71 Glasnik SED 59|1 2019 * Saša Babič, dr . lit er ar nih v ed, docentk a, Es t onski lit er ar ni muzej, V anemuise 42, T ar tu, Es t oni ja; sasa.babic@zr c-sazu.si. R az g lab ljanja Saša Babič* Uvod Za folklorno uganko, ki spada med najstarejše žanre slov- stvene folklore in jo zasledimo že v antičnih zapisih, med generacijami pa kroži (predvsem) prek verbalne komuni- kacije, je značilna dvodelna oblika: 1) krajše vprašanje ali opis in 2) eno- ali večbesedni odgovor (včasih celó poved). Dvodelna struktura folklorne uganke narekuje dialoško obliko, ta pa prav tako terja dvodelno strukturo: ne glede na podžanr folklorne uganke sta potrebna vsaj dva udele- ženca: govorec in poslušalec/poslušalci, ki večinoma tudi uganjuje/jo in tako vzpostavlja/jo dvosmerno komunikaci- jo. Podžanri folklorne uganke se med seboj razlikujejo po funkcijah: lahko gre za razbiranje metaforičnega opisa in s tem vzpostavljanje in razreševanje tekmovalnega odnosa, lahko za poudarjanje humorja ter kreativnega izražanja in mišljenja. Sodobne folklorne uganke obsegajo več podžan- rov: poleg danes redkejših pravih in risanih ugank so naj- pogostejša šaljiva vprašanja, medtem ko je podžanr modrih oziroma katekizemskih vprašanj tako rekoč izginil. V članku se osredinjam na prave uganke in šaljiva vpraša- nja kot najbolj reprezentativna podžanra v zbranem sodob- nem gradivu, hkrati pa nekatera med njimi vsebujejo tudi barvna poimenovanja, kar je ena osrednjih točk tokratne razprave. V članku izhajam tako iz starejšega arhivskega gradiva ugank, ki je del arhiva Inštituta za slovensko naro- dopisje ZRC SAZU (v nadaljevanju ISN ZRC SAZU), kot tudi iz sodobnega gradiva, ki sem ga zbrala s terenskim delom (več o tem v poglavju o metodologiji). Razlika med pravo uganko in šaljivim vprašanjem je predvsem v izraženem medsebojnem odnosu zastavljalca vprašanja in uganjevalca. Za pravo uganko je značilno, da sta zastavljalec uganke in uganjevalec v tekmovalnem od- nosu: če uganjevalec uganko ugane, zmaga, če je ne, je zmaga na strani zastavljalca. Ta odnos z vsako na novo zastavljeno uganko postaja bolj dinamičen in spremenljiv. Za te uganke je značilen predvsem (zelo) metaforičen opis odgovora, ki ga mora uganjevalec ali uganiti ali poznati. Pogosto nizajo in povezujejo nepričakovane lastnosti ali pa namigujejo na povsem drugačen odgovor, kot je do- ločen, z opisom resničnih lastnosti pa zavajajo. Pri pravi uganki je pogosto možnih več različnih odgovorov, vendar je pravilni le tisti, ki ga določi uganjevalec oziroma druž- ba. Večina pravih folklornih ugank v arhivskem gradivu ISN ZRC SAZU je tematsko povezanih s kmečkim življe- njem (Taylor 1951; Babič 2018). Ker kmečki predmeti in živali niso več del vsakdanjika, so odgovori v sodobnih pravih ugankah povezani s tematskim svetom otrok, s šo- lo, hrano, stanovanjem/hišo itn. Šaljiva vprašanja so podžanr uganke, ki je na meji med uganko in vicem ter večinoma del humorističnega reper- toarja. Navadno se začenjajo z vprašalnicami kaj, kako, zakaj, kakšna je razlika, v čem sta si podobna ipd. Pri ša- ljivih vprašanjih tekmovalnost med udeležencema ni več v ospredju ali pa niti ni izražena. Dvodelna struktura vpra- Izvleček: A vt or ica v člank u ugo t a v lja, da analiza zbr aneg a g r a - div a sodobne slo v s tv ene f olklor e pogos t o pok aže spr emenjene funkci je posameznih žanr o v ali podžanr o v in njiho v e učink o vit o - s ti. P oudar ja, da dr užbeni razv oj in dinamika spr eminjat a t ak o t eme, ki se poja v ljajo v slo v s tv eni f olklori, k ot tudi mar sikat eri žanr in njego v o per cepci jo. Ugo t a v lja, da je t ak o tudi pr i ug anki: včasih je pr e v lado vala pra va ug anka, v sodobnih f olklor nih ug an - k ah pa se je pr a v a ug ank a k ot žanr slo v s tv ene f olklor e umaknila v ozadje, pr e v ladal pa je podžanr šaljiv eg a vprašanja. T ak o je tudi r aba bar vnih poimeno v anj pr i sodobnih ug ank ah dr ug ačna k o t je bila v pr e t eklos ti. Ključne besede: ug anka, šaljiva vprašanja, f olklora, bar v e, šala, humor Abstract: The aut hor argues t hat collections of cont em por ar y f olklor e mat erial of t en sho w t he c hanged functions of genr es or subgenr es and t heir dif f er ent pr oductivity . The aut hor em - ph asiz e s t h at t h e de v e lo pme n t an d dy n amics o f so cie t y c h an g e bo t h t he t hemes t hat appear in f olklor e, as w ell as man y g enr es and t heir per ception. She f inds t his pr ocess also in riddles: at t he f or efr ont of t he older mat er ial ar e tr ue r iddles, while in t he cont em porar y mat erial, true riddles as a g enr e ar e pushed t o t he bac k g r ound and ar e dominat ed b y joking q ues tions. The use of colour names in cont em porar y riddles is also dif f er ent fr om t hat of ar c hiv al mat er ial. Keywords: r iddle, conundr ums, joking q ues tion, f olklor e, col - our , jok e, humour B AR VE V SL O VENSKIH SODOBNIH F OLKL ORNIH UG ANKAH 1 1 Raziskava je nastala kot del podoktorskega projekta MOBJD33 in raziskovalnega projekta IUT 22-5 v okviru sheme Mobilitas+. Pod- prla jo je Evropska Regionalna razvojna fundacija (Centre of Excel- -lence of Estonian Studies – CEES TK 145). Izvir ni znans tv eni članek|1 .0 1 Datum pr ejema: 3. 