LETO Ll, št. 35 PTUJ, 3. SEPTEMBER 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Viasih je ifevo// že ikAer vzgfeo Po dolgem, dokaj vročem, a za večino mladih v glavnem brezskrbnem počitniškem poletju je v torek, prvo septembrsko jutro, slovenske hrame učenosti spet napolnilo okoli 194.000 osnovnošol- cev in več kot 107.000 srednješolcev. Skupaj več kot 300.000 do ne- davnega počitniško razgretih in živahnih glav je torej spet z nami na cestah, pločnikih, kolesarskih poteh in še kje. S torbicami na rame- nih ali s šopom knjig pod pazduho jih res ni težko prepoznati. Težje je to upoštevati, kajti dejstva, da moramo vozniki zaradi tega hiti spet nekoliko previdnejši, se še ne zavedamo vsi ali pa vsaj še ne do- volj resno. Prometnovamostna situacija je ob letošnjem prvem polletju na mariborskem območju sicer ugodnejša od lanske, saj je letos bistveno manj prometnih nesreč. Na naših cestah letos ni umrl še noben otrok, medtem ko so lani v tem času umrli kar trije in en mladoletnik. A leta še ni konec in podatki povedo, da se prav jeseni in v zimskem času - morda tudi zaradi težjih voznih razmer - običajno pripeti na- jveč prometnih nesreč in tudi z najtežjimi posledicami. Zato naj ne bo previdnosti nikoli dovolj! Za varnost šolarjev, še posebej za okoli 21.500 prvošolčkov, ki so se, nekateri tudi v spremstvu staršev, prvič srečali s pastmi na poti v šolo in domov, poleg staršev in skrbnikov skrbi tudi 25.000 učiteljev in profesorjev ter številni policisti. Na območju UNZ Maribor od prvega šolskega dne na vseh večjih in prometnejših križiščih bdi nad varnostjo šolarjev tudi več kot 100 policistov, prostovoljno se jim je priključilo vsaj še enkrat toliko članov Združenja šoferjev in atome- hanikov, avto-moto društev in nekateri starši. Največjo pozornost namenjajo šolarjem ob prihodu in odhodu iz šole, posebej pa opozar- jajo na nevarnosti, ki pretijo na prehodih za pešce. Ob opozorilih na upoštevanje predpisov, na vse možne nevarnosti pa, dragi starši in učitelji, nikar ne pozabite, da morajo "začetniki v prometu" od prvega šolskega dne na poti do šole in domov redno no- siti rumene opozorilne rutice, v jutranjem in večernem mraku pa na vidnem mestu odsevnih ali kresničko. Tisti, ki se v šolo vozijo s kole- si ali s "čebelicami", morajo imeti vozila brezhibna, za oboje morajo imeti ali kolesarske izkaznice ali potrdila o opravljenem preverjanju znanja o cestnoprometnih predpisih, rm glavi morajo imeti bodisi ko- lesarske bodisi varnostne čelade, vožnjo pa naj tako kot mi, vozniki osebnih in tovornih vozil, prilagodijo razmeram rm cesti in svojim sposobnostim. In ne nazadnje ne pozabite tiste stare resnice: Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. /1 """Tf^ Tudi v prometu namreč velja, da je / mO/ifi^ /jcJ^^ včasih dovolj že dober vzgled! I ij " V torek je 21.500 otrok prvič prestopilo šolski prag. Na fotografiji so prvošolčki iz Markovcev s svojo učiteljico, ki je takoj poskrbela, da bo njihova pot v šolo varnejša. Foto: Martin Ozitiec PTUJ / JUTRI IN v SOBOTO ARONOVE VITEŠKE IGRE NA PTUJSKEM GRADU 4ronove vheske igre - ^ pomemben pnmoiiisid pnield Del območja ptujskega gradu (prireditveni prostor ob vhodu na grad, obe grajski dvorišči oziroma turnirski prostor in grajska dvorana) se bo jutri in v soboto spremenil v prizorišče dogajanja letošnjih Aronovlh viteških iger, ki se s celotnim programom le- tos predstavljajo drugič. Igre so ena od ptujskih prireditev, s ka- tero poskušajo oživiti širše območje grajskega hriba, ob igrah pa oživljajo tudi drugi, že več let stari načrti za to območje. Kot je v ponedeljek povedala Darja Znidaršič iz Zavoda za na- ravno in kulturno izobraževanje mladih Moj Aron, so kot prvi v Sloveniji pred štirimi leti pričeli srednjeveške igre. Gre za projekt, ki je zrasel na slovenskih tleh brez pomoči iz tujine. V zadnjem času pa navezujejo stike tudi že s tujino, tako da je na Aronovih viteških igrah v Brežicah sodelovalo že 50 italijanskih plesalcev in glasbeni- kov iz Valvazona, kjer imajo viteške igre že tradicijo in kjer pri- vabijo tudi do 30 tisoč obiskoval- cev. Konec septembra jim bodo obisk vrnili. V Ptuju po besedah Branka Brumna, direktorja GIZ Poetovio vivat, ki je ob soorganizatorjih Za- vodu Moj Aron in Pokrajinskem muzeju Ptuj glavni organizator letošnjih Aronovih viteških iger, pričakujejo oba dni med tri in štiri tisoč obiskovalci. Glede na promo- cijski vidik pa so te igre drugi na- jpomembnejši turistični projekt, ki ga pripravljajo v okviru Poeto- vio vivat. Prvi dan, ko bo dan srednjeveške tržnice, ki jo bodo odprli v petek, 4. septembra, ob 10. uri, bodo za šole zagotovili or- ganizirane oglede. Na tržnici se bo predstavilo 18 starih obrtnikov (zeliščarica, kovec denarja, nečkar, rezbar, orožar, lokostrelec, pisar, usnjarji, kovač, lectar, papirničar, lončar, tkalka, keramičar, šivilja, medičar, lutkar, slikar), za dobro vzdušje pa bo skrbel tudi dvorni norček. Celotno dogajanje na tržnici se bo zavrtelo tudi v popol- danskih urah ob 16., 17. in 18. uri, tako da bo doživetje lahko čim po- polnejše. Na tržnici se bo kupova- lo z ročno kovanimi srednje- veškimi kovanci. Petkovo doga- janje se končalo ob 19.30 uri na prostoru pri ptujskih Termah, kjer se bosta v hitrosti pomerila večkratni zmagovalec Aronovih viteških iger vitez Rovtarski na konju Gazalu in predstavnik nove dobe - avtomobil Opel iz Avtohiše Kolmanič. Srednjeveška tržnica bo odprta tudi v soboto od desete ure naprej, dopolnile jo bodo prav tako kot v petek srednjeveške igrice v vleki vrvi, težkanju, hoji na hoduljah in drugem. Ob 19.30 uri pa se bodo na turnirskem prostoru pričele letošnje viteške igre, na katerih se bodo Aronovim vitezom pridružili vitezi slovenske vojske, slovenske policije, gradu Bogenšperk in eki- pa ptujskih vitezov, ki jo sestavlja- jo Slavko Strelec, Zvonko Križaj in Branko Šmigoc. Tekma bo ekipna, po podelitvi Aronovega grala najboljši ekipi pa se bodo med seboj vitezi pomerili tudi posamično. Dvodnevne Aronove viteške i^re na ptujskem gradu za deželo Štajersko se bodo končale v siju bakel in z viteškim turnirjem - dvobojem. Na letošnjih igrah nas- topa okoli 150 ljudi in 15 konjev. Ena , od novosti je avtentična srednjeveška krčma, ki bo za obis- kovalce obratovala na spodnjem grajskem dvorišču. V kotlu se bo kuhal golaž, za vegetarijance bo na voljo zelje, dišalo bo po srednje- veškem kruhu in drugih dobrotah, vse skupaj pa bodo obiskovalci jedli iz lončenih posod. MG CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC Pivnd 9b, M.t 7SS-4»7.