PoStnina pl« gotovini žfcnmiisld^pJnilt ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO W iHl 1» Cena 2 Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tvrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 340. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 28. junija 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franclji 50 frankov, ▼ Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stev. 26. Lato VI Strahovit zločin v Bukarešti £tefyant*U Adveihik, Mgaia teta in n{e*ta Mecakitt^a. - Judežev jiotfu& -fw* 'zatoki. - ftletva žena mu />Uhu. - Sofee sfteegto'otL IZ DNEVA V DAN... Pred nekaj dnevi me je srečala na cesti neka znanka in me ustavila. »Prečitala sem vaš članek o današnjih dekletih, ki si služijo kruh v trgovinah in pisarnah. Na žalost je slučaj, ki ste ga popisali, precej redek; mislim, da bi morali nekaj napisati tudi o nas, ki mnogo teže in z večjo tragiko prenašamo svoje življenje. O nas, materah, ki tako malo živimo 9 svojimi otroki, in ženah, ki moramo same služiti in prenašati toliko težav v svojih mladih letih.« Odzvala se je mojemu vabilu in prišla drugi dan v ljubljanski nebotičnik. Bila je skromuo, a okusno oblečena in na obrazu ji je igral običajni nasmešek. Sedla sva na mehke naslanjače v sepa-reju in čakala, kdo bo začel. Ona je čakala mojih vprašanj, jaz pa njene povesti. Iznenada se je zresnila, in medtem ko so se na barskem klavirju izgubljali zvoki modernega šlagerja Kleine, entziickende Frau, bitte, schau in den Spiegel genau, denn im Spiegel, da stelit es geschrieben, man muss dich lieben, du kleine Frau, je začela pripovedovati svojo žalostno povest. ' »Zdaj mi je pet in dvajset let, to so tista leta, ko bi človek moral biti srečen. Pred šestimi leti sem se poročila z možem, ki mi je bil simpatičen, toda ljubila ga nisem. Hotela sem iti z doma, prepričana, da me čaka srečnejše in mirnejše življenje od onega, ki sem ga imela doma. Mislila sem in nadejala sem se, da bom lahko pustila pisarno, hotela sem biti dobra žena in dobra mati, pa čeprav v majhnih in skromnih razmerah. Ko sem se poročila, sva oba služila, a le malo časa. In med tem ko sem sanjala, da bi pustila službo in živela od moževega zaslužka, so možu odpovedali, in tako sem morala dalje služiti in skrbeti zanj in zase. To je bilo šest mesecev po najini poroki, ko sem se že čutila mater. Lahko si mislite, da od tistih dob ni bilo več v hiši prejšnjega zadovoljstva in prejšnje sloge. Razen tega je moj mož rad zahajal v družbo, se pozno vračal domov in bil zelo ljubosumen. Časih mo je zbudil opolnoči ali pa celo ob dveh zjutraj. Bil je slabe volje, vselej mi je imel kaj očitati in vino je udarjalo iz njega. Ko je prišel otrok na svet. se je mož nekoliko popravil, a le za malo časa. Potem se je spet začela stara pesem. In tako mi gre življenje iz dneva v dan že več ko pot let. On se ne briga dosti zame, jaz ne dosti zanj, in tako živiva in se mučiva skozi življenje. Posrečilo se mu je sicer dobiti skromno službo, toda z zaslužkom razpolaga, kakor da ne bi bil oženjen. Iz dneva v dan živi, brez volje do življenja, brez hrepenenja po domu, brez ljubezni do žene. Le otroka ima še malo rad. Mene dostikrat tudi udari, ;iato pa gre in ga ni do noči. Tako sem začela iskati zabave zunaj doma. Našla sem jo. Srečala sem človeka, ki mi je bil zelo simpatičen in mi je odprl pogled v življenje in njegove lepe strani. Ta človek je imel lepo dušo in pri njem sem našla ono, česar sem pri svojem možu zaman iskala.^ Bil je * menoj ljubezniv, pozoren in nežen...« >Morali bi vplivati na svojega moža, da se popravi in da postane iz njega drugačen človek,« sem jo prekinil. »Od žene je največ odvisno, da vladajo v hiši mir, sloga in ljubezen.« »Poskušala sem na vse načine, pa ni šlo. Danes živim samo še za svojega otroka in čakam, kakšne nove nevšečnosti mi prinese jutrišnji dan. Kaj bo šele na starost? Kaj bomo tedaj?« Molčal sem. Tudi ona je molčala. Resna in zamišljena v usodne probleme, Iti jih mora reševati 8 svojimi pet iu dvajsetimi leti... / Bukarešta, v juniju. Znani bukareški odvetnik dr. Nicolascu, ki je s svojo prepričevalno zgovornostjo rešil že toliko' morilcev pred vrvjo in je užival velik ugled ne samo med bulca-reškimi finančniki in v kulturnih krogih, temveč tudi v najelegantnejših salonih, se mora te dni zagovarjati pred sodiščem zaradi dvojnega umora. Njegova afera spada med najsenzacionalnejše sodne razprave, kar jih pomni romunska prestolnica. Sodišče je povabilo k zaslišbi nič manj ko ISO prič. Toda to pot dr. Nicolascu ne nastopa kot advokat, temveč kot obtoženec, ki ga bremeni strahoten in gnusen zločin — ne morda zločin iz ljubosumnosti ali sovraštva, nego iz jiaj-gršega koristoljubja: ubil je svojo ženo in njeno bogato teto, da si prilasti njuno velikansko premoženje. Dr. Nicolascu je sin univerzitetnega profesorja in brat uglednega bukareške-ga zdravnika. Kot človek bistrega duha in elegantne zunanjosti je nastopal z velikim uspehom v najodličnejših krogih romunske prestolnice. Ker je bil še samec, je marsikatero lepo žensko oko hrepeneče obviselo na njegovi vitki postavi in nekatero deviško srce si je goreče zaželelo, da bi ga moglo imenovati svojega dragega moža. Toda prišlo je drugače. Dr. Nicolascu je spretno in plodonosno vodil svojo odvetniško pisarno, ki mu je prav lepo cvetela. Nesla mu je toliko, da si je lahko privoščil neskrbno, uprav razkošno življenje; toda njemu vse to še zmeraj ni zadoščalo, premalo je bilo in preskromno, da bi bilo ustreženo njegovemu slavohlepju in pohlepu po denarju. Njegov polet je šel vse više — kako bo to dosegel, mu je bilo pa postranska stvar. Kot sloveč odvetnik se je seznanil z neko že starejšo damo, Katarino Bo-teanu, silno bogato žensko, ki je imela več hiš v Bukarešti in lepe denarje tudi v gotovini. Dr. Nicolascu je bil stari gospe všeč, ne samo kot pravnik, ki je imela z njim opravka, temveč tudi kot človek. Ona je pa bila njemu všeč — a ne toliko kot človek, to mu je bilo postranska stvar, temveč kot bogati uka in ldientka, ki mu je dala zaslužiti mastne denarje. Gospa Boteanu mu je namreč prepustila vse svoje pravde, zraven pa še upravo nad svojimi hišami, tako da je bil dr. Nicolascu dejanski upravitelj vsega njenega imetja. Gospa Boteanu je imela nečakinjo, lepo vdovo 'Badalescu. Z njo je stara gospa seznanila svojega prijatelja dr. Nicolasea. Toda nesrečnica pač ni slutila, kaj je s ten« storila — ni slutila, da bo to svoje dejanje že fez nekaj tednov plačala z življenjem. Seznanila je 7. njim svojo nečakinjo, ne vadoč, da se bo le-ta smrtno zaljubila v elegantnega odvetnika. Življenje gospe Badalescu je bilo zelo burno; ulivala ga je z veliko žlico in ni zamudila nobene prilike, ki se ji je ponudila. Njena stara teta je to vedela; vse kaže, da je svoji nečakinji pri tem veselem in lahkomiselnem, da, uprav nemoralnem in razvratnem uživanju celo šla na roko. Najini črni kavi sta se ohladili. Kadila sva Bog ve katero cigareto že. Toda nobeden od naju ni mogel začeti novega razgovora. Na klavirju so odzvanjali zvoki sentimentalnega šlagerja. Vstal sem: »Tango, gospa?...« , Haka Svojo nečakinjo je imela silno rada, ustrezala ji je, kjer je le mogla, in ji dala večkrat razumeti, da jo bo postavila za svojo edino dedično. Dr. Nicolascu se ni otepal tega znanstva z gospo Badalescu, čeprav je bila celih dvanajst let starejša od njega. Tudi morebitne ženitbe z njo se ni branil, saj je vedel, da bo po vsej priliki gospa Badalescu podedovala po svoji teti vse njeno imetje, in tega ni bilo zametavati. Narobe; to je bila poglavitna odvetnikova želja. Zakaj potreboval je mnogo, mnogo denarja, dosti več, kakor mu je nosila pisarna. Hotelo se mu je razkošnega, neobrzdanega, »stanu primernega« življenja. Dr. Nicolascu in gospa Badalescu sta se po sklenjenem poznanstvu pogosto sestajala. Pri tem jima je šla njena teta sama na roko, ker ju je pogosto pustila sama in jima dala priložnost, da se zabavata po mili volji. Dr. Nicolascu je jel kmalu na diskreten način dvoriti svoji »simpatiji«, delaje sc pri tem zaljubljenega mladeniča, ki ni še ničesar izkusil v življenju. Ženske, ki so mnogo živele in se predajale ljubezenskim strastem, imajo takšne neizkušene mlade ljudi posebno rade. Zato je šel odvetnikov načrt hitro v klasje. Ko je nekega dne prosil gospo Badalescu za roko, je vsa srečna delmila: »Da!« Objela sta sc in dr. Nicolascu je svojo bodočo ženo poljubil. Toda to ni bil poljub ljubečega moža; bil je Judežev poljub. Zakaj strašni so bili naklepi, ki so se tisti trenutek podili v glavi tega na videz velcspo-dohnega bukareškega odvetnika. Takoj po razglasitvi zaroke je dobil dr. Nicolascu v dar elegantno in dragoceno limuzino. Veljal je zdaj za člana rodbine; na račun poročnega daru mu je zaročenkina teta podarila velik znesek v gotovini. Razume se, da je imel poslej tudi pri sklepanju trgovskih kupčij gospe Bateanu dosti prostejše roke. Stara gospa sploh ni več brala aktov, ki jih ji je nosil v podpis; predolgočasni so ji bili. Dr. Nicolascu je pospešil poroko. Mudilo se mu je, da izvrši svoj že zdavnaj gotovi načrt. Ni mu bilo do žene ne do lulcsusnega avtomobila ne do razkošnega stanovanja, ki ga je mladima uredila stara gospa. Hotel je postati lastnik »sega onega, kar je imela njegova bodoča žena dobiti šele po smrti svoje lete. Zato ni čudo, da po poroki novi dom ni bil raj, temveč pekel. Pri vsaki priložnosti je odvetnik očital svoji ženi, da je 12 let starejša od njega, kakor tla tega ne bi bil že prej vedel; razen tega jo je obdolžil, da ga je že v prvi poročni noči prevarala z novim šoferjem. Prepiri so postajali od dne do dne hujši in neznosnejši in nekdanja gospa Badu-lescu se je kmalu začela bridko kesati, da se je poročila s takšnim človekom. Med tem se je dr. Nicolascu vročično pripravljal na izvedbo svojega peklenskega načrta. Nekega elnz$It© družbo #e zakvavittl Ves Dunaj govori o senzacionalni aferi industrijca, ki jo s svojo lahkomiselno strastjo oškodoval veliko industrijsko podjetje, tire za velikopotezno kvartaško afero družabnika neke delniške družbe, ki je zakvartal milijone in spravil družbo v zelo neugoden finančni položaj. Na Dunaju, 25. junija. Afera, ki živo zanima zlasti dunajske bančne zavode, ker so dolžni kot upniki sanirati podjetje, sega že nekaj let nazaj, kajti velikanske izgube nepremišljenega industrijca pri kvartanju se ne tičejo njegovega zasebnega premoženja, temveč denarja, ki so ga družbi kreditirala tuja bančna podjetja. Industrija stekla, ki jo je že tako hudo zadela splošna gospodarska kriza, je morala zaradi zmanjšanega konzuma skrčiti obratovanje. Toda niti to neugodno dejstvo ni šlo industrijcu do živega. Igral je po svoji etari navadi in izgubljal ogromne zneske. Seveda mu za kritje izgub ni zadoščalo njegovo zasebno premoženje, zato je bil prisiljen najeti velikansko posojilo. Neki dober prijatelj je zanj posredoval na Češkem in dobil 60 milijonov, za kar je moral poleg svojega osebnega poroštva zastaviti še jamstvo delniške družbe, ki je tako prevzela obvezo, da bo denar vrnila. Industrijec je bil stalen gost vseh dunajskih elitnih klubov in so ga poznali v vseh odličnih igralnicah v tujini; tako