1 0. 20 1 8 Glasnik SED 59|1 2019 72 R azg labljanja Saša Babič šanje-odgovor, zaradi katere so šaljiva vprašanja uvršče- na pod žanr ugank, prevzame predvsem funkcijo 'poante' [punch line] (Oring 1993: 131–132; Šrimpf Vendramin 2015: 93), ki vpliva tudi na spremenjeni potek komunika- cije med podajanjem. Pri šaljivem vprašanju najpogosteje ena oseba poda tako vprašanje kot odgovor, med njima pa ni rivalskega odnosa; funkcija šaljivih vprašanj je vzbuja- nje humorja, lahko tudi smeha (Kaivola-Bregenhøj 2001: 57). Kreativni vzorec kratke oblike šaljivega vprašanja vsakomur omogoča samostojno oblikovanje (Davies 2011: 12). Kot pri pravih ugankah tudi v šaljivih vprašanjih po- doba oziroma vprašanje temeljita na posplošeni podobi oziroma stereotipih, ki ponujajo neskončno variacij. Prav zato je ta oblika dandanes izredno učinkovita in se hitro širi. Zaradi poudarjene humorne funkcije pa tudi zaradi spremenjenega komunikacijskega vzorca te strukture le še delno uvrščamo med uganke: uganke so le po strukturi, funkcijsko pa gre za šale. Barva kot lastnost predmeta nastane kot fizikalni pojav lom- ljenja svetlobe in jo zaznamo s prostim očesom. Poimeno- vanja barv odražajo našo zaznavo okolja, ki je ubesedeno tudi v ugankah. V slovenščini poznamo enajst osnovnih poimenovanj za barve: črna, bela, rdeča, rumena, zelena, modra, rjava, vijolična, roza, oranžna in siva, 2 zato sloven- ski jezik po Brentu Berlinu in Paulu Kayu (1991 [1969]: 23) uvrščamo na sedmo, najvišjo stopnjo razvoja osnov- nega barvnega izrazja. V ugankah se poimenovanje barve pojavlja predvsem kot lastnost predmeta ali kot referenca nanjo, poimenovanje barve pa ne vodi nujno k odgovoru. Povezavi sodobnih estonskih ugank s poimenovanjem bar- ve se je prva podrobneje posvetila Piret V oolaid (2016). V svoji študiji poudarja predvsem šaljiva vprašanja o blon- dinkah in slonih, v katerih so barve tudi najpogosteje upo- rabljene. Tudi iz analize inštitutskega arhivskega gradiva slovenskih ugank (Babič 2018) je, čeprav ta po deležu ne izstopa, razvidna prisotnost barvnega poimenovanja. De- leža poimenovanj barve in opisov z barvnimi poimenova- nji sta pogostejša v sodobnih ugankah, v katerih je oboje uporabljeno tudi kot identifikacijska karakteristika blon- dinke, barve pa so lastnost predmeta tudi v predugankah (glej v nadaljevanju). Metodologija Enote, vključene v analizo o uporabljenih barvah v so- dobnih folklornih ugankah, sem med letoma 2012 in 2018 zbirala predvsem po šolah (leta 2015), po spletu (osebna elektronska pošta, forumi, spletne strani), nekaj malega tu- di z intervjuji ali pa med vsakdanjo komunikacijo. 3 Zbirka trenutno vsebuje 530 različnih enot sodobnih ugank, ki so 2 Vrstni red navajanja barv sledi predvidenim razvojnim stopnjam barvnega izrazja po Berlinu in Kayu (1991 [1969]). 3 Večino v članku navedenih šaljivih vprašanj sem avtorica članka že prej poznala iz žive komunikacije. z navedbo vira shranjene v programu Excel. 4 Del enot je bil namensko zbran za zbirko, del pa za raziskave drugih tem. Za diahrono primerjavo z nedavno zbranim sodob- nim gradivom sem uporabila arhivsko gradivo ISN ZRC SAZU, v glavnem zbrano med terenskim delom v obdobju med 19. stoletjem in osemdesetimi leti 20. stoletja. Sodobne uganke za namen raziskave sem izbrala glede na vsebnost poimenovanja barve: če je uganka poimenovala barve, sem jo uvrstila v analizo. Takšnih ugank, predvsem na račun šaljivih vprašanj o blondinkah, je bilo v gradivu 341. T abela 1: Delež sodobnih ug ank z bar v ami (n = 3 4 1) Poudariti moram, da je zbiranje šaljivih vprašanj na te- renu precej zahtevno predvsem zato, ker se ljudje krajših folklornih enot ne spomnijo takoj in jih ne začnejo takoj nizati. Več gradiva lahko pridobimo le postopoma, in to le, kadar nam uspe zbrati večjo skupino ljudi, med katerimi se ob začetni zbiralčevi spodbudi ustvari t. i. folklorno sre- čanje (Ivančič Kutin 2011). V takih skupinah se dinamika lahko razvije do te mere, da si ljudje šale kar podajajo. Zbiranje enot po spletu se zdi lažje, predvsem pa dostop- nejše, vendar se ob tem postavi vprašanje, koliko te enote res živijo v komunikaciji, koliko teh enot pa obstaja zaradi svoje skrajne agresije in žaljivosti zgolj na internetu (za- radi manjše samocenzure ob dejstvu, da zapisovalec lahko ostane anonimen), po možnosti napisane zgolj enkrat. V namene raziskav uporabe barvnih poimenovanj v ugankah 4 Zbirka se trenutno še ureja, bo pa v prihodnje del Arhiva ISN ZRC SAZU. Glasnik SED 59|1 2019 73 R az g lab ljanja Saša Babič sem dala prednost uporabi samega barvnega poimenova- nja in se tvorcu in sodobni slovstveni folklori kot taki ni- sem posvečala. Barve v sodobni pravi uganki V pravih ugankah je barva temeljni del opisa, ki uganje- valcu hkrati pomaga in ga usmerja. Barva je nemetaforični in nesimbolični del vprašanja, opisni del, neposredno po- vezan z opisanim. Barva je resnična lastnost v uganki opi- sanega predmeta oziroma odgovora. Uganjevalcu je zato jasno, da mu je barva v vprašanju v pomoč in vodilo, ver- jetno pa je tudi to razlog, da