 1217 E. 170th St. (202) VREMENSKI PREROKI NAM NAPOVEDUJEJO MRZLO ZIMO! Radi tega sem naročil veliko železniških voz premoga vseh vrst. Primerne cene, dobra postrežba. Pokličite me na telefon, pa ga vam v treh urah pripeljem na dom. JOS. KERN ICE & COAL DELIVERY 1194 E. 167th Street. KEnmorc 0250-M llllimilllllllllMIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme *a nere-■te in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejii ženski klobuki. Trcavlu uprta tmIu irtfa = •kad cel« lat*. 6111 ST. CLAIR AVE. jj Telefene: Randolph 3030. H (M. Thn. S.) m mmmmmmmmmm Kako bi jaz uredil božično nakupovanje Poznan slovenski mož je bil vprašan, kaj bi on nakupil za Božič, in je odgovoril: "KUPIL BI DARILA, KI SE LAHKO PORABIJO, KER TAKA DARILA SO PRAKTIČNA IN SE Z VESELJEM VZAMEJO." Mi imamo popolno zalogo praktičnih daril, katere za vas rade volje spravimo in hranimo do Božiča. Treba vam je zato plačati samo nekaj v gotovini. A. Grdina & Sons 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. /2 Slovenska mesnic« največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market etolnica 18—20. (Tbu.) A i.Budnick & Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAivdolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thu. F.) J Naznanilo Rojakom naznanjam, da sem se preselil v BELO LJUBLJANO imam GROCERIJO IN MESNICO z veseljem vam bom skušal z vsem postreči Anton Prime 19302 Chickasaw Ave. Sprejemam telefonična naroČila: KEnmore 2229-M (i ■■■■ lllliDlS!!! ■OH 11 ■HM I® DESET LET POZNEJE Nadaljevanje romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino"1 A. ŠABEC. ■■■■Mi — Kaj, ti misliš, da je za ljubljena v vojvodo Bucking-hama? — Da, Buckingham je baje blazno zaljubljen v Henrijeto Stuart. — Hvala ti, Manicamp, da si mi to povedal, — je reke! grof Guiche. — Toda skrbi, da se to ne izve. — Nu, kaj nas briga to, če bo šlo sinu prav tako, kakoi je šlo njegovemu očetu. Stari Buckingham je bil ljubimec kraljice-matere, mladi bo pa ljubimec žene njenega sina.I Naslednjega dne je bilo do-kar vetrovno in morje je gnalo visoke valove. Na jamborih ladij, vsidranih v pristanišču, so bili nameščeni izvidniki, ki so gledali po širokem morju. Kmalu nato je zado-nel klic: — Ladja se bliža! — In glej, kmalu zatem se je moglo s prostim očesom opaziti ladjo, ki je jadrala z razpetimi jadri, v majhni razdalji za njo pa sta jadrali dve nadaljni jadrnici. To je bila ladja, na kateri se je nahajala angleška princezinja. V pristanišču se je zbralo vse francosko plemstvo. Malo pred vhodom v pristan so se ladje zasidrale ter pozdravile francosko zemljo z dvanajstimi topovskimi streli. Zaradi razburkanega morja se jadrnice niso upali zakrmariti v pristan ter so ostale na morju pred pristaniščem. — Raoul, — je rekel grof Guiche, ki je hotel na vsak način pozdraviti angleško princeso, — ali naj se mi, ki smo vojaki, res ustrašimo tega vetra in valov? To bi bila sramota! — To je tudi moje mnenje, — je rekel Raoul. Vstopimo torej tja v oni čoln. Ali greš z nami, Wardes? — Čuvajte se, da se vam čoln ne preobrne in da ne utonete, — je rekel Manicamp. — Pri tem vetru ne boste dospeli z zdravo kožo do ladij, — je rekel Wardes. — Tak ti ne greš z nama? ■— ga je še enkrat vprašal grof Guiche. — V boju z ljudmi, stavim rad svoje življenje na kocko, — je odvrnil Wardes, — boj z morskim elementom pa ni po mojem okusu. — Nu, grem pa sam, — je rekel Gucihe. — Nikakor ne, — je vzkliknil Raoul, — tudi jaz