je sčasoma zaigral od izposojenega denarja milijonske vsote. Z naraščajočo gospodarsko krizo je poslalo najeto posojilo za delniško družbo veliko breme. H koncu je postalo stanje družbe tako obupno, da je bilo treba temeljite preureditve. Pregledi knjig so šele pokazali nedovoljeno porabo kredita za kvartaške dolgove. Finančni zavodi skušajo zdaj zavoženo podjetje gmotno podpreti. Obrnili so se na češkoslovaško vlado s prošnjo, da bi likvidirala s podporo industriji, ki ima svoje obrate na Češkem, 10 do 15 milijonov predjema. Banke, ki se jih zadeva tiče, silijo, da se do dna razčisti kvar-taška afera in da jih razbremene poroštva. Industrijec je podal ostavko na svoje mesto in se odpeljal na »dopust«, vendar s tem najbrže stvar še ne bo urejena. * Jli&e so- napadle Sydney, v juniju. Po vsej Avstraliji znani potapljač II. R. Locke iz Sydneya je delal poskuse s potapljaško obleko za velike globine. Obleka je izdelana tako, da omogoča potapljaču doseči globine do 100 m6trov, ni pa na njej ščitnikov za roke. Pet milj od obale se je Locke spustil iz zasidrane ladje v globino in dosegel po 80 metrih morsko dno. Toda že čez nekaj minut so opazili mornarji, da daje potapljač znamenje v sili, in so ga z vso naglico potegnili na krov. Locke je močno krvavel iz obeh rok in imel na več prstih globoke vgrize. Ladijski zdravnik mu je moral rane prevezati. Locke je izjavil, da funkcionira potapljaški aparat imenitno, toda to se vendar ne bo obneslo, da bi potapljač imel nezaščitene roke. Ko je dosegel globino, ga je napadlo celo krdelo »usnjark«. So to užitne ribe, ki tehtajo 15 do 20 kilogramov. Ribe so hlastale po njegovih nezavarovani!) prstih in ko ga je ena zagrabila in ugriznila do krvi, se jih je zagnalo kar sto na njegove roke. Ko je videl, da se teh krvoločnih morskih prebivalcev ne more ubraniti, je potegnil za vrvco. Rane so dokaj nevarne in bo moral ostati potapljač del j časa v zdravniški oskrbi. * Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle nnjku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: St. 1117-94, Pariš; Luksemburg: St. 5967, Luxernburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice. SUaU UcakiU mož Pariz, v juniju. Veliki in hrabri možje, ki se prav posebno odlikujejo s svojo odločnostjo in neustrašnostjo, se časih boje prav malenkostnih stvari, ki navadnemu zemljanu še mar niso. General Pershing, poveljnik ameriške vojske med svetovno vojno, se tako boji sleherne električne naprave, da se ji v velikem loku ogne. V njegovem stanovanju ne sme biti niti električnega .voda; plin mora goreti. Naniestu električnega zvonca ima obešen gong, na vežnih vratih je pa staroveški zvonec na potego. Radijskega aparata tudi ne trpi. Gandbi se boji ropota na cesti; avtomobilske trobe ga tako vznemirjajo, da zboli. Najbolj čuden strahopetec je bil pa admiral Togo, znameniti japonski zmagovalec v bitki z Rusi. Bal se je vode tako zelo, da se ni niti z njo umival. Morali so mu v ta namen sestavljati drage esence, ki so bile brez vodnih primesi. Vodo ni pil nikoli in ves nesrečen je bil, če ga je obrizgnil še tako nedolžen curek vode. čudno, kaj ne, in vendar je porazil Ruse — ua morju. • Srednjeveške kazni leta 1934 Predsednik kotraške občine in njegove drakonsko kazni. Kmet in kmetica sta morala gledati v solnce; kmetica je zaradi te sramoto skušala izvršiti samomor. Zakesneli pismonoša privezan k brzojavnemu drogu. Ometita jav&dta if* peietiMek Mite Azanja, v juniju. Nedavno je neka kmetica v mestu Aza-nji napravila zanimiv, Čeprav nenavaden poskus. Vsa okolica se čudi priletni kmetici, da si je to izmislila in da je to zmogla. Bilo je tako. Javorka, žena Mata Pavloviča iz Azanje, bi bila nad vse rada imela majhne, drobcene piščance. Toda kakor nalašč ji nobena hišna kokoš ni hotela kokati. Javorka je prav dobro vedela, da je treba jajcem neprestane toplote, pa se čez tri tedne izležejo majceni, rumeni piščančki. Malo je premišljevala, potem, si je pa rekla: Z lastno te lesno toploto bi nemara tudi zmogla to, kar zmore koka v 21 dneh. Okoli pasu si je privezala volneni pas, vanj je pa previdno vložila dve sveži jajci. Stvar je bila za Javorko silno težavna. Dočim koka ne dela ničesar, temveč neprestano čepi na podloženih jajcih, je morala Javorka kakor vsaka gospodinja opravljati hišne posle in zmerom paziti, da jajc ne zdrobi. Vseh 21 dni je spala prav slabo, ker se od same skrbi, da bi jajc ne zdrobila, ni upala trdno zadremati, da se ne bi v spanju slučajno obrnila na trebuh. Toda vzlic vsej pazljivosti se ji je vendar eno jajce zdrobilo. Odsihdob je seveda še z večjo skrbjo pazila na drugo jajce in skrbela za njegov blagor bolj kakor najskrbnejša mati. In glejte I Čez 21 dni se je iz drobnega jajčeca izleglo lepo, zdravo pišče, ki ga je Javorka iz samega navdušenja in zaljubljenosti krstila za Mileta. Mile je zdaj že pravi korenjak, lep in velik petelinček je. In čudno: zmerom je Javorki za petami, spremlja jo po polju, hodi iz hiše v kuhinjo za njo, spi na palici poleg Javorkiue postelje in jo zjutraj zgodaj zbudi s svojim hreščečim poskusnim kikirikanjem. * Moža ni Uoieta izdati Budimpešta, v juniju. Trošarinski kontrolor Gabor Pakozdi se je hotel na neverjetno zverinski način rešiti svoje žene. Polil jo je s špiritom in jo zažgal. Pred tednom dni so se v družini pogovarjali, kam bodo šli v nedeljo na izlet. Žena je silila na to, mož na drugo stran. Tako je prišlo do ogorčenega prepira, da je mož v jezi udaril ženo s steklenico po glavi in odšel zdoma. Vrnil se je žele po polnoči primerno okajen. Zbudil je ženo in nadaljeval