poimenovanje barve redkeje najdemo v uganki: uganko, ki poimenuje barve, je lažje uganiti (Babič 2018: 46). V slovenskem sodobnem gradivu 5 prava uganka živi pred- vsem kot avtorski žanr, objavljen v knjižnih in periodičnih izdajah za otroke. Sodobne folklorne prave uganke so red- ke, pa še te otroci pogosto navajajo kot šale, ne kot ugan- ke. Od 530 enot sodobnih folklornih ugank je le 12 pravih ugank, od tega dve uganki poimenujeta barve: Kaj je belo, ko je umazano? – Tabla. Kaj je to, če vržeš gor, je belo, ko pade dol, je rume- no? – Jajce. Pogojno bi lahko v obravnavo uvrstili tudi poimenovanje svetlobe in teme, vendar pri tej uganki ne gre za poimeno- vanje barve, temveč za vizualizacijo svetlega in temnega ob poimenovanju dela dneva: Kaj se bolje vidi ponoči kot podnevi? – Luč. Poznavanje folklornih pravih ugank je zelo slabo, kar kaže na to, da ta podžanr kot del sodobne slovstvene folklore ni več učinkovit. Barve v sodobnih šaljivih vprašanjih Šaljiva vprašanja so v nasprotju z arhivskim gradivom v sodobnem gradivu folklornih ugank najštevilčnejši pod- žanr uganke (Babič 2018). V celotnem gradivu sodobnih ugank je 517 šaljivih vprašanj, kar predstavlja 97,5 odstot- ka celotnega gradiva. Na terenu jih največkrat dobimo kot vic ali šalo, kar potrjuje, da gre za vrsto humorja. Hkrati pa šaljive uganke pod žanr uganke strukturno uvrščamo zara- di njihove dvodelne oblike vprašanje-odgovor in relativno stalne vsebine (Davies 2011: 14). Čeprav gre za podžanr, v katerem zastavljalec vprašanja pove tudi odgovor, računa 5 Enako npr. tudi v Estoniji, na Finskem in Irskem. na to, da poslušalec ne pozna odgovora. 6 Odgovor ponuja presenečenje ali preobrat, ki izzoveta smeh ali pa imata vsaj humoren učinek. Opis/vprašanje je priprava na poanto v odgovoru (Roemer 1999: 182). Veliko šaljivih vprašanj je opredeljenih kot pa- rodične uganke, pri katerih sta poudarjena absurd in nesmi- sel. Kar je za šaljiva vprašanja še zlasti značilno, je določe- na mera agresivnosti pri vsakdanjih zaključkih (prav tam: 182–183). Alta Jablow in Carl Withers (1965) sta zato tovr- stna šaljiva vprašanja interpretirala kot varnostni ventil, ki mladostnikom omogoča izraziti njihova zanimanja, jezo ali strahove, povezana z nasiljem, s hitrim razvojem in pogosto z iracionalnim svetom, v katerem živijo. Analiza starejšega gradiva iz arhiva ISN ZRC SAZU je pokazala, da šaljiva vprašanja tematizirajo predvsem lo- gičnost rabe oziroma delovanja določenega predmeta ali obnašanja živega bitja (Babič 2018): Zakaj ima mlinar bel slamnik? – Da ga nosi. Zakaj ima star konj slabe zobe? – Da grize z njimi. Analiza zbranega sodobnega gradiva pa pokaže, da so v drugi polovici 20. stoletja v strukturo šaljivega vprašanja vstopile predvsem naslednje teme: neumnost Kako blondinka ubije zlato ribico? – Utopi jo v vodi. Kaj je največja želja vsakega policaja? – Da si kupi križišče in gre na svoje. promiskuiteta Zakaj blondinke ne obvladajo prsnega plavanja? – Kadar postane med nogami vlažno, se takoj obrnejo na hrbet. svetovne katastrofe Zakaj ima žid prednost pri šahu, ko igrata s Hitler- jem v plinski celici? – Prednost domačega terena. in različni kruti prizori Kaj je rdeče in se vrti? – Dojenček v mikserju. 6 Če poslušalec odgovor pozna, potem šaljivo vprašanje izgubi funkcijo vzbujanja humorja; prav nepoznavanje presenetljivega odgovora in humornega preobrata je ena glavnih lastnosti šaljivih vprašanj. Glasnik SED 59|1 2019 74 R azg labljanja Saša Babič Šaljiva vprašanja, ki se različno uporabljajo, imajo več podtipov, pogosto povezanih s starostjo uporabnikov: od mlajših otrok pa do odraslih. Z razvojem se spreminjata tudi razumevanje in raba različnih šaljivih vprašanj. Šalji- va vprašanja s poimenovanjem barve so v večini, saj jih je kar 341, to je 64 odstotkov. Visok delež lahko pripišemo predvsem šaljivim vprašanjem o blondinkah, v katerih je barva navedena že v samem karakterizirajočem poimeno- vanju osebe. Preduganke Sodobna šaljiva vprašanja lahko razdelimo po naslov- nikih in temah. Vsekakor je že na prvi pogled pri delitvi očitna skupina t. i. nesmiselnih vprašanj, ki jih Kaivola- Bregenhøj (2001: 54) poimenuje 'preduganke' (angl. pre- -riddles). Gre za šaljiva vprašanja, ki si jih zastavljajo otroci med četrtim in sedmim letom. Vsebinsko nimajo prav dosti smisla, vedno pa izzovejo smeh – zdi se, da je prav ta nesmiselnost pri otrocih humoren element. Okrog petega leta naj bi otroci dokončno razumeli struk- turo in potek uganke, njeno dinamiko z vprašanjem in od- govorom ter možnostjo odgovora (Roemer 1999: 188). V tem obdobju začnejo sestavljati tudi svoje uganke, z zave- danjem, da morajo omogočiti pravilen odgovor. Zmožnost sestavljanja dobre uganke s starostjo narašča (prav tam), hkrati pa to strukturo začnejo izkoriščati tudi za šaljenje, z nesmiselnim odgovorom želijo namreč doseči humoren učinek s 'poanto' (angl. punchline). Tovrstna šaljiva vpra- šanja vedno vsebujejo poimenovanje barve. Prva šaljiva vprašanja/preduganke so namreč vedno povezana z resnič- no lastnostjo predmeta; v gradivu je najpogostejša poveza- va rdeče barve in paradižnika: Kaj je rdeče in se vozi gor in dol