«toaga/Ič^ iz Slovenske Bi- strice, z glasbenimi točkami so jo popestrili učitelji slovenjebi- striške glasbene šole, je privabila Veliko obiskovalcev. Teden dni kasneje je bil koncert svetovno Znanega Greentcnm jazz benda. Poleg domačinov so prišli prizna- glasbenike poslušat tudi od 'Irugod. Precej zanimanja je bilo ^ knjigo Franca Tobiasa Mesto ^vih, nekoliko manj pa za nas- ^op folklorne skupine iz Brazilije. V času brezskrbnih avgustov- ^l^ih počitniških dni, ko je polet- vročina dosegla svoj višek, pa 1^ bil več kot dobrodošel večerni koncert solistov komornega orke- j^'"« IZ St. Petersburga z nadvse so- ''dno udeležbo občinstva. Gre za ^'rhunski ansambel svetovnega ^'ovesa, sestavlja ga sedemnajst ^^listov, njihov umetniški vodja ^^Mihail Gantvarg, v Slovenijo pa '^.prišel v okviru prireditev za ^^ivljanje starih mestnih jeder, "^^rkva in gradov. Takšen ansam- bel bi si Slovenska Bistrica in njene kulturniške institucije kaj težko privoščile, če ne bi bila občina vključena v vseslovenski projekt Imago Slcrveniae - Podoba Slovenije. Mogoče so k večjemu zaniman- ju ljudi za letošnje druge Starobi- striške večere deloma pripomogli še lepi in topli poletni večeri, pa lep ambient notranjega grajskega dvorišča, ki postaja ljudem vedno bolj domač. Stane Gradišnik, ravnatelj Zavoda za kulturo Slo- venska Bistrica, je optimistično zatrdil: "Starobistriški večeri se bodo prijeli. Ljudje si kljub vse- mu želijo videti in slišati kvalitet- ne prireditve. To pa je tudi naše vodilo za prihodnje leto." Wc/a Topolovec PTUJSKA GORA / VIKJORINOV VEČER V CERKVI MATERE BOŽJE Koncert godalnega kvarteta Feguš v OKVIRU 56. VIKTORINOVEGA VEČERA BO KOT UVOD V SEPTEMBER • EVROPSKI MESEC KULTURE V PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA, OB 19.30 URI KONCERT KVAR- TETA BRATOV FEGUŠ Letošnji september je razglašen za evropski mesec kulture. Društvo izobražencev Viktorina Rujskega s Ruja v tem okviru pripravlja dva večera. 7. september, predvečer praznika Marijinega rojstva, posveča Viktorinov večer glasbi - Mozartu, Beethovnu in Dvoraku, v romarski cerkvi Matere Božje na Rujski Gori, "najlepšem in najpomemb- nejšem celostnem umetnostnem spomeniku, kar jih je zrela gotika ustvarila na slovenskih tleh - pravi Visoki pesmi slovenske gotike" (M. Zadnikar). V sozvočju predprazničnega občutja, Marijine cerkve in glasbe imenitnih skladateljev nas bo Godalni kvartet Feguš uvedel v evropski mesec kulture. Bratje Simon in Filip (prva in druga violina), Andrej (viola) in Jernej (violončelo) so mladi (15 do 20 let) in zelo obetavni glasbeniki. Kot komorna skupina "godalni kvartet" delujejo od leta 1992. Od 1994 so študentje Koroškega deželnega konservatorija v Celovcu. Redno se udeležujejo poletnih šol. Le- tos so se od 15. do 31. avgusta udeležili mojstrskega seminarja za godalne kvartete v Avstriji, ki so ga vodili znani profesorji iz Londona, Budimpešte, Brna in Prage. Frantje se zavedajo, da predvsem v glasbi drži stari kitajski rek: "Sposobnost, ki se dnevno ne poveča, dnevno nazaduje," Zato kot prid- ne glasbene mravljice dnevno povečujejo svoje sposobnosti in talente, ki so jim bili podarjeni, vse drugo pa morajo narediti sami s trdim delom. Seveda ob velikanski podpori staršev. Društvo izobražencev Viktorina Rujskega in Župnijski urad Rujska Gora, ki sodeluje pri pripravi prvega Viktorinovega večera v tem akademskem letu, vas pričakujejo v romarski cerkvi Matere Božje na Rujski Gori v ponedeljek, 7. septembra, ob 19.30 uri, na predvečer praznika Marijinega rojstva, na koncertu Godalnega kvarteta Feguš, Naslednji Viktorinov večer bo v petek, 25. septembra, ob 19.30 uri, posvečen zgodovinskim utrin- kom ptujskih samostanov. B.Č. RISE MIRKO KOSTANJEVEC Pri izvolitvi ustavnili sodniliov prevei politike Ker se bo štirim ustavnim sodnikom konec letošnjega oktobra iztekel devetletni mandat, en ustavni sodnik pa bo zaradi imenovanja za sod- nika evropskega sodišča za človekove pravice predčasno zapustil ustavno sodišče Re- publike Slovenije (RS), je predsednik RS 28. julija pred- lagal državnemu zboru (DZ) pet kandidatov za sodnike us- tavnega sodišča, ki vključno s predsednikom šteje devet sodnikov. • Predlog predsednika RS Naloga predsednika RS, da objavi poziv za zbiranje predlo- gov za možne kandidate za us- tavne sodnike, njegova pravica o izbiri kandidatov itd. je določena v zakonu o ustavnem sodišču (Ur. I. RS, št. 15/94). Po- drobnih pogojev npr. glede na poklica, službe, morale itd., ki bi jih moral izpolnjevati kandidat za ustavnega sodnika, omenjeni zakon ne predpisuje. V 9.ČI. za- kona je le zapisano: "Za sodnika ustavnega sodišča je lahko iz- voljen državljan Republike Slo- venije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let." Po časopisni informaciji (Večer, 29/7-1998, str. 2) je predsednik RS sprejel 16 kandi- datov ustavnih sodnikov. Med predlaganimi kandidati sta bila tudi poslanec SKD dr. Miroslav Mozetič in poslanec ZLSD dr. Ci- ril Ribičič, ki ju pa ni na seznamu petih kandidatov, ki ga je pred- sednik RS poslal državnemu zboru. Svojo izbiro kandidatov je predsednik RS deloma poja- snil v razgovoru z novinarko Dar- ko Zvonar Predan, ki je bil ob- javljen v Večeru v soboto, 25/7- 1998, pod naslovom:"V tej vročini sem res rad v senci". V tem razgovoru je predsednik RS med drugim izjavil, da gre za od- govorno izbiro ljudi, ki bi glede na vlogo ustavnega sodišča op- timalno opravljali funkcijo ustav- nega sodišča; da si je glede strokovnosti kandidatov poma- gal s kriteriji, ki jih za sodnike Vrhovnega sodišča opredeljuje posebni zakon; da razume us- tavno sodišče kot tisto ustano- vo, ki naj bi jo