prepir. Nenadoma je pograbil steklenico s špiritom in polil ženo od nog do glave, čeprav se je na vse pretege branila. Prižgal je žveplenko in jo vrgel v ženo. V trenutku je bila vsa v plamenih. Kakor živa baklja ge tekala po sobi in končno zbežala v drugo sobo ter obupno vpila na pomoč. Ti obupni klici so živinskega moža menda vendar streznili. Skočil je k ženi, jo ovil v odejo ter pogasil ogenj. Kjub temu je žena vsa opečena po telesu. Ko so jo v strašnih ranah nesli v bolnico, je rekla, da se je sama po neprevidnosti polila s špiritom, ko je hotela pripraviti čaj. Velikodušno je hotela prikriti nečloveški zločin svojega moža. Hčerka Jolanka, sedemnajstletno dolde, se je pa prijavila na policiji in povedala resnico, da je oče polil mater in jo zažgal. Na podlagi hčerkine izjave je policija izdala ukaz za aretacijo Gaborja. Toda Gaborje pobegnil. Šele čez par dni ga je slučajno spoznal neki stražnik in ga privedel na stražnico. * lietnške' frimnaziiUe koi Berlin, v juniju. Če bo nemška vlada sprejela predlog gospoda Fricka, notranjega ministra, in gospe Hindenburgove, ki je vrhovna predsednica administracije gospodinjstva, bo v Nemčiji na leto G09.000 brezplačnih služkinj. Po tem predlogu bo obvezno uvedeno v učni načrt ženskih srednjih šol gospodinjstvo. Vse gimnazijke bodo morale po končanih študijah iti za leto dni za služkinje, kuharice in gospodinjske pomočnico v »elitne« družine, * V Beogradu, junija. Časniki poročajo, da je dobila občina v Kotraži strogega in neusmiljenega predsednika, ki so mu državni zakoni premili ter kaznuje svoje občane kar po svoji glavi. Te kazni so bile tako nečloveško strehe, da so se jim reda in pokorščine vajeni občani uprli. Prvi, ki je občutil na lastni koži njegovo neusmiljenost, je bil seljak Bogdan čakarevič, a za družico mu je izbral župan vdovo Desanko čakarevičevo. Njune krave so hodile v kvar na županov travnik. Kaznoval ju je na kratko: »Tri sata ,kočiča1«. Na dvorišču občinskega urada so postavljeni v dveh vencih koli; v to ogrado sta morala kaznjenca vstopiti in gledati neprestano tri ure v solnce, ne da bi se premaknila ali zamižala. Kazen je bila javna in vsi občani so ju lahko gledali kako trpita peklenske muke. V njih se je budil odpor, vendar si niso upali na glas izreči svojega protesta. Desanka čakarevič, poštena žena in vzorna mati, ni mogla preboleti te sramote. Ko se je po pretrpljeni kazni vrnila domov, se je obesila. Na srečo so Na Dunaju, junija. Mnogo je ljudi na svelu, ki bi radi vedeli, kaj jim je usoda zapisala v zvezde. Gredo torej k astrologu, da jim pove kako in kaj. Današnji dan je pa že tako, da je astrologov toliko kakor gob po dežju. Vsak se boji za svoj zaslužek in zavida svojim konkurentom sleherni dohodek. Iu prav zaradi te ogromne konkurence mora tisti, ki hoče kaj veljati, delati vsepovsod reklamo zase. To je važno za one, ki hočejo imeti točen horoskop, toda gospodična Francka tega ni vedela na svojo škodo in sramoto. Astrolog, ki ga je obiskala, ji je iz zvezd prerokoval nekaj o zakonolomu. In glejte, gospodična Francka je bila takoj prepričana, da mož res zna brati iz zvezd. Kajti zakonolom je bil zapisan tudi v njenem srcu, ne samo v zvezdah. Imela je razmerje s svojim gospodarjem. Ker pa uganjajo astrologi, kakor smo že rekli, prav umazano reklamo zaradi nevšečne konkurence, se je ta Franckin astrolog brž pohvalil v svojem okolišu, kako točni so njegovi horoskopi, in ponujal vsakomur v dokaz Franckin slučaj. Zadeva med sosedoma, Uinbertom T. iu Filipom M. je neokusna stvar. Glavi sta se jima razbelili zaradi stranišča. Gre namreč za stranišče, ki ga morata zaradi pomanjkljivosti hišne ?.:dave skupno uporabljati. Nekega dne je družina gospoda T. ugotovila, da družinski člani gospoda U. ne posvečajo dovolj pažnje temu važnemu prostoru. Na hodniku sta si obe družini skočili v lase in žaljivk je kar deževalo na obe strani. Na sodišču je sodnik uredil to kočljivo zadevo. Za tak važen prostor v stanovanju je pač treba vse pazljivosti, to je pribito. Ugotovil je, da je družina T. pozimi — sam bog nas varuj takega prestopka — vlivala ledeno mrzlo vodo v stranišče, ko vendar sleherna stvarca trepeče po toploti. Torej, če je stranišče od takrat pokvarjeno, ga je treba popraviti. Izvedenec je izjavil, da bi popravilo stalo otroci opazili materino početje in priklicali sosede, ki so v poslednjem hipu prerezali morilno vrv. Vaški zdravnik, ki so ga poklicali, jo je z umetnim dihanjem in masažo na srečo še obudil v življenje. Toda trdosrčnega župana niti to ni ge-nilo. Bil je odslej še surovejši in kaznoval malenkostne pregrešile po drakonskem vzorcu. Nekaj dni nato je kaznoval pismonošo Milosava Jankoviča. Mož se je zakasnil z dostavo pošte in župan je odredil, da ga je treba za kazen in opomin privezati k brzojavnemu drogu. Cele štiri ure je bil siromak med svojo službo privezan ob drogu iu ostal bi. bil tam še dalj, da ni slučajno zanesla pot tam mimo nekega geometra, ki ga je velel takoj odvezati. Po nedolžnem kaznovani pismonoša je vložil proti zverinskemu občinskemu predsedniku tožbo, ker ga je oviral v izvrševanju njegove službe in ga na nepo-staven in nedovoljen način kaznoval. Cela vas in vsa okolica pa tudi druga javnost pričakuje z nestrpnostjo razsodbe in komaj čaka, da prilepijo dičnemu predsedniku tako kazen, da ga bo za zmerom spametovala. * tlSHF-} »Zgodovina v dokumentih« ,je naslov razstave, ki so jo te dni priredili na Dunaju. Razstavljenih je več ko 17.000 listin, proglasov, pozivov itd.: med njimi par sto zanimivih spominov iz svetovna vojne. Tako visi na steni prvi avstrijski seznam izgub: »18. pešpolk; prostak Gra« bovški — mrtev« se tam bere; najbržs sicer ni bil prva žrtev v svetovni vojni, zato pa prvi v uradnem seznamu. In potem vojne napovedi v vseh mogočili jezikih. »Nič strahu pred moratorijem!