grem s teboj. — Hej, ti, krmar! — je za-klical grof Guiche pomorščaku, ki se je pravkar pripravljal, da poizkusi tvegati vožnjo. — Midva greva z vami. — Pri teh besedah je zavil v papir nekaj srebrnih novcev ter jih vrgel krmarju. — Ali se ne bojite, mlada gospoda? — je vprašal mornar. — Česa naj se bojiva? — je odvrnil Guiche. — Če je tako, pa kar v čoln, — je rekel čolnar. Oba mlada moža sta skočila v čoln. — V tej mošnji je še dvajset pištol, — je rekel grof pomorščaku. — Te pištole so vaše, če srečno dospemo do admiralske ladje. V naslednjem hipu je čoln zaplesal po razburkanem va-lovju. Množica na obali je s pridrževano sapo opazovala čoln, ki je plesal liki orehova lupina po grebenih razlju-čenega valovja, vendar si je krepko utiral pot proti admiralski fregrati, kateri je prihajal z vsakim trenotkom bližje. Na admiralski ladji so stali pod baldahinom ovdovela kra-ljica-mati, Henrijeta Marija, njena hči Henrijeta Ana ter mladi adfiral, grof Norfolk. S strahom in grozo so opazovali čoln, ki se je z vso silo boril z divjim vodnim elementom. Ko je čoln pristal ob ladji, je drzne ljudi sprejel enodu-šen vzklik veselja in občudovanja in sam admiral je stopil mladima plemičema naproti ter ju odvedel h kneginja-ma. Grof Guiche je stal sedaj pred nevesto, katere sliko je nekdaj pazno študiral v sobi njenega bodočega soproga. Prispodabljal je ta obraz s sliko, in ko je videl to nekoliko bledo obličje, čudovito krasne kostanjeve lase in sveža ustna, ga je ta lepota tako prevzela, da jo je moral nati-hem občudovati. Nato se je naglo zbral ter pozdravil kne-ginji v imenu svojega gospoda in v imenu Francije. Raoul je bil predstavljen in z veliko ljubeznivostjo sprejet, ker je vsakdo vedel, koliko zaslug si je stekel njegov oče pri zopetnem ustoličenju Karla II. Ker je govoril grof Raoul Bragelonnski gladko angleščino, je tolmačil med svojimi prijatelji in angleškimi kavalirji. Med temi kavalirji je bil tudi mlad plemenitaš, ki je bil posebno elegantno oblečen. Ta je stopil k princezinjama ter rekel z glasom, kateremu se je poznalo, da je že nestrpen : — Kraljevske visokosti, čas je, da se izkrcamo. — Potrpite, milord Buckingham, — je odgovoril admiral, — izkrcanje je začasno še nemogoče. Morje je preraz-burkano. Pred četrto uro popoldne se veter ne bo polegel in izkrcali se bomo šele proti večeru. — Vi zadržujete dami, — je rekel Buckingham razdraženo, — do česar pa niste upravičeni. Očividno jet bilo, da je bil Buckingham ljubosumen na admirala, lorda Norfolka in cla je komaj čakal, da spravi princezinjo iz njegovega območja. Okrog dveh popoldne se je veter polegel, izza oblakov se je prikazalo solnce in morje se je umirilo; megla, ki se je dotlej vlačila nad morjem na-lik umazani kjopreni, se je raztrgala in razkadila. 3. poglavje. Dvoje zaljubljencev. Admiral je dal povelje, da se izkrcajo, in Buckingham je olajšano vzdihnil. Kmalu pa je moral videti, da so njegovi upi spet splavali po vodi, kajti kraljica vdova ga je poklicala k sebi ter mu rekla: — Milord, moje,hčerke ne smete prepeljati na obal, dokler se niste prepričali, če so stanovanja pripravljena. Prosim vas torej, da se peljite pred nami na kopno. Lord Buckingham je nevo-lje zardel, toda ni ugovarjal. Veslarji so se uprli v vesla in čoln je zdrknil od fregate. Buckingham je stal v čolnu ter ni obrnil očesa od vozjla, v katerega je stopila nekaj minut za njim princezinja. Ko je pristal Buckingham na kopnem, je naglih korakov odšel v