Nova tlaka in sužnost. Dne 7. sept. 1848., t. j. pred 25 leti se je odpravila stara tlaka, (rabota) in desetina. Sicer so raoiali kmeti teško ,,iešitev" plačevati, vendar rešeni so bili jarma, v katercga so jib uemski nasilniki vpregli že pied veliko sto leti. Ali zdaj ubogega kmeta porivajo in tiščijo v novo zužnost in blapčevstvo. Naš slovenski kmet leze od dne do dne dalje v novo sužnost. Rešen sužnosti grajšakov, propada v hlapčevstvo denarnih mešetarjev iu oderubov. To se godi tako: Slovenski kmet se je dal od libeialnib dobtarjev in notarjev in sploh mestjanov in tržanov pregovoviti, da je same liberalce volil za poslanee, večjidel same dohtarje in notarje. Ti so kmetu pripomogli do nekaterih postav, ki mu gotovo niso povoljne, da ne rečemo naravnost: na škodo. Taka je na primer, postava: da se sme ženiti, kdor in kder le boce — brez vsega prašanja srenj ali občin. Ali tega liberalni dohtarji niso pomislili, da so po tej postavi veliko skrbi in težav srenjam naložili, število potepuhov pa pomnožili. Druga taka postava je, da sme vsak po svoji volji od posojenih denai-jev jemati po 10, 20, 50 in več procentov. Tako so nadelali gladkopot odrtijam, o kterih bo Sl. Gosp. še veekrat govoril. Vendar najpogubnejša utegne za naše kmete biti postava, da sme vsak po svoji volji od svoje hiše ali posestva oddajati kos za kosom, dokler ne ostane, kakor prazne stene in predrene strebe. Tako zgine posestvo za posestvom. — Poprej svoboden kmet postane blapec ali ,,lonar" najemnik novih gospodov. Kdo pa so ti gosodje? Tisti, ki imajo denar. Denar pa je pred vsem v rokab judov in liberalcev, mestjanov, dohtarjev in notarjev — sploh denarskib mešetavjev ali kapita- listov. Ti kopujejo posestva, ker se zoper moč jihovega kapitala premali posestniki nikakor več braniti ne morejo. Kmetski ljudji postajajo sužni liberalnih peneznib mogočnikov. To ni prazen strah Sl. Gospodarja. Povsod, kder so liberalci postavo napravili, da se smejo giunti ali posestva trgati ua kose in kosčeke, povsod so svoboden, močen kmetski stan zatrli in iztrebili. Ljudje so na kmetib večjidel revni težaki, vajncaiji, blapci in lonaiji denarske gospode postali. Tako je na Angleškem, tako se godi po nekaterib krajib na Nemskem. Tudi pri nas se enaka kaže. Le poglejmo, kako je v Sl. Goricab, v Halozih itd.! Domačib, samosvojih posestnikov je od leta do leta meaje. Mestna gospoda, tujci si kopujejo posestva, slovenski kmet pa jim služi za viničarja. Blizo Mariborajse teško najdeš domačega posesnika ali kmeta. Stevilno Ijudstvo je ondi že pogolnem zašlo v ,,novo tlako in sužuost." Zali Bog, da ova za Slovence žalostna prikazen vedno dalej sega. Tudi po goratib in gozdnatib krajib na Slovenskem kopujejo pohlepni fabrikanti in drvarski barantači (večjidel judi) posestva ter jib do čista posekajo. Ostale goličave potem dajo razkosati ,,zersttiklati" in prodati. Po tej poti pridc kmetski stan na nič. Zgubil se bo v malib posestnikib, viničarjih, težakib in beračih, in zabredil v odvisnost ali sužnost. 0 verjetnosti tega se bomo tem bolj prepričali, ako še sledeče pomislimo. Poželjivost, gizdost in lebkomišljenost se čem dalje bolj širi med prostim ljudstvoni. Nasledki tega utegnejo tem hujši biti, ker sv. vere moč marsikaj, posebno pa slabe šole, motijo in ovirajo. Razkosovanje ia trganje gruutov bo tedaj čem dalje, tem bolj pogosto. Več, kakor se od posestva proda, menj se bo dalo še to, kar je ostalo, dobro obdelovati. Pridelki bodo vedno menjši, skrb za otroke in družino pa tem težavnisa. Kmalu zabrede posestnik v grabljive pesti dolžuikov, ki ga z davkarijo vred spiavijo na boben ali na nič. Se na lastnem posestvu mora biti viniear ali pa težak — če ne on, pa gotovo njegovi otroci. Ako se temu v okotn ne pride, t. j., ako se svojevoljno razkosanje gruntov ne zabrani, potem bodemo polagama: imenitni, vrli steber države, svobodni kmetski stan zgubili. Ljudstvo bo popolnem zapadlo noveinu robstvu, vajncarski podložnosti in sužuosti. Ali ker je še Čas to nesrečo odvrnoti, zato se hočemo zdramiti iu voliti take poslance, ki bodo na to delali, da se ova nesrečna postava o razkosevanji posestev odpravi. Kcr tega liberalni poslanci storiti ne morejo in tudi nečejo, zato bodeino takim ponudnikom slovo dali, n. pr. Seidluu, dobtarjema Vošojaku iu Ploju. Volili bomo moževe, katerim je resničuo inar zasrečo in blagostan kmetskega ljudstva, kakor sta n. pr. g. H e r m a u i n g. K o s a r. Stare tlake iu desetine grajsakov smo rešeni, zdaj se pa bočemo tudi nove tlake in sužnosti obraniti, ki nam žuga od strani libeialnib peneznib mogočnikov, prebivajočih po mestih in tigib! Le vrlo na delo, dokler še ui pripozno!