« se bere na nekem lepaku dunajskega župana, datiranem 1. avgusta 1914. In na drugem lepaku: »Bankovci ne bodo izgubili vrednosti I Ne spravljajte zlata ne srebra!« Dalje se vidijo vojni bankovci, med njimi tudi rdeči dvokronski, ki so jih ljudje krstili za »banke-rot«. Nešteto zemljevidov visi na stenah, v jezikih vseh bojujočih se držav, z zarisanimi frontami pa novimi mejami, kakor so jih razne države prerokovale v letih groze. In kopica danes nam skoraj smešnih pozivov: »Zbirajte češnjeve pečke!« »Varčujte z milom!« »Trgajte koprive!« In zraven mršavi jedilni listi restoranov vseh dežel proti koncu 1918. Sami nazorni dokazi, da ni vojna nobeni državi prizanesla. n Drago kurje oko. Znan budimpeštanski industrijec si je dal v nekem kopališču odpraviti kurje oko. Pri tem ga je operater vrezal, nastopilo je zastrupljenje krvi in so mu morali odrezati nogo. Industrijec je tožil kopališko upravo za 400.000 Din odškodnine in je tožbo dobil. n Včeraj in danes. V časnikih beremo, da je bivši general carjeve garde grof Vladimir Sulgin poslal izprevodnik itoč-nega brzega vlaka na progi Budimpešta —Debreczin. a Starost ne varuje pred... razporoko. V Detroitu (USA) se je ločil 831etni John Morrovv od svoje 75letne žene Kate. Poročena sta bila 54 let. Sodnik je raz-, sodbo takole utemeljil: Gospa Kata Mor-row je vso noč izostala od doma in ni hotela možu povedati, kje je bila. ■ Zapleteno sorodstvo. V Pragi so se poročili trije bratje knjigovezi. Dva sta vzela dve sestri, hčerki takisto knjigoveza, tretja pa hčer nekega restavraterja. Zaradi teh treh porok sta dve sestri postali samima sebi svakinji, brata pa lastna svaka. ■ Brki pogoj. Budimpeštanski župan je izdal naredbo. da morajo poslej člani bu-dimpeštanske policije na konjih nositi brke. Naredba velja tudi za častnike. ■ V Budimpešti je skočil iz šestega nadstropja na cesto ravnatelj nekega hudim-peštanskega gledališča in se ubil,-V smrt je šel, ker je gledališče propadlo in je vodstvo odpovedalo vsemu osebju. Njegov samomor je tem tragičnejši, ker je njegova žena komaj par ur nato dobila obvestilo, da je podedovala 10.000 dolarjev* ■ Smrt najboljšega slovenskega pilota. V, nedeljo se je na zagrebškem letalskem mitingu smrtno ponesrečil naš najboljši civilni pilot Janko Čolnar, doma iz Radovljice. Ko je delal akrobacije, je nje* govo letalo »Lojze« v višini 300 m nenadno strmoglavilo proti zemlji in se popolnoma razbilo. Čolnar je bil na mestu mrtev. ■ • Osem mrtvih pri letalskem mitingu. Še ena letalska nesreča se je pripetila v nedeljo. Neko letalo se je pri pristajanju zaletelo v občinstvo in pet ljudi pri priči ubilo, drugi trije so pa ponoči podlegli ranam. Letalo je močno poškodovano, pilot Bogumil Jaklič bo pa ostal pri življenju. ■ . Napitnino so začeli odpravljati. Novosadski natakarji so sklenili, da po 1. juliju ne bodo več sprejemali napitnine, zato se bo pa na vse račune pobirala posebna doklada, in sicer v restorauih po 10%, v kavarnah pa po 15%. ■ Pretekli teden je obiskal Beograd francoski zunanji minister Louis Barthou. Oblasti in prebivalstvo so mu priredili navdušen sprejem. ——.—-mt o mm-- I/ svečana premiera«, imenitnejše predstave pa že ni več. Sicer niti laka niti drugačna premiera več ne uvlečeta«, Iver so take predstave že prevečkrat na sporedu. V Zagrebli so tako gosposki, da rečejo meni nič tebi nič, kar vsaki premieri — »svečana«. Zaradi tega niso premiere več »dogodki«, razen če ni kakšne prav posebne atrakcije. Recimo, da se gospodična »zvezda« ali gospod »zvezdnik« osebno prikažeta in delita avtograme. V Nemčiji, zlasti v nemški filmski metropoli, Berlinu, je kdaj pa kdaj kakšna res prav posebna premiera. Tam so torej »svetovne premiere«, krstne predstave filmov. Ob takih prilikah se pokažejo vsi igralci zapored občinstvu, se mu klanjajo, smehljajo in sprejemajo navdušeno ploskanje. Ravnateljstvo kinematografov pokloni pri vsaki predstavi glavni junakinji ali oboževanemu junaku prekrasen šopek, ki ga pa mora igralec po predstavi menda vrniti, da ga spet dobi pri kesnejši, jutršnji in pojutršnji predstavi. Obiskovalci kriče na vse grlo, ploskajo in tolčejo z nogami ob tla in se ne morejo nagledati svojih ljubljencev, ženske »zvezdinih« oblek ne moških »tipov«, moški pa ženskih ličec, telesc in nožič... Toda navdušenje ni samo v gledišču. Kaj še! Na cesti stoje tisoči in tisoči, se prerivajo in si vtirajo s komolci pot do krasnih in bolj skromnih avtomobilov filmskih igralcev. Tam zijalijo, da od bliže pozdravijo igralce, ko se odpeljejo od prejšnje in se pripeljejo k prihodnji predstavi. Toda v Evropi je to še zmerom skromno. Med Ameriko in Berlinom je pa skoraj še večja razlika kakor med Ljubljano in Berlinom. Holly\vood je že tako mesto senzacij. Tam imajo takšen kinematograf, da mu na vsem svetu ni para. Pravijo mu po naše »kitajsko gledališče«. Premiere v tem gledališču niso samo svečane temveč imajo še vse bolj zvočne naslove. Zelo imeniten je na primer naslov »super-sve-čana premiera«. Do zdaj je ta naslov najimenitnejši. V Hollywoodskem Graumanovem kitajskem gledališču so tudi že navadne svečane premiere dogodki. Svečanosti ob takih prilikah sicer ne bi bile take posebnosti, če ne bi bile prav v Hollywoodu. IIollywoodsko obeležje jim da prav posebno svečan značaj. Taka premiera ni navaden dogodek, ni parada svečano oblečenega občinstva, ki