v dvigalu? – Para- dižnik v dvigalu. Kaj je zeleno in gre gor in dol? – Grah v dvigalu. Zdi se, da gre za razvojno prva in osnovna šaljiva vpraša- nja/preduganke, ki jih otroci začnejo aktivno uporabljati, uporabljeni barvni poimenovanji pa sta predvsem rdeča in zelena. Barvo kot pomembno lastnost vsebuje opis, odgo- vor pa poda smiselno povezavo in hkrati pokaže določene konceptualne kulturne povezave barve s počutji, ki so jih otroci že usvojili (npr. zelena in slabost, vijolična in sra- mežljivost/zardevanje itn.): Kaj je zeleno in je v kotu? – Kumarica, ki je užaljena. Kaj leti po zraku in je zeleno? – Muha, ki ji je slabo. Kaj je vijolično pa sramežljivo in sedi v kotu? – Sli- va, ki je sramežljiva. Kaj je zelenorumene barve pa se joka? – Banana, ki so jo odtrgali z drevesa. Kaj je rumeno in skače? – Banana na skakalni palici. Tudi te preduganke so med prvimi oblikami ugank/šaljivih vprašanj, ki jih lahko slišimo med otroki, barvno poime- novanje pa se z rdeče in zelene razširi še na rumeno in vijolično. Pri določenih šaljivih vprašanjih/predugankah je poimenovanje barve arbitrarno določena lastnost oblačila ali drugega dodatka. Največkrat se v teh enotah pojavljata modra in zlata barva: po navadi modra kot barva oblačila, zlata pa kot barva zoba: Kakšen zob ima muha, ki se sveti? – Zlat. Kaj je modro in leti po zraku? – Muha v kavbojkah. Zakaj ima limona oblečeno rdečo bluzo? – Ker je modra v pranju. Kaj gre ven oranžno, not pa belo? – Pomaranča v snežnem metežu. Barva je v teh primerih sprva zavajajoč element, hkrati pa takoj nato v odgovoru presenetljiv podatek, poanta, ki vzbudi smeh. V gradivu je takih predugank 23, kar pred- stavlja 0,1 odstotka gradiva. 7 Najpogosteje omenjena bar- va je zelena (šest ugank), sledijo modra (pet ugank), ru- mena (tri uganke), rdeča (dve uganki), zlata (dve uganki), občasno pa tudi druge barve, bela, oranžna, vijolična ter kombinacije dveh barv iz nabora že omenjenih. V gradivu je tudi uganka s krajšo zgodbo, ki poleg drugih opisanih lastnosti omenja barve, in sicer rumeno, zeleno in modro: Je sončen dan, pa grejo trije medvedki, mali, velik pa srednji pa so pač različne velikosti. Najmanjši vzame rumen dežnik – pa zapomnite si – pa z naj- manjšo luknjo, pa srednji vzame zelen dežnik pa ima srednjo luknjo – zapomnite si –, srednjo luknjo, in ta tretji, ki je največji, pa vzame moder dežnik, pa največjo luknjo ima – pa zapomnite si – moder je in največjo luknjo ima. Kateri je najbolj premočen? – Noben, ker je sonce. Zgornja uganka je zasnovana na krajši zgodbi, polni (za- vajajočih) podatkov, končno vprašanje pa se navezuje na vsebino. Odgovor je navadno manjša podrobnost iz zgod- be, in ne večkrat omenjeni opis. Pri tej uganki je zavajajo- či element večkratno poimenovanje barve, podrobnost, na katero se poslušalec osredotoči, pa vendar se pri odgovoru izkaže za neuporabno. Poleg humorja, ki ga izzove odgo- 7 Vse preduganke v zbirki so bile leta 2015 zbrane s terenskim delom po šolah, kar tudi pojasnjuje njihov nižji odstotek. Glasnik SED 59|1 2019 75 R az g lab ljanja Saša Babič vor, se v tem podžanru preizkušata še pozornost in natanč- nost poslušalca. Napačen odgovor navadno izzove smeh, ne pa zasmehovanja. Sodobna šaljiva vprašanja s principom logičnega mišljenja Šaljiva vprašanja, ki sledijo, so že obravnavana kot pra- va šaljiva vprašanja in si jih pripovedujejo starejši otroci, mladostniki in odrasli. Skupina šaljivih vprašanj, ki tema- tizira izvor in genezo pojava in je precej pogosta tudi v arhivskem gradivu (Babič 2018), uporablja princip logič- nega mišljenja. Samo besedilo še ne vsebuje agresije, poi- menovanje barve je uporabljeno kot zavajanje naslovnika, poanta pa se nanaša na logičen, a nepričakovan odgovor: Zakaj ima klovn zelene naramnice? – Da mu hlače dol ne padejo. Zakaj ima limona rdečo bluzo? – Ker je modra v pranju. Barve so poimenovane v treh šaljivih vprašanjih s prin- cipom logičnega mišljenja. V njih je barva poimenovana zelo naključno, ne gre namreč za konkretno lastnost, ki bi poslušalca napeljevala k odgovoru. V nadaljevanju obravnavam šaljiva vprašanja, ki krožijo med mladostniki in odraslimi, med populacijo, ki je že prestopila iz otroštva. Večina tovrstnih današnjih šaljivih vprašanj deluje kot katalizator družbenih frustracij, zato vsebuje stereotipe, predsodke, neposredno lahko izražajo tudi agresijo. Pri njih je barva pomemben podatek, pogo- sto namreč označuje del fizične podobe ali pa telesne iz- ločke, kot npr. rdeča za kri, rumena za urin, blond za lase, črna za polt, rumena za perje, siva za slonovo kožo itn. Tudi ta šaljiva vprašanja delimo na več podskupin. Sodobna šaljiva vprašanja na temo krutosti, agresije Skupina šaljivih vprašanj na temo agresije je bila leta 2015 zbrana predvsem med osnovnošolskimi otroki (starimi med devet in trinajst let). Tematizirajo krutost, poveza- no predvsem z nasiljem in grozljivimi prizori. Teh šalji- vih vprašanj, ki vsebujejo tudi poimenovanje barve, je v zbranem gradivu pet (0,1 odstotka). O psihološkem vidiku omenjenih šal na tem mestu ne bom temeljiteje razpra- vljala, nedvomno pa je to obdobje razreševanja različnih notranjih