sestavljali ljudje, pri katerih je kakršenkoli dvom o njihovi nepristranskosti oziroma navezanosti na katerokoli kon- kretno politično opcijo odveč. Če bi bile razmere v državi dru- gačne, recimo temu posttranzi- cijske, potem strankarska pri- padnost sama po sebi ne bi bila več pomembna, tako pa žal je. Kolikor sem lahko ugotovil po razgovoru z nekaterimi državlja- ni, jih je večina omenila, da je predsednikov predlog kandida- tov za ustavne sodnike dober in da bo DZ izvolil za sodnika vseh 5 kandidatov. Kot je znano, DZ ni izvolil za ustavnega sodnika Janeza Me- telka, sodnika vrhovnega sodišča, in vrhovnega tožilca dr. Zvonka Fišerja, ker nista zbrala potrebnih 46 glasov. Dr. Fišerju so očitali, da je vlagal v letih 1970 - 1980 obtožnice proti razširjevalcem sovražne propa- gande. Kakšne pomisleke so imeli tisti poslanci proti izvolitvi za sodnika ustavnega sodišča Janeza Metelka in zakaj so gla- sovi proti pri vseh petih kandida- tih, se iz razprave, ki je v bistvu sploh ni bilo, ne da dognati. Značilno je, da noben predlaga- ni kandidat ni bil izvoljen sogla- sno, temve se je veliko poslan- cev izreklo pri vseh kandidatih proti. (Rezultate glasovanj glej v "Večeru" 29/7-1998.) Po mojem mnenju bi na vprašanje, zakaj so poslanci tako različno glasovali, lahko odgovorili tudi takole: Za mnoge poslance ni bila odločilna stro- kovnost posameznega kandida- ta, temveč so pritisnili na tipko in glasovali "proti", ko so bodisi od svoje stranke bodisi kako dru- gače izvedeli, da kandidat za us- tavno sodišče ni član ali pristaš njihove stranke. Tako odločanje nekaterih poslancev se mi zdi neodgovorno in zato jim pripo- ročam, da si prečitajo in se za- mislijo nad izjavama šefov zavrnjenih kandidatov, objavlje- nima tudi v Večeru 30/7-1998. Ker sta omenjeni izjavi zanimivi tudi za širši krog občanov, se mi zdi prav, da ju citiram tudi v Ted- niku! Predsednik vrhovnega sodišča RS mag. Mitja Deisinger je izja- vil: "Ob neizvolitvi vrhovnega sodnika Metelka za ustavnega sodnika sem pretresen in ogorčen. Tudi sam sem bil žrtev tovrstne lustracije v državnem zboru, enako kot kasneje dr. Jambrek in sedaj vrhovni sodnik Metelko. Poslanci so brez kakršne koli razprave, le s priti- skom na tipko izločili človeka, ki je vrhunski pravnik, načelen, pošten, z visokimi vrednostnimi merili, skratka človek, ki bi brez dvoma moral postati ustavni sodnik. Sprašujem se, kdaj bo veter demokracije pregnal to usedlino v dolini šentflorjanski," Generalni državni tožilec dr. Anton Drobnič pa je rekel: "Dr. Fišer je nedvomno eden naj- boljših strokovnjakov na tožilst- vu, če ne najboljši, ki se prak- tično in teoretično ukvarja s ka- zenskim pravom. Imam ga za skrajno poštenega in odgovor- nega človeka. Ob izidu v parla- mentu mi je zelo žal - ne samo zaradi Fišerja, ampak tudi zaradi slovenske države, ki najt)oljše strokovnjake odklanja na tak način. Če je Fišer česa kriv, za- kaj mu tega niso povedali že prej? Fišerjevo vlogo v procesu proti duhovnikoma in gospodin- ji, to so mu, sodeč po poročanju medijev, očitali poslanci, na- tančno poznam, ker je vrhovno sodišče to sodbo razveljavilo na mojo prošnjo. Reči moram, da sta obtožba, ki jo je zastopal Fišer, in sodba, ki jo je izrekel te- danji sodnik, sedaj pa tudi eden vrhovnih tožilcev, za tiste čase in razmere, za tedanjo sodno prak- so skupaj s tedanjo pravno zna- nostjo naravnost nedolžni. Zato se šudim, da so poslanci to vzeli kot argument za neizvolitev. Slišal pa sem, da so navajali še druge zadeve, tudi neresnice. Žal mi je, da imamo tako Slove- nijo." • Ali bi bilo umestno spre- meniti postopek za predlagan- je kandidatov za ustavne sod- nike, njihovo izvolitev in način sprejemanja ustavnih odločb Tako kot pri prešnji se je tudi pri sedanji izvolitvi ustavnih sod- nikov pokazalo, da so politične parlamentarne stranke oz. njiho- vi pripadajoči poslanci dali pozi- tivne glasove predvsem "svojim" kandidatom in da so ustavni sodniki izvoljeni oz. neizvoljeni z minimalno večino. Tako izvoljeni ustavni sodniki niso pozabili svoje pripadnosti političnim strankam in so pri svojih odločit- vah v nekaterih zadevah glaso- vali v skladu s stališči svojih strank. Ko je neka ustavna odločba, s katero se rešuje tudi važno politično ozračje, sprejeta s 5 proti 4 glasovi vseh ustavnih sodnikov, kot npr.odločba o oceni ustavnosti zakona o refe- rendumu in ljudski iniciativi (Ur. I. RS št. 34/96), odločba o oceni ustavnosti vprašanj, vsebovanih za nameravani razpis referendu- ma o spremembah in dopolnit- vah zakona o denacionalizaciji (Ur. I. št. 34/97) in še druge, je težko prepričati politike in pa tis- te državljane, ki poznajo progra- me političnih strank - dostikrat pobudnic za oceno ustavnosti - in ki poznajo politične in vred- nostne nazore posameznih us- tavnih sodnikov, da pri odločanju niso bili merodajni samo pravni, temveč tudi poli- tični argumenti. Da bi bile ustavne odločtDe sprejete bodisi soglasno bodisi s čim večjo večino glasov, bi bilo mogoče doseči: a) kandidirati "prave" kandidate za ustavne sodnike, kar se pred- sedniku RS glede na sedaj vel- javni kandidacijski postopek ni v celoto posrečilo. Zato bi po mo- jem mnenju morali podpreti za- misel sedanjega ustavnega sod- nika mag. Matevža Krivica, pri- kazano v članku"Nesporazumi v ustavnem sodišču (Sobotna pri- loga Dela dne 28. 6. in 5. 7. 1997), da naj bi kandidacijski postopek za izvolitev ustavnih sodnikov zakonsko tako dopol- nili, da bi se še pred odločitvijo predsednika RS o tem, katere kandidate bo predlagal parla- mentu v izvolitev za ustavne sodnike, izvedlo še "zaslišanje" vseh kandidatov pred posebnim parlamentarno-strokovnim for- umom. Po zaslišanju naj bi ta forum podal oceno oziroma svo- je mnenje o sposobnosti posa- meznega kandidata za izvrševanje sodniške funkcije, kar bi pripomoglo predsedniku RS in parlamentu do pravilne odločitve; b) izvoliti predlagane kandida- te ne, kot je to sedaj določeno po 1. od.st. 14 čl. zakona o ustav- nem sodišču, z večino glasov vseh poslancev, temveč z 2/3 večino glasov vseh poslancev. Čeprav do sedaj predloga za spremembo omenjenega 14. čl. državni zbor ni sprejel, je upati, da bodo poslanci nekoč upošte- vali mnenje pravnih teoretikov in praktikov, med katerimi je brez dvoma tudi mag. Matevž Krivic, ki v prej omenjenem članku do- kazuje potrebo in korist izvolitve ustavnih sodnikov z 2/3 večino glasov vseh poslancev; c) spremeniti in dopolniti čl. 41 prej omenjenega zakona o us- tavnem sodišču tako, da bi določili nekatere zadeve, o kate- rih bi ustavno sodišče odločalo le s kvalificirano večino (npr. z 2/3) glasov vseh sodnikov. Če take večine ne bi bilo možno doseči, potem bi ostala zadeva, ki je bila poslana sodišču v oce- no ustavnosti in zakonitosti, ne- spremenjena. 