s ploskanjem nagradi pisca' rokopisov, ki poje slavo režiserju za odlično režijo, igralcem za imenitno igro, ali pa vse skupaj prostaško izžvižga. Ne! Taka premiera v »Grauman’s Chinese Theatru« je mnogo ved: sestanek oboževanih :bogov« in »boginj« filmskega raja, ki se pripeljejo v gala-avtomobilih, da sami najprej presodijo ali obsodijo film — in da se pokažejo v vsem svojem razkošju in v vsej svoji mogočnosti. Kitajsko gledališče je celo za razvajeni Hollywood zaradi svoje vna- njosti posebnost zase. Že podnevi je veličastno, ponoči je pa sijajno blesteče, da nobena hiša na svetu tako. Od vseh strani ga obsevajo velikanski žarometi do poslednjega kota. V tistih nočeh, ko so v »Chinese Theatru« premiere, je vsa ulica fantastično razsvetljena. Po ulici je vse polno ljudi, glava pri glavi. Ljudje prihajajo iz oddaljenih okrajev okolice, da dožive veliko parado: prihod filmskih zvezd. Pred glavnim vhodom palače stoji mikrofon, v katerega vsaka priljubljena umetnica ali vsak slavljeni umetnik spregovore nekaj pozdrav- nih besed zbranemu občinstvu. Njihove besede prenašajo ogromni zvočniki tja do konca ulice, ki je vsa zastavljena z radovedneži in zijali. Avtomobil drči za avtomobilom; sleherni je lepši, razkošnejši. Ženske so oblečene v bajne toalete, na njihovih rokah se bleste dragulji neprecenljive vrednosti, vratovi so jim okrašeni z uajdragocenejšim nakitom. To je nekaj za ženske, ki se nikoli ne morejo do sitega nagledati bogastva in razkošja. Ljudstvo grmi in ploska, avtomobilske trobe delajo oglušujoč trušč. Taka je približno navadna svečana« premiera v najlepšem in najznamenitejšem kinematografu na svetu, v »The Chinese -Theatru«. Graumana ne imenujejo kar meni V najbližnji bodočnosti prične družba Atlantis v dunajskih ateljejih »Sasche« filmati Leharjevo opereto »Fransquito«. Glavno vlogo bo igrala, plesala in pela Jarmila Novotna, njen partner bo pa komorni pevec Hans Heinz Bollmann, ki žanje v vlogi Armanda na odru velike uspehe. Komično vlogo Hypolita bo igral Heinz Ruhmann. Nova zvezda bo Charlotta Daudert, poleg nje pa komik Max Giilstorff in Rudolf Karl. Režiser bo izrabil vse možnosti naravnega ozadja. Skoraj vsi naravni posnetki bodo iz Dubrovnika in Kotora. Za vmesne prizore, ki jih .v odrski opereti ni, bo mojster nič tebi nič najspretnejšega reklamnega šefa vseh petih celin. Med nami pa lahko rečemo, da je povrh še najbolj »namazani« trgovec, kajti pri njem stane vstopnica za tako premiero po naših pojmih celo premoženje. Prava .senzacija so pa šele Grau-manove »super-premiere«. Stari lisjak pozna ljudi in ve, da ne sme biti radodaren s temi super-premierami. »The Chinese Theatre« ima svoj sloves in ga mora za vse na svetu ohraniti. Le najboljši filmi med najboljšimi so počaščeni s pridevkom »su-pen'«. Morda je komaj vsaka dvajseta svečana krstna predstava super-premiera. S to stvarjo je pa taka: Sleherna točka, ki pri navadni svečani premieri kaj velja, je pri super-premieri dvajsetkrat tako svečana, dvajsetkrat tako pompozna, cene so pa dvajsetkrat — višje. Dvajsetkrat več odličnikov se pripelje, dvajsetkrat več avtomobilov stoji na širokem trgu, dvajsetkrat več zijal je na oesti in prav tolikokrat več stražnikov, ki varujejo hollywoodske »bogove« in »boginje« prevelikega navdušenja obožujočega občinstva in zločinskih gangstrov. Ni še dolgo tega, ko je postal neki Paramountov zvočni film deležen časti super-premiere. Premiera filma »Nisem angel« je imela celo značaj nacionalne manifestacije. Ne zamerimo Američanom tega, saj je Mae Westova, glavna junakinja v tem filmu, prava pristna Američanka. Na njo je Amerika ponosna. Ona piše sama rokopise za film, sama jih režira, sama izbira igralce in vse tehniško osebje in sama igra glavne vloge. Ona je ženska, ki zmore vse, ki sme vse. Ni torej čudno, da so bili pri njeni premieri zbrani vsi najodličnejši odličniki, najuglednejši in najbogatejši Američani od Newyorka pa tja do San Francisca. Tisti, ki poznajo zakuli*.ie skrivnosti hollywod-skih magnatov, pravijo, da premišljuje zvitorepi Grauman, lastnik čarobnega »Chinese-Theatra« kako bi med desetimi super-premierami izbral še po eno premiero, ki bi morala biti še sijajnejša, še razkošnejša, še sen-zacionalnejša. Zdi se, da vsevedni Grauman še niti sam ne ve, kako jo bo bratil... * Lehar skomponiral primerno muzikalno spremljavo. Film bo vprizoril režiser E. W. Emo. Staca SandcacUa Nekoč je obiskal Adelo Sandrocko-vo neki mlad in vljuden gospod ter ji prinesel šopek krasnih rož. »Čemu neki razmetavate denar, mladi prijatelj? Prinesli bi rajši kos dobrega mila; morda še lepše diši, na vsak način pa delj časa!« Upajmo, da to ni hudobna šala; pripovedoval nam je to zgodbico hudomušni Otto. Walburg. * filmske AKH/ice Renate M ii 11 e r , ki je sklenila s produkcijo »Evropa« pogodbo za več filmov, bo takoj, ko ozdravi, igrala v filmu »Božanska Jetka« vloga slavne igralke Henriette Sonntag. Film bo posnet po istoimenski odrski igri, režiral ga bo pa Karl Froehlich. Gustav Frohlicli bo igral glavno vlogo v filmu »Pustolovščine mladega poljskega gospoda«, ki ga bo po romanu Lemet-Holenia vprizoril Karl Lamač. Film bo imel naslov: »Katja«. Dolly Haas in Hans Sohn-ker bosta igrala glavni vlogi v filmu »Kariera ene noči«. Nemška igralka Wera Engels, ki so jo pred letom dni angažirali v Hollywoodu, bo »daj prvič nastopila v veliki vlogi. Njen .partner v filmu »Hiša tujcev« bo Ericli pl-Stroheims. E r y Bos se je pogodil z »Aafo« za glavno vlogo v filmu »Rumene narcise«. Ostale vloge bodo igrali Karin Hardt, Hans Sohnker in drugi. Režiral bo Max