konfliktov, ki se kanalizirajo v humorne oblike: Kaj rumeno, leti po zraku, in je nevarno? – Kanar- ček z brzostrelko./ Kaj je nevarno, leti po zraku in je pisano? – Papagaj z brzostrelko. Kaj je rdeče in se vrti? – Dojenček v mikserju. Katera žival vidi vse rdeče? – Krvava muha. Dundes (1987: 10–13) prvotni pojav omenjenih šalji- vih vprašanj v ZDA pojasnjuje kot odziv na vietnamsko vojno (v šestdesetih letih 20. stoletja), izraz strahu pred tehnologijo, reakcijo na legalizacijo splava, medvrstniško rivalstvo in rasizem. Sama sem tovrstna šaljiva vprašanja ob zbiranju gradiva po šolah zasledila zgolj med odrašča- jočimi najstniki, zato bi vznik tovrstnih vprašanj lahko in- terpretirala le kot medvrstniško rivalstvo in pa »ubijanje« infantilnega dela posameznikove osebnosti, ki omogoča, da se ta med odraščanjem lahko loči od svojega otroškega obdobja in doseže neodvisnost od staršev. Vsekakor v teh šaljivih vprašanjih prevladuje rdeča kot barva krvi: poime- novanje te barve v opisu neposredno nakazuje na lastnost v odgovoru. V tem kontekstu lahko poudarimo tudi šaljivo vprašanje, sicer povezano s krvjo, vendar ne v smislu agre- sije, temveč kot izloček, ki je hkrati karakteristika spola ter nedvomno povezano s spopadanjem s spremembami med odraščanjem: Kaj je rdeče pa leti? – Muha z menstruacijo. 8 Šaljiva vprašanja o slonih Šaljiva vprašanja na temo slonov so se začela pojavljati v šestdesetih letih 20. stoletja v ZDA (Dundes in Abra- hams 1987: 41). Ponavljajoča oblika šaljivih vprašanj črpa iz prepovedanih tem (prav tam: 41–42) in jih pretvarja v metaforične oblike upovedanega. Njihovo ozadje naj bi bilo spopadanje s predsodki do temnopoltih in z rasizmom – slon kot žival druge barve, temen, močan, velik lik iz džungle, naj bi predstavljal temnopolti del prebivalstva ZDA (Bronner 1988: 125). V slovenskem prostoru sta metaforičnost in katarzični del šal, o katerih pišeta Dun- des in Abrahams (1987), izginila. Šala kot taka obstaja le v otroškem repertoarju, v katerem je slon zgolj absurdno zabavna žival, lahko pa bi jo zamenjali tudi s katero dru- go. Večino teh vprašanj bi lahko uvrstili v kategorijo pred- ugank. Prav tako pa so odrasli intervjuvanci navajali, da so to otroška šaljiva vprašanja, polna nesmisla, zato si jih odrasli ne pripovedujejo, poznajo pa jih ali iz svojega otro- štva ali pa od otrok. Vsekakor pa gre za šaljiva vprašanja in vrste nesmislov, ki so otrokom smešni in jih zato po- gosto pripovedujejo. V gradivu, pridobljenem z zbiranjem po šolah (leta 2015), so navedene štiri različne uganke s slonom in poimenovanjem barve: Zakaj so sloni sivi? – Da jih lahko vidiš med borov- nicami. 8 To šaljivo vprašanje sem večkrat slišala med 13-letniki, tj. mlado- stniki, ki se soočajo s hitrimi telesnimi spremembami in spremem- bami telesnega delovanja. Te teme so v njihovem svetu tabu, hkrati pa gre za mejnike in začetek izrazitih razlik med spoloma. Šalo so povedali fantje, običajno so se ji tudi smejali, medtem ko so punce ostale indiferentne in so šalo preslišale. Glasnik SED 59|1 2019 76 R azg labljanja Saša Babič Kaj je sivo in leti po zraku? – Slon, ki gre na poči- tnice. Kaj je rjavo in leti po zraku? – Slon, ki se vrača s počitnic. Zakaj ima slon rdeče oči?– Da ga nihče ne vidi, ko rabuta češnje. Izguba domnevne prvotne povezave z rasističnimi tema- mi, preslikanih na slona, se kaže tudi v razširitvi nabora živali v teh oblikah (nekatera šaljiva vprašanja so povsem enaka kot v izhodiščni inačici s slonom): Kaj je sivo in tudi leti? – Orel z zajcem v kljunu. Kaj je modro in leti po zraku? – Muha v kavbojkah. Kaj dobimo, če križamo kravo in smrkca? – Moder sir. Vsekakor pa se pojavi vprašanje, koliko so se uporabniki teh šaljivih vprašanj zavedali latentne agresije (Kaivola- Bregenhøj 2001: 58). V današnjem kontekstu je agresija pri teh vprašanjih manj prepričljiva tudi v ameriškem oko- lju (Oring 1992: 1718). Rasistična šaljiva vprašanja Rasistične teme v slovenskih šaljivih vprašanjih so najpo- gosteje neposredno prikazane kar z opisom barve kože (ru- mena barva kože, črnec). Barva ima v tem primeru funk- cijo opisa fizične lastnosti osebe (barva kože), na katero je usmerjena rasistična vsebina, pa naj bodo to izvor njihove barve kože, opis njihovih življenjskih navad ali pa nepo- sredna agresija do drugačnih. V obravnavanem gradivu je 14 takih šaljivih vprašanj, v njih pa je najpogosteje tema- tizirana temnopolta/črna barva kože, redkeje še rumena, rdeče in bele pa v gradivu ni (če se osredotočimo le na naj- bolj stereotipne sodbe, kako naj bi koža izgledala). Druga barva kože največkrat zavede uganjevalca, ki pričakuje, da bo poanta šaljivega vprašanja specifično povezana z ome- njeno drugačnostjo, vendar je pri teh agresivnost latentna in se kaže le kot omenjanje drugačnosti: Zakaj ima črnec bel pas na hlačah? – Da mu ne pa- dejo dol. Kakšen je črnec, na katerega padeta 2 toni moke? – Mrtev. Rasizem je neposredno izražen v šaljivih vprašanjih, ki naj bi razlagala izvor barve kože ali določene navade z njima povezanih ljudi: Zakaj so Kitajci rumeni? – Ker ščijejo proti vetru. Zakaj črnec je belo čokolado? – Da se ne ugrizne