10 ANTONIJA KRAJNC 5 Samozdravlienie Kadar se okolje spremeni na dobro ali slabo, smo se prisiljeni prilagajati. Tudi vsako življenjsko obdobje zahteva delo na sebi. Prilagajanje nam jernije energijo ali pa jo za- vestno "investiramo" v sebe. Spremembe potrebujemo kot počitek. Če jih je premalo, nam je dolgčas, če pa jih je preveč, se lahko zgodi, da postanemo neuravnoveščeni. Izgubimo cilj, svo- jo "rdečo nit". Jasno je, da se moramo čimprej razbremeniti, opustiti nekatere zastarele navade in ugotoviti, kaj nam je v tem življenjskem obdobju najpomembnejše. Energijo, ki jo navadno usme- rimo v skrbi, bi lahko preusme- rili v spremembe samega sebe, v prilagajanje dogodkom in času. Poskušajmo razmišljati pozi- tivno in ustvarjalno. Težko je, če je sprememb več, kot smo jih v nekem trenutku zmožni brez težav sprejeti. Življenje je nenehno ustvar- janje. Ko stopimo v stik sami s sabo, stopimo v stik z bistvom življenja. Žrtve bolezni postane- mo zaradi praznin v svojem poznavanju samega sebe. Če hočemo spremeniti svoje telo, ga pozdraviti, moramo najprej spremeniti svojo zavest. Niti dva človeka svojega telesa ne doživljata enako. Največji sovražnik obnavljan- ja in zdravega stanja telesa je na- vada. Če se telesnih procesov ne zavedamo, to ne pomeni, da jih ni. Morali bi uskladiti zavestno zavedanje z nezavednim. S spre- membo starih vzorcev življenja in razširjanjem zavesti se nam odpirajo neslutene in neznane možnosti za ozdravitev in boljše življenje. Človek se nenehno giblje med ravnovesjem in neravnovesjem. Veliko telesnih funkcij je vsak čas motenih, to pa pomeni, da je vsako trdno določanje zdravja nesmiselno. Veliko ljudi si z leti nakopiči obilo zadržanih čus- tev, posledica tega pa je bolezen. Dejansko je naše telo vedno pripravljeno za življenje v SE- DANJOSTI, preteklost ga obre- menjuje, spravlja v bolezen. Za- vedati bi se morali sebe tukaj in sedaj. Sedanjost nam ponuja življenje in izkušnje. Naš no- tranji svet je poln zapletenih razmerij iz preteklosti, če z nji- mi nismo razčistili. Ti dogodki niso več takšni, kot so se v resni- ci zgodili, ampak pogosto takšni, kakršne mi želimo pri- kazati sebi in drugim.Na takšen način nastanejo blokade, najprej v našem umu in potem v telesu. Poskušajmo biti eno s spre- membami, ki so neizogibne. Svet zunaj nas odseva našo no- tranjo resničnost. Medčloveški odnosi so ogledalo, v katerem se lahko nenehno ogledujemo in napredujemo. Lahko se trudi- mo v smeri brezpogojne ljubez- ni, neobsojanja sebe in drugih, celovitega dojemanja življenja. Uživanje v življenju pomeni uspešno ukvarjanje s celoto živl- jenja. Napeto, konfliktno obnašanje je stresno obnašanje in moti po- tek energije v telesu. Umirjeno vedenje, ki izhaja iz prijaznosti do sebe, pripomore k uravno- vešenju naše energije. Negativ- na čustva, kot so strah, jeza, pohlep in zavist, podirajo rav- novesje življenjske energije. Ljubezen je najmočnejše pozi- tivno čustvo in najmočnejše zdravilo. Poiščimo ljubezen na njenem izviru, v naravi, v sebi samem. Ugotovili bomo, da več kot dajemo, več sveže ljubezni priteka k nam. Ljubezen ni omejena s časom in prostorom, in ko smo z njo ali v njej, pozabimo, da obstaja čas. Z ljubeznijo pomislimo na svoje najbljižne in si naredimo načrt za ureditev ustreznih, uravno- vešenih odnosov z njimi. Ni po- trebno nič drugega, kot sprostiti se in dajati. LJUBEZEN Podarjam ljubezen brez meja, pogojev, omejitev Z njo lahko počneš kar želiš S smrekovo vejico božam tvoj obraz V praznini polnosti duše uzrem iskrico v naslednjem trenutku močan ogenj Iščem v svetovih pod smrekami brez meja in časa Brezpogojno zaljubljena v ljubezen. (Antonija Krajnc, Polnost, prazni- na, pesniška zbirka 98) NASVETI Četrtek, 3. september 1998 - TEDNIK 49, nadaljevanje DRUŽINA NEVROTIČNEGA OTROKA - 3. nad. Otrok kot nadomestek za zakonca Osnovna značilnost te dina- mične interakcije je, da otrok v podzavestni fantaziji očeta ali matere zavzame vlogo ne- kakšnega nadomestka za drugo- spolnega zakonskega pannerja. Za razliko od prej omenjene vlo- ge, ko so starši silili otroka v vlo- go starih staršev, jih tu silijo v vlogo nekakšnega "ljubimca". Med 4. in 5. letom starosti otroka pride do posebno tesne navezanosti deklic na očeta in dečkov na mater. To je povsem normalno. Dru^če je, če se ta erotična navezanost fiksira in ohrani preko določenega živl- jensk^a obdobja (psihoanaliza je prepričljivo orisda posledice lega m po mnenju S. hreuda je U) celo eden glavnih vzrokov /.a številne oblike nevroze). Do tega, da pričakuje eden od staršev od otroka, da mu bo na- domestil zakonskega partnerja (in tako delil z njim vse proble- me in interese, mu stal ob strani in mu pomagal skozi življenje), pride posebno tedaj, če so starši ločeni, če ne živijo skupaj ali pa je eden od njiju umrl. V to po- sebno zvezo z enim od starcev (in z nalogo, da odškoduje enega od staršev za vsa razočaranja, ki mu jih je prizadel partner) so otroci pahnjeni večkrat tudi v neharmoničnih zakonih. Izmed drugih piholoških dejavnikov, ki večajo verjetnost, da se bo znašel otrok v tej vlogi, je tudi osebnostna nezrelost matere ali očeta. Podrobna analiza staršev, ki si- lijo otroka v vlogo nadomestka za zakonca, pokaže na nezrelo seksualnost Zato je blizu zakl- juček, da je eden od raalogov za taka pričakovanja staršev njiho- va bojazen pred lastno spolnost- jo. Pri očetih je to podzav^tni strah pred kastracijo, pri mate- rah pa strah pred moško agresi- jo. Opazovanja tudi kažeje, da imajo preveč skrbne matere, ki težijo po pretiranem in prete- snem kontaktu s svojimi sinovi, kar po vrsti težave v spolnosti. Nadaljnji razlog za siljenje otroka v to vlogo najdemo v pričakovanju staršev, da bo otrok tak, kot so želeli, da bi bil njihov partner, ki pa tak v resni- ci ni. Tudi žene, ki trpijo za t.i. 