Obal. Delniška družba Euphono Film pripravlja skupno z d. d. Hisa-Film veliko vprizoritev »Boh e m e« po svetovnoznanem romanu Henrija Murgerja. Vodstvo bo prevzel Gerhard Lam-precht. V dobi nemega filma je, dosegla v tem filmu sijajne uspehe Lilian Gish. Ufa namerava narediti film z naslovom »Knez Voronov«. Glavno vlogo bo igrala Brigita Helm, režiral bo pa A. Robin- Gk osmiU •zvtUt Wallace Beery Metro-Goldwyu-Mayer je posnet po originalnem gledališkem komadu Edua Ferberja iu Georga Kaufmana film »Ob osmih zvečer«. Pri tem filmu sodeluje ves ensemble zvezd M. G. M. Med njimi so najznamenitejši John Barrymore, Lionel Barry-more, Wallace Beery, Jean Harlow, Billie Burke, LeeTracy, Madge Evans in Louise Closser Hale. V filmu bomo videli današnje družabno življenje na Angleškem, ki gre smelo preko mejfi svojih tradicij, kajti tudi angleSka patriarhalna družba je morala žal spoznati, da ,elja današnji dan denar več kakor fevdalne pravice. . * £eUae{cva kot (Um Meščanska kuhinja Jagode (Glej 3t. 25.) Jagode v sopari V čiste steklenice, ki drže kvečjemu pol litra, napolnimo očiščene zrele, a še trde jagode brez mušic; pa-Eiti moramo, da niso prav nič nagnite. Polagamo sklad jagod na sklad, rt oda na vsakega nasujemo toliko Sladkorja v prahu, da je zmerom ves sklad jagod pokrit. Steklenica mora biti zvrhana in jo moramo med vlaganjem večkrat potresati, da so jagode prav nabito naložene. Steklenice dobro zavežemo in jih damo za BO minut v soparo. Steklenice se mo-irajo v loncu ohladiti. Šele ko so popolnoma ohlajene, jih vzamemo iz lonca, jih do suhega obrišemo in jih hranimo na hladnem in zračnem prostoru. Jagodna mezga Ce hočemo imeti prav posebno okusno mezgo, ne smemo kuhati jagod s sladkorjem vred, kajti tako barva zatemni in okus postane nekam prazen. Sladkor (na kilo jagod 'damo 3/i do 1 kg sladkorja) skuhamo. Zmečkane jagode vsujemo ▼ pkuliani sladkor in jih v sladkorju malo prevremo. Še z vročo mezgo napolnimo pogrete steklenice in jih prevežemo šele drugi dan ter jih shranimo na hladnem in zračnem prostoru. jagodni sok Za jagodni sok nam rabijo gozdne ali vrtne jagode. Jagode operemo, jih osušimo v suhi krpi, odstranimo mušice s peclji vred in jih denemo v porcelanasto posodo. Za kilo jagod potrebujemo 3h kile sladkorja. Sladkor zmešamo z jagodami. Posodo pokrijemo in pustimo v njej jagode ves dan in vso noč. Drugo jutro vsujemo jagode na čisto platneno krpo, ki smo jo prevezali čez 'lonec, da se jagodni sok odcedi. Ves sok vlijemo do 5 cm pod zatičem v čiste steklenice, ki jih dobro zamašimo, nato pa denemo steklenice za 20 minut v soparo. Shla-. jene steklenice vtaknemo z vratom v raztopljen parafin, ali raztopljeno 6molo, da so zanesljivo zrakotesno zaprte in jih položimo (ne postavimo) na suh zračen prostor. Iz ostankov jagod lahko napravimo mezgo, ali pa ostanke sveže pijemo kot kompot. Crešnje v kisu Potrebujemo: 1 kilo črešenj, 85 dkg sladkorja, 2 decilitra kisa in limonovih lupin. Pripravimo: Iz črešenj odstranimo koščice iin jih kuhamo v sladkanem kisu z limonovimi lupinami vred, dokler se črešnje ne omehčajo. ITake črešnje lahko serviramo hladne kot svež kompot. Lahko pa vmešamo še osnninko kisle smetane v kompot. Ce pa hočemo v kisu kuhane Črešnje konzervirati, moramo skuha- S črešnje napolniti v steklenioe in zavezane kuhati v pari petnajst tninut, Lepe dekliSke prsi S)bi lahko vsaka žena tudi v najtežjih učajih že v kratkem času. čo se masira • čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40’—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Maline V naših gozdih in na naših gordh že zorijo maline. Videti je, da bo letina dobra in obilna. Ker bodo maline prav gotovo poceni, jih kaže konzervirati. Evo vam nekaj receptov! Dušene maline Sleherno sadje, ki ga vkuhavamo, mora biti sveže in zdravo, sicer je škoda za čas, delo in denar. Pri malinah moramo paziti zlasti na to, da niso črvive. Očiščene maline zmešamo 3 sipo (kristalnim sladkorjem). Za kilo malin 30 dek sladkorja. Steklenice za vkuhavanje napolnimo do tričetrtine s svežimi malinami, nanje pa nalijemo kuhan sladkor (za pol litra vode, pol kile sladkorja). Steklenice dobro prevežemo in jih damo 10 minut v soparo. Šele ko so se v loncu ohladile, jih odnesemo na hladen in zračen prostor. Malinova mezga Za kilo sirovih pasiranih malin rabimo Vk kile sladkorja. Mezgo kuhamo počasi in jo neprestano mešamo dvajset minut. Precej na to napolnimo pogrete steklenice in pustimo mezgo v njih temeljito shladiti. Šele drugi dan prevežemo steklenice. Prekuhane in dušene maline Malin ne smemo stlačiti. Za pol kile malin potrebujemo pol kile sladkorja. Sladkor samo ovlažimo z vodo, vanj pa vsujemo sveže maline in jih samo za hip prevremo. S čisto žlico zajemljemo maline, odcejamo Solncne pege in druge nečistosti na obrazu prizadevajo ženskam velike skrbi. Če se jih žele v najkrajšem čašu iznebiti in dobiti krasno, čisto in belo polt, naj uporabljajo originalno Holandsko mlečno kremo. Uspeh se opazi že po prvem dnevu, 1 lonček z navodilom stane Din 15’—. Po pošli razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. sok in jih polagamo v pogrete steklenice. Preostali sok dodobra prevremo, posnamemo pene in ga vlijemo na vložene maline. Ko se vse popolnoma ohladi, prevežemo steklenice in jih damo za 10 minut v soparo. Malinovec Najokusnejši sok pripravimo iz sirovih malin, kajti le tedaj obdrži naravni okus. Za V\ litra soka potrebujemo 35 dek sladkorja. Sladkor vmešamo v sok in ga nalijemo v steklenice. Steklenice je treba dobro zamašiti in zatiče prevezati. Tak sok prekuhamo v sopari 15 