mesto. Na trgu pred mestno hišo je opazil v svoje največje začudenje nebroj šotorov, postavljenih v polkrogu, s katerih so plapolale tro-bojnice. Pred šotori so stali na straži paži in vojaki, med šotori pa so hodile ali posta- vale skupine francoskih častnikov in plemenitašev, veselo se medsebojno razgovarjajoč. Buckingham je zajezdil v sredino take skupine, in, do skrajnosti razljučen, se je vzpel v stremenih: — Kaj pa naj to pomeni? — je vzklik nil. Neki mož je stopil tesno k njemu. — Kaj pa je? — je vprašal ta mirno. Buckingham je za trenotek motril visoko, sloko postavo, ki je stala pred njim, nato pa je vprašal z omalovaževalnim tonom: — Kdo pa ste vi ? — Kdo ste pa vi? — je vprašal oni drugi z največjim mirom. — Jaz sem vojvoda Buckingham, — je odvrnil Anglež. —- Vsa poslopja okoli mestne hiše sem jaz najel, iz česar sledi, da so te hiše začasno moje in da nimate vi nobene pravice, zapirati mi poti. — I, za božjo voljo, kdo vam jo pa zapira? Saj vam je odprta, če hočete v mestno hišo, — je odgovoril mož. — Vaše straže so me za- držale, — je rekel Buckingham. — Da, ker ste hoteli jahati tja, dočim je izrecen ukaz, da smejo tod skozi samo pešci. — Razen mene, nima tukaj nihče ničesar ukazovati, — je vzkliknil Buckingham. — 'Kako to? — je vprašal oni ravnodušno. — Prosim, izrazite se natančneje. — Hiše in ves ta trg — vse to je danes moje. — O, motite se, ljubi gospod. Ta trg je kraljev, in ker smo mi kraljevi poslanci, je torej ta trg potemtakem naš. — Gospod, enkrat sem vas že vprašal, kdo ste, — je za-vpil Buckingham, do skrajnosti razdražen. —Moje ime je Manicamp. —je odvrnil Francoz. — Takoj ukažite, da pode-ro in pospravijo te šotore, razumete? — je rekel lord. V tem trenotku sta dospela grof Guiche in Raoul. Istočasno z njima je dospel tja tudi Wardes, ki je imel nekaj opraviti v mestni hiši. — Milord, — je rekel grof Guiche, — blagovolite se, prosim, obrniti name. Ti šotori so bili namreč postavljeni na moj ukaz. — Rekel sem že, — je za-klical Buckingham, rdeč od jeze, — da morajo takoj preč. — Nemogoče, — je rekel Guiche, ki je le s težavo krotil svojo jezo. — Ti šotori so edino bivališče kraljevih odposlancev in stali bodo tu dotlej, dokler jih ne ukaže pospraviti višja osebnost, kakor ste vi. — Gospod grof, zahtevam zadoščenja! — je zavpil lord Buckingham ter udaril po držaju svojega meča. Takrat pa mu je Raoul položil roko na ramo: — Eno besedo, gospod, — je rekel Raoul mirno. — Zahtevam svojo pravico! — je vzkliknil Buckingham. — Kajpak, saj prav v tej točki hočem govoriti z vami. — je odvrnil Raoul. — Torej, prosim, eno samo vprašanje: Kdo pa se namerava pravzaprav poročiti z ladv Henrijeto: vi ali vojvoda Orleanski? Buckingham je osupel odstopil za korak. — Kaj naj to pomeni? — je zajecljal. — Odgovorite mi, prosim, milord, — je rekel prostodušno Raoul. — Ali mislite norce briti 7 menoj? — je rekel Anglež. — Nu, tudi to je odgovor, ki me zadovoljuje, — je rekel Raoul. — Milord, torej priznavate, da ne boste poročili princezinje Henrijete? — Zdi se mi, da to sami dobro veste, grof. — Oprostite: sklepajoč po vašem obnašanju, si nisem bil popolnoma na jasnem glede te stvari. — K stvari, k stvari, grof! — je vzkliknil Buckingham — Kaj mi imate povedati? Raoul je tedaj stopil tik Angleža in dejal: — Vaša jeza, milord, je popolnoma slič-na ljubosumnosti, ali veste to? Taka ljubosumnost pa je vselej smešna za onega, ki jo razstresa, pa naj bo to njegova žena, ali njegova ljubica; tem