'moškim kompleksom", se nagi- bajo k temu, da potisnejo otroka v vlogo zakonca. Nezadovoljne s svojo ženskostjo in negotove vi- dijo v sinu kot "delu sebe" nado- mestek svojih ženskih po- manjkljivosti, simbolični dokaz svoje moškosti in moči. Ta raz- log opazimo zlasti pri ženah, ka- terim so dali v otroštvu vedeti, da so si starši namesto njih bolj želeli sinove ali katerih očetje so podcenjevali ženske nasploh. Še oekaj o otroku vlogi nado- ra^tka za zakonca pa še nas- lednjič. mag. Bo|an Sinko Mineštre Vroči poletni dnevi, ko kuhamo bolj na hitro, se počasi iztekajo in zopet bo kuhanje zanimivejše. Zanimive za pripravo in izziv za kuharje in gospodinje pa so tudi mineštre oziroma juhe, ki jih lahko ponudimo kot sa- mostojen obrok. Že sama beseda pove, da gre za jed, ki je zelo raznolika po svoji vsebini in vsebuje zelenja- vo, meso, testenine ali riž. Rav- no zaradi svoje raznolikosti so to jedi, ki so primerne za samos- tojen obrok, saj so dovolj nasit- ne in tudi pokrivajo vse hranil- ne snovi, tako da dobimo polno- vreden obrok. Mineštre veliko pogosteje pri- pravljajo na Primorskem, pose- bej veliko različnih pa poznajo Italijani. Najpogosteje jih pri- pravljamo iz ribjega, telečjega ali kokošjega mesa, okus pa jim zaokroži dodatek surovega mas- la . Za vzhodnoevropske mineštre pa je značilno, da jih pripravljajo iz govejega mesa in jim pogosto dodajajo tudi rdečo peso. Vse mineštre zahtevajo, da do- dajamo posamezne sestavine v takih časovnih razmikih, da so kuhane obenem. Se posebej mo- ramo paziti takrat, kadar upora- bimo nežne sestavine, ki so hi- tro kuhane, na primer meso rib, nežna zelenjava, kot so cvetača, brokoli, bučke in por, ter sesta- vine, ki potrebujejo daljši čas to- plotne obdelave, kot so stročji in suhi fižol. Mineštre tik pred serviranjem zgostimo. Za zgostitev so pri- merne testenine, ki so po svoji obliki čim manjše, ali riž. Tako testenine kot riž damo kuhat v zadnji četrtini kuhanja oziroma najmanj 10 minut pred servi- ranjem jedi. Okus večine minešter iz- boljšamo z naribanim parmeza- nom. Zaradi njegovega močnega okusa je priporočljivo, da ga ponudite posebej v stekle- ni skodelici in si ga vsak po želji potrese po mineštri. Pri nas pogosto pripravljamo mineštro di verdura. To slavno mineštro Itahjani pripravljajo tudi poleti, jo hranijo do kosila na sobni temperaturi ter je pred serviranjem ne pogrejejo. Pri- pravijo jo iz 15 dekagramov su- hega belega fižola, ki ga čez noč namočijo in ga do polovice sku- hajo v slani vodi. Posebej na olivnem olju prepražimo 2 ko- renčka, 2 čebuli in 4 stebla belušne zelene. Vso zelenjavo narežemo na kocke. Zalijemo s kostno juho ali osnovo ter doda- mo lovorjev list in beli fižol sku- paj s tekočino vred. Ko juha po- novno zavre, dodamo 2 pora, 15 dag stročjega fižola, česen, sol in poper. Pokrijemo in kuhamo najmanj 5 minut. Nato dodamo majhno razcvetkano cvetačo in 10 dekagramov kratkih makaro- nov. Testenine skuhamo al den- te, to je tako, da so pri ugrizu čvrste. Dodamo 2 narezani bučki ter 3 olupljene in seseklja- ne paradižnike. Kuhamo še 5 minut. Iz mineštre poberemo lovorjev list ter dodamo še bazi- liko in peteršilj. Mineštro ponu- dimo skupaj s parmezanom. Zelo znana je tudi mineštra alla fiorentina. Za to različico mineštre di verdura na 2 žlicah olivnega olja prepražimo sesekl- jano čebulo, str strok česna in koščke surove gnjati. Dodamo na koleščke narezan por, glavico grobo sesekljanega zelja in 40 dekagramov namočenega drob- nega fižola ter prilijemo toliko mesne juhe, da je zelenjava po- krita. Juho počasi kuhamo pol ure . Iz nje vzamemo približno četrtino zelenjave, jo pretlačimo in vsipljemo nazaj v juho. Do- damo žličko svežega rožmarina in juho kuhamo še 5 minut. Po- nudimo jo z opečenimi kruhovi- mi kockami. Ribjo mineštro pripravimo po- dobno kot mineštro alla floren- tine, le da izpustimo fižol, od ze- lenjave uporabimo vsaj 5 raz- ličnih vrst in ob koncu kuhanja v mineštro zakuhamo na koščke narezan poljubni ribji file in riž. Zraven ponudimo par- mezan. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ/^ V VRTU ^ Vrt pred jesenjo Kljub vremenskemu pregovoru: "Kakor je zadnji dan avgusta, taka je- sen bo - lepa ali pusta," bo za vrtnarja v obeli primerili jesen lepa in ve- sela, ker mu vrt in narava z jesenskimi plodovi bogato povrneta in poplačata vanju med letom vloženi trud. V SADNEM VRTU imajo sadjarji v tem času naj- več opravil pri obiranju in spravilu sadja. Pridelano sadje uporabimo na različne načine: največ ga porabimo v svežem stanju, plodove trpežnejših sadnih vrst in sort shranimo, drugorazredno in po- kvarljivo sadje pa predelamo v kakovostnejše sad- ne proizvode. Trpežnost in kakovost sadja je od- visna poleg negovanja v pridelavi med letom in njegovega zdravstvenega stanja še od izbire pra- vega časa ter načina obiranja in spravila. Pri sad- ju, ki smo ga namenili sprotni porabi v svežem stanju in predelavi, počakamo, da dobro dozori in da doseže užitno zrelost. Sadje pa, ki smo ga na- menili za hrambo, oberemo in spravimo, brž ko doseže drevesno zrelost. Sadje za hrambo naj bo obrano in ne trošeno. Plod mora imeti pecelj, s čimer se zavaruje pred okužbo s skladiščnimi gli- vičnimi boleznimi in prepreči izhlapevanje sokov iz plodu. Od udarcev ali vbodljajev raznih insektov poškodovani plodovi nimajo skladiščne trpežnos- ti. V shrambo spravljamo na nočno temperaturo ohlajeno sadje, ki ne sme biti rosno ali vlažno. V sadnem vrtu sproti pobiramo samoodpadlo in nagnito sadje ter ga odstranjujemo, da zmanjšamo možnost okužb zdravega sadja. Malinam, ki so prenehale ploditi in je letošnji pri- delek z njih pospravljen, takoj po obiranju izrojene poganjke pri tleh porežemo in