v prste. Stopnjevana stopnja rasizma pa je izražena v šaljivih vpra- šanjih s proti drugačnim še zlasti poudarjeno (fizično) agresijo: Kaj je razlika med trampolinom in črncem? – Po trampolinu po navadi skačemo bosi. Zakaj so obesili črnca? – Zakaj pa ne. Zakaj morski pes nikoli ne napade črnca? – Ker mi- sli, da je od kita drek. Šaljiva vprašanja o blondinkah Zelo razširjena skupina šaljivih vprašanj, ki omenjajo bar- ve, so vprašanja o blondinkah: blond je barva, ki poimenu- je svetle lase, blondinec/ka pa je oseba svetlih las in svetle polti. Šaljivih vprašanj te vrste je največ tudi v obravna- vanem gradivu, in sicer 285 enot. 9 Lasje, ki so pomemben simbol zunanjega videza in razkrivajo posameznikovo družbeno identiteto, so tako pomembni, da si jih morajo ženske v nekaterih kulturah in religijah še vedno pokriva- ti: pri ženski lasje simbolizirajo njen spol, blond lasje pa najrazkošnejše in najbolj zaželeno, to je spolnost (Davies 2011: 76). V tovrstnem humorju so blondinke kot simbol mladostnega razkošja postale priročna tarča. Barva se kot ključna ponovno pokaže pri vzpostavljanju družbene hi- erarhije. Aktualnost omenjenih vicev in šaljivih vprašanj podpira tudi dejstvo, da je v Sloveniji izšlo več knjig z vici o blondinkah (npr. Begulić in Žunec Stritar 2013; Frbežar 1997; Jurič in Klun 2001). Ta skupina šaljivih vprašanj barvo nakaže že s samim po- imenovanjem osebe (podobno kot pri temnopoltih). Ce- lotno skupino lahko kot šaljiva vprašanja obravnavamo s poimenovanjem barve, zato je v šaljivih vprašanjih blond tudi najpogosteje omenjena barva. Večina opisanih šalji- vih vprašanj blond barvo omenja kot fizično karakteristiko osebe, manjše število pa še druge barve (večinoma v pove- zavi z rjavolaskami ali rdečelaskami): Zakaj blondinka nosi črn pramen? – Dela se pame- tno. 9 Razlog za toliko višjo zastopanost teh enot v zbirki sta tudi posebna tematska analiza in njihova obravnava za predavanje o podobno- stih in razlikah med slovenskimi in estonskimi šaljivimi vprašanji o blondinkah. V gradivu, zbranem le v osnovnih šolah, delež šaljivih vprašanj o blondinkah zajema 48 odstotkov vsega gradiva s poime- novanji barve ter 22 odstotkov celotnega zbranega gradiva s šaljivi- mi vprašanji. Glasnik SED 59|1 2019 77 R az g lab ljanja Saša Babič Zakaj blondinke uporabljajo zeleno šminko? – Ker rdeča pomeni stop! Kaj nastane, če s stolpnice skočita blondinka in rja- volaska? – Viki krema. Šaljiva vprašanja, ki neumnost in promiskuiteto povezu- jejo s svetlolasimi ženskami, so se razširila v devetdesetih letih 20. stoletja in naj bi bila odgovor na »velike spre- membe v globljih družbenih strukturah, povezanih pred- vsem z identiteto moških in žensk« (Stanoev 2010: 43). Kljub vsemu pa so bile blondinke seksualno privlačnejši tip ženske tudi v preteklosti (pisni podatki o tem sega- jo vse do starega Rima). Christie Davies opozarja, da so blond lasje hkrati znak mladosti, saj lasje s starostjo po- temnijo, človek pa po današnjih estetskih merilih postane manj privlačen (Davies 2011: 72–73). Poleg privlačnosti pa mladost zaznamujeta tudi neizkušenost in naivnost, kar se nato v šaljivih vprašanjih tematizira kot neumnost. Tovrstna šaljiva vprašanja neumnost in spolnost poudar- jajo predvsem kot nepremišljeno željo, instinkt in hkrati nezmožnost premišljenosti. Šaljiva vprašanja o neumnih blondinkah so žaljiva in seksistična, največkrat usmerjena proti ženskam, čeprav se v zadnjih letih pojavljajo tudi vi- ci o blondincih, tj. moških, ki pa so predvsem neumni, ne pa nepotešljivi (teh šaljivih vprašanj je manj): Kaj je blondinec vprašal svojo ženo, potem ko mu je rodila dvojčka? – Kdo, hudiča, je bil moški, ki ji je naredil drugega! 10 Z jezikovnimi dovtipi povezana vprašanja o blondinkah tematizirajo predvsem neumnost. Pogosta so tudi med otroki in šolsko mladino: Zakaj blondinka nese brisačo v trgovino? – Ker na vhodu piše Tuš. Zakaj da blondinka noge v torto? – Ker na njenih supergah piše Fila. Zakaj se blondinka plazi po trgovini po tleh? – Ker išče nizke cene. Zakaj blondinka meče zelje v tank? – Zato da na- hrani gosenice. Tako med odraslimi kot med mladimi in pogosto tudi na spletu krožijo šaljiva vprašanja, ki neumnost blondink tematizirajo predvsem na podlagi situacijskega humorja. Ker gre bolj za besedno igro in humor na podlagi večpo- menskosti kot pa za točno določen tip osebe, so ta šaljiva vprašanja pogosta tudi med otroki. 10 To šaljivo vprašanje se na spletu pojavlja tudi za blondinko, ne samo za blondinca. Kaj imata skupnega blondinka in štanga? – Blon- dinka je zabita v glavo, štanga pa v asfalt. Zakaj blondinka pleza čez šipo? – Da bi videla, kaj je na drugi strani. Zakaj blondinka pleše pred semaforjem? – Ker mi- sli, da je disko. Šaljiva vprašanja s seksualno vsebino in tematizacijo pro- miskuitete se začnejo pojavljati v najstniških letih in so pogosta predvsem na spletu (pišejo in berejo jih odrasli): Kakšna je razlika med kokoško in blondinko? – Ko- koška bolj mirno sedi na jajcih. Kako se štiri blondinke usedejo na stol? – Tako da ga obrnejo. Zakaj blondinke nosijo spodnje perilo? – Da jim je lepo toplo okoli gležnjev. Iz gradiva je očitno, da bolj ko je poudarjen seksizem, prej bomo šaljivo vprašanje našli zgolj na spletu, različnih fo- rumih in spletnih straneh s šalami, kjer bo ta, ki je objavil šaljivo vprašanje, naveden zgolj pod psevdonimom; to ka- že na samocenzuro in samozavedanje podobe, ki jo daje. Preseneča podatek, da so na severu Evrope, kjer številčno prevladujejo svetlolasi ljudje, šaljiva vprašanja o blondin- kah prav tako izredno učinkovit tip šaljivega vprašanja. 