minut. Steklenice hranimo na hladnem. Malinovi ali jagodni sladkorčki Oboje vrst sladkorčkov napravimo lahko sami. Maline ali gozdne jagode zmečkamo in jim primešamo toliko sladkorja v prahu, da nastane gosta kaša. Sladkorja je treba precej. To zmes prevremo samo enkrat. Pekačo posujemo s kristalnim sladkorjem, z majhno žličko pa zajemamo kašo in jo polagamo v primernih kupčkih na potreseno pekačo. Po vrhu potresemo V3e te malinove kupčke tudi s kristalnim sladkorjem in položimo pekačo na zračen prostor, kjer se sladkorčki posuše in strdijo. * Hladne omake Okusne jedi za vroče dni Gospodinjam bo gotovo všeč, če jim zaupamo nekaj dobrih receptov. Hladne omake lahko serviramo k vročemu ali hladnemu mesu (govedini, pečenki) in h gorkim ali hladnim ribam. Tudi h krompirju ni hladna omaka napačna. Mozgova omaka Potrebujemo: 8 dek eirovega masla, 8 dek moke, 10 dek mozga, 4 deke sladkorja, malo vode, limonovega soka in soli. Pripravimo: V svetlo obaro vmešamo mozeg. Šele h koncu dodamo sol, sladkor in nekaj kapljic limonovega soka, in omako dobro prevremo. Shlajeno serviramo k jedi. Hladna drobnjakova omaka Potrebujemo: 2 v trdo kuhani jajci, 4 deke drobno nasekljanega drobnjaka, 8 žlic kisa, 5 do 8 dek olja in za kavno žličko gorčice. Pripravimo: Trdo kuhani jajci zmečkamo in ju zmešamo z oljem in Barvanje las ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barro za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, teninorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena 1 garnitura z navodilom stane Din 30—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iliča 34. gorčico v gosto majonezo. II koncu dodamo še kis ali pa limonov sok in sesekljani drobnjak. Solimo in popramo po okusu. Jabolčni hren Potrebujemo: 2 jabolki, 5 dok hrena, sok polovice limone in kavno žličko sladkorja. Pripravimo: V porcelanasto skledo iztisnemo skozi cedilo sok polovice limone. Jabolka nastrgamo kakor nam bolj ugaja olupljena ali neolupljena ter jih vmešamo v limonov sok. Po vrhu potresemo nastrgan hren in pokrijemo posodo, da se hren ne izdiši. Tartarska omaka Potrebujemo: 3 deke kislih kumaric, polovico sardele, l deko kaper, malo pehtrana, majhno čebulo, nekoliko peteršilja, 2 kavni žlički sladkorja, 1 rumenjak, 5 dek olja, malo kisa ali limonovega soka, sol in poper. Pripravimo: Rumenjak stepemo in po kapljah prilivamo olje, da nastane gosta majoneza. Vse ostale dodatke sesekljamo prav na drobno in jih vmešamo v majonezo. Ce je h koncu omaka pregosta, kanemo še nekaj kapelj o"u in kisa vmes. Redkvice Redkvica je prav zdravo sočivje; vsebuje kalcij, železo in take vitamine, ki so v človeškem telesu potrebni in koristni. Redkev je lahko prebavljiva, zatorej jo priporočamo zvečer k omaslenemu kruhu in čaju. To sočivje je na vsem svetu poceni. Redkvice nikari ne lupite. V vodi jo dobro umijte in izplaknite. Redkvična solata Redkvična solata je okusna in osvežujoča. Očiščene redkvice zrežemo na tenke lističe, ki jih osolimo in pustimo da sol izsili iz njih vodo. To vodo odcedimo in nalijemo na redkvice kis in olje. ! Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblatilnici SL Peira cesia 19 Redkvice s smefano Potrebujemo: Dve do tri velike redkvice, bodisi črne, rumene ali rdeče; sveženj zelene čebule, sve/x> kumaro (25 do 35 dek), K kile sira in Yx- litra smetane. Pripravimo: Očiščene redkvice zrežemo na tenke lističe v skledo za solato. Čebulne poganjke s čebulico vred nasekljamo, kumaro olupimo in narežemo. Vse skupaj osolimo, premešamo in pustimo da sol izsili vodo iz sočivja. Vodo odcedimo in vmešamo zmečkan sir, h koncu pa dodamo še žvrkljano kislo smetano. Za gospodinje Laški orehi so mnogo okusnejši, če jih položimo pred uporabo za pol ure v sladko mleko. Tudi kožica se rajši odlušči od jedrca. Kruh hranimo lahko 4 do C tednov, ne da bi splesnel ali postal trd. To je važno zlasti za kmete in gospodarje, ki pečejo za velike družine do 10 hlebcev hkratu. Sveže spečen kruh položimo še vroč v vrečo od moke, ki še ni sprašena in je torej v njej še nekoliko moke. Kruh položimo tako, da sta zmerom oslonjeni vrhnji skorji skupaj. Vrečo zavežemo in jo obesimo na zračnem prostoru. Cez 4 ali G tednov bo kruh še zmerom svežega okusa in ne bo nikdar splesnel. Jetrni cmočki so zdrava in okusna jed. 6 žemelj narežemo na majhne kocke, jih zalijemo s 4 decilitri mrzlega mleka in kozico pokrijemo. S krivcem sesekljamo 75 gramov kostnega mozga, majhno čebulo, strok česna in malo peteršilja, dodamo ščepec majarona in spasiramo skozi strgalo 28 dek govejih jeter. Vse to dobro vmešamo še z 2 žlicama moke, soljo in poprom v namočene žemlje. Pol ure pustimo zmes počivati. Tedaj pa napravimo lepe, a ne prevelike cmočke, ki jih kuhamo pol ure v vreli slani vodi. če še ne veš Lončena ali beloprstna posoda postane trpežnejša in lošč ne bo več razpokal, če posodo kuhamo približno dve uri v odoejenem lugu iz bukovega oglja. Ce pustimo posodo v lugu ohladiti, postane trpežnejša in jo bomo lahko rabili tudi za kuho in vroče jedi. Poceni firnež za osvežei.je pohištva lahko napravimo sami. Laneno olje zmešamo s piav toliko vinskega cveta. Raztopino hranimo v steklenici, ki jo pred uporabo dobro potresemo. S temeljito izprano laneno krpo drgnemo pohištvo, ker iz drugih krp izpadajo vlakenčka. Izpadanje las in prhljaj prepreči samo znano sredstvo Voda ia. kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, ce jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo ICern; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; xa tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.