slabše, če je darna princezinja. — Grof, ali hočete žaliti lady Henrijeto? — je vzklik nil Buckingham. — Vi sami jo žalite, — je odgovoril Bragelonnski mirno. — Gospod, čuvajte se! — Prosim vas, pretehtajte skrbno besede, preden jih iz-rečete, — je rekel Raoul ponosno, — kajti jaz izhajam iz rodu, ki se ničesar ne straši, dokler ve, da je na pravem potu. Vi pa ste i.z rodu, čigar strasti se zde Francozu sumljive. Torej čuvajte se vi sami, milord! — Mi hočete mar groziti? — Jaz sem sin grofa de la Fere-a ter nikoli ne grozim, temveč vedno takoj udarim. Torej, da se razumemo. Pri prvi besedi o njeni kraljevski visokosti, ki bi prekoračila meje dostojnosti — o, ostanite mirni, milord, saj sem tud» jaz miren, — bom-- — Vi! — Da. Dokler se je nahajala madame na angleški zemlji, sem molčal. Zdaj pa je na francoskih tleh in mi smo tu v vojvodovem imenu, da jo sprejmemo. Zato poslušajte! mmimmmmmmimmiiummmmjimmmmmmmmmmmmmmm IIIIIIIIIU1llflllllllMIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIMIIir.ll mimimimmiimmmimimmmimmmmmimmmmmmmimmmmmmmiimiummmmmmmmimmmmmmmmi MMMIIM1 IMMIMMMIlIMMMMiMMMMMI MMMMMIMMMMMIMMMMMMMMMMMMMIIMMMMMMIMMMMMMMMMMIMMIIMIMMIMMI(MMMMMMMMIMIIMMHIIMMMMMMMMIMMMMMMMMIMMMMMMIMIIMMIHMMMIHMI> IMMHinMMIlHHHIMMIiHiMMHIMHMIMHMMIMIIUlMHMMIMHIHMIMIMMMMHMHMMMHMHIMMMMIJIMMMMM IMMHMHIIMMMHMHMHMHHHMMHMMHHMMHHMHMII m THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY 62. CESTA IN ST. CLAIR AVE. PODRUŽNICA: 15601 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO Naznanja odprtijo 1930 CHRISTMAS CLUBA "Lahek način" za varčevanje denarja Iskreno ste vabljeni, cla se sedaj pridružite Božičnemu klubu z drugimi vred. Lahko začnete z 25c, 50c, $1.00, $2.00, $3.00, $4.00, $5.00, $10.00, $2,0.00 ali več. Nič naklad, nič kazni, nič barantanja. Naš Božični Klub je načrt, ki vsakomur pomaga, da si nabere denar za Božič, počitnice, davke, zavarovalnino, investiranje ali osebne potrebe. Ta klub je namenjen, da vas uči in vam pomaga varčevati s tem, da redno vlagate v banko del vašega zaslužka. Ta navada, katere se tako lahko primete, postane stalna ter neprecenljive vrednosti za bodočnost. Naš Božični Klub ni samo za one, ki služijo denar, pač pa tudi za trgovce ter profesijonelne može in žene, ki bi radi spravili skupaj "pripravljen denar" ki se ga lahko rabi v slučaju potrebe. Načrt kluba je zelo priprost: samo prinesite svoj prvi vložek, in tako postanete član. Plačujete vsak teden ali pa vnaprej. Sledeča tabela vam razloži posamezne razrede: NAČRT ENAKEGA PLAČEVANJA: 25c razred $ 50c razred l $ 25-00 $1 vovrarl Vložite vsak teden $1.00 in v t i rdzreu 50 tedn!h. ate........................ $ 2 razred 50 tednih imate Vložite vsak teden $2.00 in v 50 tednih imate ........................ 100.00 $ 3 razred Vložite vsak teden $3 in v 50 tednih imate.......................... $ 4 razred vložite vsak tcden 54 ,n v 50 tednih imate.. ».)Vra/j Vložite vsak teden $5.00 in v o razrea 50 tednlh imate........................ $10 razred vložitc vsak tcdcn $l0'00 in v 50 tednih imate 150.00 200.00 250.00 500.00 $20 razred Vložite vsak teden $20.00 in v 50 tednih imate .................. $1,000.00 VI DOBITE TUDI 4 PROCENTE OBRESTI. PRIDRUŽITE SE NAŠEMU BOŽIČNEMU KLUBU SEDAJ niMMMMMIUIIMIMIiMMMMIMMHWIHIMIMMIIUHMIMMMMMMMMMMMMMMMIll't'lNHMMMIUMHIMMMMt MMMiMllll|ll|IIIMMM|lillllli'MM|lMMIMIUI«MMMIMUl,'IM',,,,,,l,,',l,,,,,,l,l,l',,,,l',l,'MI|»IIMIIIMIMIIII MMMMMMMHtUIHMtlHMMMMMHMIlHIHIMHItMI 3 ■KES