sežgemo, da hkrati uničimo zalego malinove muhe, ki je med tem že zalegla v stržen malinovih stebel. S koreninsko za- snovo vred odstranimo tudi nedoraščene po- ganjke, ki grme samo prekomerno zgoščujejo in zasenčujejo. Glede na vzgojno obliko pustimo v grmu tri do pet najbolje raščenih letošnjih po- ganjkov ali v vrsti na razdalji 15 cm stebliko od ste- blike in jih privežemo na oporo. Jagodnim grmom, ki so prenehali ploditi, od- stranimo stare izsušene in od bolezni napadene liste ter pritlike, da jih ne bi ovirale pri obraščanju in utrjevanju za prezimitev. V OKRASNEM VRTU v začetku septembra po- svetimo še posebno skrb negi vrtnic. Te v tem času preživljajo neko krajšo, skoraj neopazno ob- dobje počitka, ko si nabirajo moči za ponovno vcvetanje v jeseni. Oplevemo jih in plitvo obdela- mo zemljo med in pod grmi. Nasad pognojimo z lahko topnimi mešanimi gnojili, posebej pripravlje- nimi za vrtnice, in to s poslednjim letošnjim od- merkom. Porežemo poganjke z odcveteiim cvet- jem ali jih krajšamo za 4. ali 5. brstom, da vzpod- budimo novo obraščanje s cvetnimi poganjki. V jeseni se vremenske razmere spremene toliko, da je listje več časa mokro, zato se ob tej še poletni ugodni toploti še posebej na mlade poganjke na- glo širijo plesen, rja in črna listna pegavost. S po- gostejšim škropljenjem preprečujemo okužbe, da bi rastline čim dalje ohranili zdrave in sposobne za cvetenje. Čeprav je čas za sajenje večine vrst spomladi cvetočih čebulnic konec septembra in v oktobru, pa čebulice amarilisa, jesenskega žafrana, podle- ska, cesarskega tulipana, bele lilije in zvezdnice posadimo že v poznem poletju - v prvi polovici septembra. Globina sajenja čebulnic je trikrat tako globoko, kot je njihova debelost. V ZELENJAVNEM VRTU v začetku septembra sejemo špinačo, katere liste ob ugodni in dolgi je- seni nabiramo še pozno jeseni, sicer pa vse do pomladi. Špinačo pridelujemo zaradi sočnih, veli- kih zelenih listov z veliko vsebnostjo listnega zele- nila, kar ji daje veliko prehrambeno in zdravilno vrednost. Med zelenjadnicami je edina, ki v ob- dobju krajših dnevov v listu nakupiči toliko listne- ga zelenila z izredno veliko vsebnostjo rudnin, vi- taminov in drugih, še posebej za mladi človeški organizem koristnih snovi. Sejemo jo v vrste 20 cm narazen, v vrsti pa 2,5 do 3 cm med semeni. Zahteva dobro pripravljeno in humozno bogato zemljo. Posevek vse od kalitve naprej skrbno ne- gujemo, ga okopavamo in plevemo. Špinača je občutljivejša na zapleveljenost kot druge vrtnine, plevel kurja črevca pa jo že v kratkem času zaduši. Za naše vremenske in talne razmere so priporočene sorte novozelandska plazeča in nor- vak, za jesensko setev pa je najboljša sorta mata- dor, ki razvije še posebej velike ^mehurjaste tem- nozelene liste in dobro prezimi. Špinačo je pripo- ročljivo zavarovati s prekrivali, če smo jo sejali na lege z ostrim zimskim mrazom. V prvi polovici septembra je tudi čas za vlončevanje peteršiljevih korenov, ki jih pozimi v toplih in svetlih prostorih silimo za boljše obraščanje in obnovo listne rozete. Pa tudi setev v okenska korita je še v tem času mogoča, da bodo v zimskem času pri roki kot začimba okusni pe- teršiljevi listi. Miran Giušič, ing.agr. KRVODAJALCI 18. AVGUST - Janez Kocmut, Žabiak 59, Marjan Kirbiš, Markovci 13, Mirko Cuš, Bukovci 24/a, Boštjan Amon, Skorba 37/a, Branko Mlakar, Gra- jena 46, Andrej Kozel, Velika Varnica 6, Milan Arnuš. Podvinci 92/a, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Janez^ombek, Ul. Nikole Tesla 21. Kidričevo, Zvonko Zabota, Mestni trg 4. Ruj, Jože Hentak, Dornava 119, Janez Tašner, Mestni Vrh 89. Ptuj, VojaVeličkovič, Potrčeva 48, Ruj. 19. AVGUST - Stane Hon/at, Majšperk 30. 20. AVGUST - Alojz Kovačec, Formin 4/a, Albin Intihar, Gerečja vas 12. Martin Potočnik, C. 8. av- gusta 8, Ru. Dušan Furek, Draženci 87/a, Ivan- ka Vidovič, Kraigherieva 27, Ruj, Anton Cenar, Mezgovci 55, Vida Kovačec, Formin 4/a, Sandi Roškar, Pobrežje 146, Danilo Krajnc, Arbajterje- va 7, Ruj, Franjo Bezjak, Art>ajterjeva 3, Ruj. Alojz Cajnko. Zagrebška 12, Ruj, Miran Jagari- nec. Spuhlja 108, Boris Spindler. Prerad 40, Ivan Simenko, Krčevina pn Vurbergu, Tone Ceh, Ul. Jožefe l^cko 24, Ruj, Daniel Roškar, Goušnica 146. Viktorija Breznik, Podvinci 95,'a, Darko Vol- kner, Žgečeva4. Ruj, LeonidaOzimek. Anželova 11. Ruj, Stanko Frčeč, Apače 175, Olga Šoštarič, Rimska pl. 17, Ruj, Janko Fras, Flege- ričeva 1, Ruj, Franc Majerič, Sagadinova 13. Ruj, Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a, Marica Vi- dovič, Dolena 19/c. Samo Kočevar, Dravska 3. Središče ob Dravi, Stanko Hrit>eršek, Stojnci 137/c. Franc Segula, Potenšak 17. Janez Malin- ger. Skorba 27/c, Franc Pšajd, Črmija 5, Vladimir Zagoršek, Dornava 145, Janez Korent, Črnrtja 20, Branko Mohorko, Apače 284, Anita Stana, Stojnci 102, Milan Krajnc. Grajena 36, Anica Brmež, Sela 35, Roman Kostanjevec, ZagojiS 21, Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj, Milan Plohi, Rucmanci 48. Jožica Unuk, Kraigherjeva 18. Ruj. Stanislav Molnar, Krčevina83, Franc Ko- zel. Zaki 37/a, Miha Peklar. Zg. Duplek 53, a. Alojz Ters, Klinetova 10, Maribor, Vinko Gorjup, Dra- gonja vas 12. Jože Lisec. Truba-^jeva 6. Ruj. Vla- do Perhač. Mestni Vrh 7, Ruj, Drago Vrtič, Dor- nava 136, Anton Cigiar, Rimska ploščad 21, RUJ- Drago Furek, Hajdoše 39, Tomaž Kaučič, 00- pleska 55, Maritx)r, Vladimir Gajšt. Sestrže 99 YllP!illfl]]riMA6. BOJAN iiiNKO, SPEcT KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 188. NAD Zcflron^ cfriixiii0 In duševno mdruvie fCDNIK - Četrtek, 3. september 19% 11 ZANIMIVOSTI pTUJ / POOSTREN NADZOR PROMETA lUiialuiiene veljajo ceslno- promehil prci^^isi? počitnic je iconec, ulice in ceste so polne udeležencev v pro- metu. Največ je pešcev, predvsem šoloobveznih otrok. V Javnosti se spet širijo opozorila: Pazite, šolarji na cesti! Policisti so se pripravili na povečan obseg prometa, vendar je ne morejo pojavljati na vseh jnestih ob cesti, zato sami poskrbimo za varnost. Ponovno sem se s policisti od- pravil na ceste. Cestne nevarnos- ti sta mi pokazala policista Go- jazd