11 To kaže na globalno utrditev stereotipa o povezavi barve las in inteligence ter izrabo danega modela za ustvarjanje vedno novih šaljivih vprašanj. Sklep Sodobno gradivo, zbrano z namenskimi intervjuji, na- ključnim zbiranjem in zbiranjem po spletu, izpričuje, da je prevladujoči podžanr sodobne folklorne uganke šaljivo vprašanje. Oblika šaljivih vprašanj je dvodelna in relativ- no stalna, zato jih uvrščamo med uganke, njihova funkcija pa je v prvi vrsti humornost, šaljivost, vendar ta »šalji- vost« pri mnogih prestopa meje dobrega okusa na stran agresije in sovražnega govora. Med zbranimi sodobnimi ugankami je bilo le nekaj enot, ki jih uvrščamo med pra- ve uganke. Prava uganka je danes večinoma avtorska in 11 To sem ugotovila, ko sem v Estoniji in na Finskem pregledovala njihovo gradivo s šaljivimi vprašanji na temo blondink. Na temo primerjave slovenskih in estonskih šaljivih vprašanj o blondinkah sem pripravila predavanje Truth about Blondes: How Funny is It? (vabljeno predavanje na seminarju raziskovalne skupine CEES Stu- dies of contemporary culture, Estonski literarni muzej/Eesti Kirjan- dusmuseum, Tartu, Estonija, 13. oktober 2017), kjer se je pokazalo, da so šale zelo podobne, vsebinsko se razlikujejo predvsem v delu šaljivih vprašanj, povezanih z besednimi igrami in dvopomenskost- ko besed v posameznem jeziku. Glasnik SED 59|1 2019 78 R azg labljanja Saša Babič namenjena otrokom (tudi gradivo je večinoma objavlje- no v otroških revijah in avtorskih zbirkah ugank, te pa so predvsem metaforični opisi predmetov, različnih del ali vremenskih pojavov). Zdi se, da so šaljiva vprašanja primernejša oblika za da- našnji svet, predvsem pa je očiten »prihranek časa«, saj zastavljalec pove tudi odgovor, zato časa za čakanje od- govora niti ne potrebuje. Hkrati pa gre za obliko, ki lah- ko uspešno funkcionira tudi pisno, saj ne terja dialoga v obliki klasične izmenjave besed (če je šaljivo vprašanje uspešno, situacija terja le »dialoškost reakcij«). Barva je v šaljivih vprašanjih pomemben element tako vprašanja kot odgovora. V manjšem delu je podatek o bar- vi zavajajoč (kot npr. pri šaljivih vprašanjih, ki v odgovoru terjajo logično mišljenje o funkciji predmeta), večinoma pa gre za lastnost osebe ali živali. Določena šaljiva vpra- šanja brez omembe barve (kot npr. o blondinkah, črncih) tako niti ne bi mogla obstajati. Prav zaradi omembe barve kot dela identitete je najpogostejša barva v sodobnih fol- klornih ugankah blond. 12 Šaljivih vprašanj o blondinkah (in v zadnjem času tudi o blondincih) je ogromno, širijo se in vztrajajo kljub seksistični, vulgarni in šovinistični vse- bini (ali pa prav zaradi nje). Z identiteto so povezane tudi omembe barve kože, pri čemer sta tematizirani zgolj tem- na polt z izrazom črnec in rumena polt; bela in rdeča polt kot stereotipni oznaki rase v sodobnih šaljivih vprašanjih v mojem zbranem gradivu nista omenjeni. Pri drugih šaljivih vprašanjih je barva spremljajoči ele- ment, kot npr. barva hlač, srajce ali poosebljenega stanja: npr. zardevanje slive, slabost kumarice; pojavljajo se pred- vsem v t. i. predugankah in šaljivih vprašanjih, ki krožijo med otroki. Večinoma gre za trenutek, ko barva pripomore k poanti v šaljivem vprašanju. Najpogosteje uporabljena barva v teh ugankah je zelena, sledijo modra in rumena ter rdeča. Druge omenjene barve so še siva, oranžna, rjava, bela, zlata, vijolična in pisana. Ob primerjavi s starejšimi ugankami (Babič 2018) postane očitno, da sta črna in bela tako rekoč izginili iz besedil (črna je večinoma uporablje- na le v obliki črnec). Kljub globalnemu značaju večine tovrstnih šaljivih vpra- šanj, sploh o blondinkah, slonih in drugih barvah polti, pa je treba vedeti, da te šale niso le prevzete, uvožene, tem- več vsebujejo tudi precej novih vsebin, polnih lokalnega znanja, stereotipov, predstav in besednih iger v domačem jeziku. Prav zato ostajajo aktualna, pojavljajo pa se vedno nova. Barva je še vedno pomembna karakteristika, le da v sodobnem gradivu ne usmerja več k odgovoru, temveč je prevzela vlogo ali zavajanja ali pa nosilca lastnosti in po- gosto pomembnega dela poante šaljivega vprašanja. 12 Do enakih zaključkov o rabi barve v sodobnih šaljivih vprašanjih prihaja tudi P. V oolaid (2016) v študiji o rabi barv v estonskih ugan- kah. Literatura BABIČ, Saša: Beseda ni konj: Estetska struktura slovenskih fol- klornih obrazcev (Ethnologica – Dissertationes, 6). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. BABIČ, Saša: Barve v slovenskih folklornih ugankah. Glasnik SED 58 (1–2), 2018, 43–51. BEGULIĆ, Enes in Katja Žunec Stritar: Najboljši vici o blondin- kah. Brežice: Begen, 2013. BERLIN, Brent in Paul Kay: Basic Color Terms: Their Univer- sality and Evolution. Berkeley: University of California Press, 1991 [1969]. BRONNER, Simon J.: American Children's Folklore. Arkansas, Little Rock: August House, 1988. DA VIES, Christie: Jokes and their Targets. Bloomington, India- na: Indiana University Press, 2011. DUNDES, Alan in Roger D. Abrahams: On Elephantasy and El- ephanticide: The Effect of Time and Place. V: Alan Dundes (ur.), Cracking Jokes: Studies of Sick Humor Cycles and Stereotypes. Berkley: Ten Speed Press, 1987, 41–54. DUNDES, Alan: Cracking Jokes: Studies of Sick Humor Cycles and Stereotypes. Berkley: Ten Speed Press, 1987. FRBEŽAR, Jean J.: Najboljše šale o blondinkah. Grosuplje: Mondena, 1997. IV ANČIČ KUTIN, Barbara: Živa pripoved v zapisu (Ethnolo- gica – Dissertationes, 3). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. JABLOW, Alta in Carl Withers: Social Sense and Verbal Non- sense in Urban Children's Folklore. New York Folklore Quarter- ly 21, 1965, 243–257. JURIČ, Evgen in Dušan Klun: Blondinka(m) se smeje(mo): Šale o blondinkah. Ljubljana: Hekure, 2001. KAIVOLA-BREGENHØJ, Anikki: Riddles: Perspectives on the Use, Function and Change in a Folklore Genre (Studia Fenica Folkloristica, 10). Helsinki: Finnish Literature Society, 2001. ORING, Elliott: Jokes and their Relations. Kentucky: University Press of Kentucky, 1993. ROEMER, Danielle M.: Riddles. V: Brian Sutton-Smith, Jay Mechling, Thomas W. Johnson in Felicia R. McMahon (ur.), Children's Folklore: A Source Book. Colorado: University Press of Colorado, Utah State University Press, 1999, 161–192. STANOEV , Stanoy: Dumb Blondes and Democracy. Folklore 46, 2010, 43–60. ŠRIMPF VENDRAMIN, Katarina: Ustno izročilo in kulturni spomin v zgornjem Obsotelju. Doktorska disertacija. Nova Gori- ca: Univerza v Novi Gorici, 2015. TAYLOR, Archer: English Riddles from Oral Tradition. Berkley in Los Angeles: University of California Press, 1951. VOOLAID, Piret: Värvisõnad ja värvisümbolid eesti mõistatuste alaliikides [Barve in barvni simboli v podžanrih estonskih ugank]. Mäetagused 2, 2016, 69−98. Glasnik SED 59|1 2019 79 R az g lab ljanja Saša Babič Viri Arhiv folklornega gradiva ISN – Inštitut za slovensko narodopis- je ZRC SAZU, Zbirka ugank. Ljubljana: ZRC SAZU. Zbirka sodobnih ugank, osebni arhiv avtorice. Colour s in Slo v enian Cont em por ar y F olklor e Riddles The folklore riddle is a genre with a two-part question-answer structure. The genre is still very productive, but, as is evident from the material collected through interviews, in everyday communication and online, unlike in the older material the predo- minant contemporary subgenre in the contemporary material is joking questions. The function of joking questions is primarily humour, although this “humour” often crosses the boundaries of good taste, lapsing into aggression and hostile speech. The field work carried out in schools revealed only a few true riddles (true riddles are nowadays a mostly authoritative genre and intended solely for children). It seems that joking questions are a more appropriate form for the contemporary world, and are also “time saving”, as the person who asks the question also gives the answer, not even needing to wait for one. At the same time, it is a form that can function successfully in written form, as it requires no dialogue in the classic form of word exchange (if a joke is successful, the situation requires only the “dialogue of reactions”). Colour in joking questions is an important element in both questions and answers. To a small extent, the colour information is misleading (for example, in joking questions that require a logical view of the object’s function in the answer), but most of all it is a characteristics of a person or an animal. In this manner, some joking questions could not even exist without mentioning a colour (such as blondes or black people). Whenever colour is mentioned as a part of identity, the most common colour in modern folklore riddles is blonde. The most common skin colour mentioned in relation to racial identity, however, is dark skin, and yellow skin as well, albeit much less often; white and red skin as stereotypical labels of race in contemporary joking questions are not mentioned in the author’s collected material. In other joking questions, colour is an accompanying element, such as the colour of trousers, a shirt or a personalised condition (e.g. the blushing of a plum, the sickness of a cucumber), and occurs mainly in pre-riddles that are popular with children. Co- lour contributes to the punch-line of the pre-riddle. The most commonly used colour in these riddles is green, followed by blue and yellow, and red. The other colours mentioned are grey, orange, brown, white, golden, purple and colourful. In comparison to traditional riddles, it becomes obvious that black and white virtually disappear from texts (black is mostly used only when referring to a black person). Colour is still an important feature, but it does not lead to the riddles’ answer; rather, it misleads or is a mere description of the characteristics and therefore often an important part of the punch line.