Vouk in Milan Kolednik. Mirno nedeljsko popoldne ni ravno prineslo težav v prometu, tako da je bilo njuno delo osre- dotočeno na nadzor prometa. Ugotavljali smo, da je novi za- kon prinesel kar nekaj dobrih sprememb. Vsi vozniki so pripe- ti z varnostnimi pasovi, alkoho- liziranih je zelo malo, prav tako pa se je vožnja nekoliko umirila in upočasnila, čeprav ob pogledu na policijski avtomobil nekateri pretiravajo s počasno vožnjo in bi jih bilo potrebno kaznovati zaradi takšnih prekrškov. Tik ob koncu našega dela smo naleteli na prometno nesrečo prve stopnje, kar pomeni manjša materialna škoda brez poškodo- vanih, kjer ni potrebna policij- ska intervencija, če se udeleženci dogovorijo med seboj. Vendar se to ni zgodilo, tako da sta policaja morala posredovati. Hrvaški voznik avtobusa je pri vzvratni vožnji v križišču poškodoval dva avtomobila za seboj. Najprej je hrvaški voznik trdil nasprotno, nato pa je vseeno priznal, saj je bilo preveč prič. Kot krivec bi moral plačati kazen (policaji lahko po novem zakonu pri ne- katerih nezgodah kaznujejo krivca brez prisotnosti sodnika za prekrške), ker pa denarja pri sebi ni imel, sta mu napisala položnico, čeprav smo že vna- prej vedeli, da ta ne bo nikoli plačana. Če pa bi bil v enakem položaju slovenski državljan, bi naša država že poskrbela, da bi na neki način poravnal dolg. Tako ostaja v zakono o cestnem prometu še vedno luknja, kako kaznovati tujce, ki pri nas povzročijo veliko hudih promet- nih nesreč. Naši vozniki pa v tu- jini svoje napake zelo drago plačajo, tudi z zaporom ali odvzemom osebnega avtomobi- la. Upamo, da bo začetek šolskega leta minil brez nezgod in da bo naša država poksrbela za vse kršitelje cestnoprometnih pred- pisov enako. Milan Krstne Nesreča, v kateri je bil udeležen tudi tuji avtobus. Foto: Nini "Dober dan, vozniško in prometno, prosim!" PREJELI SMO "Bavčarjev zakon" izloča Slovence po sve- tu iz denacionalizacije Kot je javnosti znano, je 27. 7. 1998 Državni zbor RS sprejel t.i. "Bavčarjev zakon", to je za- l^on, s katerim je spremenjenih skoraj tretjina členov veljavnega Zakona o denacionalizaciji (ZDEN). Spremembe so bile sprejete kljub ja- snim in pogostim ter odločnim opozorilom Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP), da so spremembe protiustavne in proti- evropske. Že naslednji dan po sprejetju "Bavčarjevega zakona" pa je Državni svet RS izglasoval veto na ta zakon. Ne zaradi njegove protiustavnosti, pač pa zaradi močnega nasprotovanja nekaterih, da bi se slovenski Cerkvi vrnilo premoženje v nara- vi, čeprav je to po sedaj veljavnem zakonu mogoče. Zaradi veta Državnega sveta bo moral Državni zbor še enkrat glasovati o tem zakonu in pri gla- sovanju pridobiti absolutno večino. Prizadevanja za spremembo oz. izničenje Za- kona o denacionalizaciji so bila že od vsega začetka silovita. Sile, ki niso mogle preprečiti sprejetja tega zakona novembra leta 1991, so bile uspešne pri zaviranju njegove realizacije. To so sile s komunističnimi miselnimi vzorci, ki so še vedno prevladujoče na slovenski politični sceni. Ker je Slovenska ljudska stranka trenutno koali- cijska partnerica Liberalne demokracije, ki je bila pobudnica za spremembo ZDEN, je glaso- vala za "Bavčarjev zakon". Vendar pa je v spremembah zakona ("Bavčar- jev zakon") nekaj toliko uničujočih sprememb, da bi izničile duha veljavnega Zakona o denacio- nalizaciji in onemogočile vrnitev lastnine. Že v 1. členu "Bavčarjevega zakona" je dodan novi 3. odst, ki se glasi: "Če je imela fizična oseba iz 3., 4. in 5. člena tega zakona na dan 9.5. 1945 jugoslovansko državljanstvo, je tuj državljan upravičenec do denacionalizacije le, če je taka pravica na podlagi meddržavne pogode priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upra- vičenec." To pomeni, da tuj državljan - naš rojak na tu- jem - čeprav ima tudi slovensko državljanstvo, ne more biti upravičenec, če med Slovenijo in to državo, katere državljan je, taka pravica ni obo- jestransko priznana z meddržavno pogodbo. Takšno določilo jemlje torej status upravičenca našim ljudem na tujem, npr. sedanjim državlja- nom ZDA, Argentine, Avstrije itd., kjer ni bilo nikoli ne komunizma in ne nacionalizacije, zato tudi takšne meddržavne pogodbe ni in je ne more biti. Pravosodni minister g. Marušič se sicer izgo- varja, da je ta formulacija"mišljena" predvsem za bivše jugoslovanske republike, vendar je to nere- sna, zavajajoča in nestrokovna razlaga, saj je vendar bistveno, kaj v členu piše. "Bavčarjev zakon" pa gre še dalje: V 2. točki 23. člena, kjer se dovoljujejo revizije že pravno- močnih odločb, piše, da je dopustno začeti pos- topek obnove - revizije: "in v drugih primerih, ko je bila premoženjska pravica priznana osebi, ki po določbah tega zakona ne more biti upra- vičenec". To pomeni, da če je naš rojak, razlaščenec - tuj državljan že pridobil premoženje, mogoče sprožiti revizijo odločbe, ker po 1. členu tega za- kona sedaj ne bi smel biti upravičenec. Tak poseg v že pridobljene pravice upravičen- cev in posebej pravice naših rojakov na tujem predstavlja nezaslišano diskriminacijo dela našega narodnega telesa. Prepričani smo, da takega zakona poslanci no- bene stranke, ki resnično spoštujejo zakone in ustavo, ne morejo potrditi. Predsedstvo ZLRP Slovenije: predsednik Martin Jaklič, dipl. ing. PREJELI SMO Zapoznela modrovanla! Zadnje čase je bilo na temo ureditve mansarde v OS Mladi- ka v časopisih Tednik in Večer v rubrikah "Pisma bralcev" kar ne- kaj prispevkov. Ti modrijani so glede omenjenih del dokaj kri- tični, celo ostri, pri vsem tem pa se sprašujem, kje so bili pred dvema letoma, ko je bilo potreb- no prepričevati občinske in državne veljake o nujnosti iz- boljševanja pogojev za naše otro- ke v tej (in tudi drugih ptujskih) šoli. Kje so bili takrat s svojimi "blestečimi prispevki" in veliki- mi besedami? Takrat bi bilo takšno javno izražanje mnenj zelo dobrodošlo in moje delo precej lažje ter bi nam takrat s skupnimi močmi in konstruk- tivnim sodelovanjem morda celo uspelo doseči tudi gradnjo pri- zidka. Sedaj pa avtorji nekih "strokovnih" pisem, ki se niso potrudili niti toliko, da bi si priskrbeli pravilne informacije glede omenjenih del, dajejo v nič ves trud in energijo, katero je bilo potrebno vlagati več mese- cev, da bo sedaj učencem in učiteljem vsaj malo lažje. Očitno se avtorji nekaterih pisem tudi sami zavedajo, da javnost zavaja- jo, saj nimajo niti toliko pogu- ma, da bi se pod članke podpiso- vali s priimkom in imenom. Glede na to, da prihaja jesen in lokalne volitve, je po mojem mnenju namen takšnih člankov skoraj preveč prozoren in gre ne- katerim avtorjem bolj za zagot- avljanje političnih pozicij kot pa resnično za varnost otrok. Mor- da bi danes OŠ Mladika imela prizidek, če nekateri vodilni ptujski politiki in njihove stran- ke ne bi podpirali politike dajan- ja občinskega denarja za nad- standardne pogoje okoliškim šolam, ko hkrati v sami MO Ptuj ni šole, ki bi izpolnjevala pogoje za devetletno šolanje. Na to in še mnoga druga dejstva bodo mora- li javnosti odgovoriti vsi tisti, ki so z vlaganjem amandmajev v mestnem svetu izsiljevali takšno izvajanje političnih odločitev na raznih področjih, vključno s šolstvom. Miro Letonja, član odbora za družbene dejav- nosti pri MS MO Ptuj TILENMROOLE/STRANISCAVANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVIJI Oprostite, kie /e shoniue? 10. I Stranišče je bilo samostojen prostor, ki je bil tako ozek, da je sedalna plošča segala od ene ste- ne do druge. V sredi je bila okro- gla odprtina, ki se je končala z h- iakcem, izrezanim iz kroga v navpično stranico. Odprtina je ^naka kakor pri javnih stra- niščih. Sedalna ploskev je bila verjetno lesena, ker je prijetnejša od hladne kamnite. ^''"an/šče, eden od prostorov J Eine Stadt wie Rom, str. Stene so bile okrašene z okra- ski, v bogatih hišah pa morda tudi poslikane. V zasebnem stra- nišču ni take stopnice kakor pri javnem, kjer je sredi nje lijak (utor), pač pa je dvignjena stop- nica, ki je široka za celo širino prostora. V stranišče si prišel skozi hod- nik, ki se je odcepil v kuhinjo in stranišče, včasih pa so ga "skrili" pod stopnice, ki so vodile v zgornje nadstropje. Stranišče ni imelo vrat, pač pa so intimnost dosegli tako, da so ga od drugega prostora ločili z zaveso. Ob stranišču so imeli tudi po- sodo z vodo (vrč) in brisačo, morda že omenjeno paličico s spužvo, uporabnik pa si je, kakor danes časopis, velikokrat na stra- nišče prinesel knjigo. Domnevamo, da je bila kanali- zacija urejena tako kakor pri jav- nih straniščih, torej da je pod se- dalom neprestano tekla voda. To domnevo potrjujemo zato, ker nismo zasledili pokrova, ki bi pokrival odprtino. Pokrov pa je gotovo zato, da zadrži neprijeten vonj in tudi muhe. Če je voda v stranišču neprestano tekla, teh neprijetnosti ni bilo. Mogoče pa je tudi, da je posoda z vodo, ki je narisana na nekate- rih slikah, služila odplakovanju odpadkov, kar pomeni, da je bila kanalizacija speljana izven hiše, voda pa morda ni neprestano te- kla pod straniščem. Takšno ka- nalizacijo so si verjetno lahko privoščile vse zasebne hiše. 3. PETOVIJA NASTANEK MESTA Naselbina je na Ptuju že zelo stara. Ga. Jevremov mi je pove- dala, da so najstarejše najdbe, ki dokazujejo stalno naselitev, stare celih 5000 let.^ Le malokatero mesto se lahko pohvali s tako dolgo zgodovino. Ko so Rimljani tukaj postavili svoj vojaški tabor, je bil ta pros- tor torej že naseljen. Ga. Mikl- Curk meni, da so se Rimljani na tem prostoru naselili iz tehle razlogov: - hidrološki (Drava), - konfiguracija tal (griči se končajo z grajskim gričem, ki varuje mesto), - ugoden položaj reke Drave (na tem mestu lahko prehodna), - trije vodotoki (Grajena, Stu- denčnica, Dravinja), - primerna sestava tal in agrar- ni potencial (zemlja je morala preživljati legijski tabor seveda tudi preko zime - žito, krma, živina), - splavarstvo (rečni promet), - naravne dobrine (glina, po- horski marmor).^ Ugoden prehod preko Drave pod grajskim gričem je pripo- mogel, da se je Ptuj razvil tudi v pomembno prometno središče in mostišče rimske države."* Opombe: ^ Najstarejša poselitev je z najdbami izpričana že v tretjem tisočletju pr. n. št. M. Jevremov, tipkopis, str. 1. ^ Na tem prostoru so bila posel- jena plemena, ki so v okviru ple- menske zveze pripadala Noriškemu kraljestvu. Jevre- mov, tipkopis, str.l. ^ Mikl-Curk, Ptuj 1993, str 205-210. Curk, Ptuj. str. 7. Ne smemo pozabiti, da je tod peljala že us- taljena trgovska pot, imenovana "jantarjeva cesta". Načrt stanovanjske hiše s straniščem. Ljudje nekoč, str. 40 12 Četrtek, 3. september 1998 - TEDlIlK IZ HASIH KMUeV HAJDINA / SREČANJE SOŠOLCEV NIŽJE GIMNAZIJE Zadnia generaci/cr Zadnja generacija nižje gimnazije Hajdina Na hajdinski šoli so se srečali nekdanji sošolci, ki so pred 40 leti končali nižjo gimnazijo. Og- ledali so si obnovljeno in prizi- dano šolo, ki jim jo je razkazal sedanji ravnatelj Jože Lah. Nad njeno urejenostjo in lepoto so bili zelo navdušeni. Po ogledu so se napotili v bližnje gostišče, kjer so obujali spomine na šolska leta in se bo harmoniki prijetno zabavali vse do jutranjih ur. Ker so generaci- ja, ki ji čas že hitreje teče - saj veste, starejši kot je človek, krajša so leta - so si obljubili, da bodo srečanje redno obnavljali. A.J. ORMOŽ / GRADNJA OBVOZNICE PRI KONCU Otvoritev pref kot naiifovano Sedaj je že gotovo, da bo otvo- ritev ormoške obvoznice pred 21. septembrom, ki je bil načrtovan za zaključek del. Nadzornik Milijan Senčar iz Družbe za državne ceste je po- vedal, da se sedaj pripravljajo na tehnični pregled ceste, opraviti morajo še manjša fmalizacijska dela in na nekaterih delih ceste dokončati asfaltiranje. Na neka- terih mestih morajo urediti tudi še talno in vertikalno signaliza- cijo. Potrudili se bodo za lepo hortikulturno ureditev, seveda pa je pri tem treba upoštevati tudi letni časi in možnosti. Priključki na obvoznico ne bodo semoforizirani, priključek proti Ljutomeru pa bo imel ure- jeno javno razsvetljavo. Dela so potekal bolje, kot so načrtovali, kako pa se bo to po- kazalo na financah, pa zaenkrat še ne vedo, saj je za končni obračun treba počakati do zakl- jučka del. vki Urejanje prikijučl