Dopisi in novice. Iz Ritdoljiškega okraja. Kakor je bilo uže sporočeno, imeli smo učitelji tega okraja, dne 17. junija v Radoljiškem šolskem poslopji navadno letno skupščino, koje se je vdeležilo 17 učiteljev, 4 učiteljice in dva pomožna učitelja; skupaj 23. Točno ob 9. uri zjutraj otvori velečastiti gosp. c. k. okraj. šol. nadzornik skupščino s kratkim, toda jako prijaznim pozdravom in govorom naznanjaje namen skupščine; konec svojega govora prečita se jednikrat dnevni red, a potem preide se k pervej točki taistega. 1. Skupščina voli enoglasno g. S. Kokalj-a, učitelja iz Mošenj, in gdč. Bauer, učiteljico v Radovljici za perovodji, in gosp. predsednik voli si namestnika g. J. Trojer-ja, učit. v Bledu. 2. Gospod predsednik poroča, kaj je tekoče šol. leto pri nadzorovanji posameznih šol opazil. On pravi, da je vže vse šole v okraji nadzoroval, a da mora priznati, da šolstvo dobro napreduje, i da je z večino šol zelo zadovoljen; a nekaj pa jili je vendar Se, ki so nekoliko zaostale, ter opominja dotične učitelje, da zamujeno dohite. Dalje priporoča, da se skerbi za snago pri učencih in v šoli. Kar šolsko petje zadeva pravi, da je v večih šolah prav dobro, a v nekaterih se goji premalo, ter opominja dotične učitelje s tem, da je tudi petje obligaten nauk v šoli. Glede spisovanja (uredovanja) šolskih spisov pravi, da imajo zopet nektere šole vse v redu, a drnge zopet v neredu in pomanjkljivo, ko še vsih predpisanlh tiskovin nimajo. Oii omenja in opisnje važnost vsakega spisa posebej, a posebno pa priporoča natanjčnost pri šol. zapisniku (matrik) in pri šol. inventaru. On pravi, da se uže po uredovanji šol. spisov, lehko sodbo o šoli sklepa. 3. Poročevalec g. Medic govoril je slovenski jako dobro. Kazal je temeljito pot, po kateri se inia v ljudski šoli pravopis gojiti. Rekel je med drugim, da je neobhodno potrebno, da učitelj sam v šoli čisto slovenski govori, učitelj naj se nikdar ne vadi in ne rabi krajevnega dijalekta, izgovarjaje se, da ga tako učenci bolje razumejo, kajti, ako učitelj čisto govori, bodo se kmalo tudi učenci od njega čisto govoriti naučili, a potem tudi pravilno pisali.*) Nadalje pravi, da je velika napaka, ako učitelj pri čitanji učencetn dopušča, da končnico (1) za (v) izgovarjajo; bere naj se vselej natanjčno po čerkah. On priporoča posebno, da učenci v II. oddelku pogosto po narekovanji pišejo, a narekava naj se ne prehitro, ne prepočasi in tudi ponavljati nikar preveč, ker to učence le moti, a tudi sestavki naj ne bodo predolgi. Kar učenci po narekvi pišejo, pravi, naj učitelj vselej z učenci skupno to popravlja, ker skupno popravljanje obilo več koristi, kakor popravljanje domačih nalog, ker večina učencev take popravljene naloge, ko jih je dobila nazaj, niti ne pogleda več.**) K poročilu g. Medic-evemu doda g. Žirovnik to-le še: Ucenci naj se uže v I. oddelku, a ne še le v II. po narekovanji pisati uče, in sicer prav pogosto uaj se po narekovanji piše, kajti tu se stavi pravopisju perva podlaga; a sestavki naj bodo lehki in kratki. 4. Poročevalec g. Thuma govori nemški, a kazal je dobro i temeljito, kako naj učitelj goji lepopisje v šoli. Kazal je dejansko na šolski tabli izpeljavo malih iu velikih pismenk, a tudi napake, ki jih učenci radi pri pisanji napravljajo, in kar dela pisavo očem neprijetno, nam je prav natanjko razkladal.***) 5. G. Trojer poročal je tudi o »vprašavni poli« prav temeljito in razumno, kajti postopal je pojasnujoč od številke do številke tako, da si je slednji lebko vse natanjko zapomnil, da ne bode izgotovljenje taiste nikomur preglavice delalo. 6. Zastopnika v okrajni šol. svet so si učitelji volili g. Fr. Medic-a, učit. v Radovljici; voljen je bil z 11 od 14 oddanih glasov. 7. Voljen, (ali bolje) poterjen je bil stari knjižnični intstalni odbor; in sicer: gg. Thuma, Trojer, Medic, Kovšca, Majer v knjižnični odbor; v stalni pa zopet vsi omenjeni razun g. Majer-ja. K tej točki spadalo je tudi poročilo o okrajni učit. knjižnici, koje pa je izostati moralo radi tega, ko še nekatere, za knjižnico naročene stvari, (med temi tudi mikroskop) došle niso, in vsled tega se tudi račun skleniti ni mogel. 8. Pri povoljnih nasvetih se pervi oglasi g. Žirovnik in stavi sledeči predlog: Slavna skupščina naj blagovoli c. k. okrajni šol. svet prositi, da rabo novega »Abecednika«, kojega sta uoitelja gg. Žumer in Razinger izverstno spisala, v radovljiškem okraji dovoli. Predlog je bil radostno, enoglasno sprejet, akopram so se nekateri učitelji hoteli nad »Abecednikovo« pisavo nekoliko iz- *) Istina! Učitelj naj bode tudi v čistem slovenskem govoru uzor svojim učencem, a naj nikar ne misli, da je čista slovenščina panslavistični jezik, kakor se je pred nekoliko leti neki tukajšni ufiitelj s tem bahal, da on spisuje sol. kroniko po kranjsko, ne panslavistično, in da ga je zato celo g. dež. nadzornik pohvalil. Bog pomagaj! Pisatelj. **) To je na deželi gola istina. Pisatelj. ***) G. dopisnik v ,,Slov. Narodu" pravi, da z poročilom g. Tbuma nijso bili vsi učitelji zadovoljni i. t. d. Zakaj ne? Zato, ko nijso vedili za katero stopiiijo in kateri oddelek da sporočilo vclja. Pisatelj. podtikati. A ko se je naznanilo, da liočeta gg. pisatelja tudi navod ovej pisavi izdati, zgimila je celo ova izpodtika. Drugi se oglasi g. Josin, učitelj na Koroškej Beli, in stavi sledeči predlog: C. k. okraj. šol. svet naj blagovoli tako vravmtti, da se čas velikih počitnic odloči na mesec avgust in september; namesto septembra in vinotoka; tudi ta predlog bil je jednoglasno sprejet. Ko se nihče več za besedo oglasil tii, sklenil je g. predsednik skupščino, pozdravljajoč g. c. k. okrajn. glavarja, koji je med zborovanjem skupšfiino se svojem pohodom počastil. Naposled pa še g. okraj. glavar poprime besedo, ter se učiteljem prav ljubeznjivo zahvaljuje za njihov trud na šol. polji, kateri gotovo brez sadu ostati ne more; spodbuja in vnema navzoče, izpolnovati še prihodnje vestno svoje dolžnosti; posebno pa priporoča gojiti in buditi pri mladini patriotične čute, ljubezen in vdanost do prevzvišenega vladarja in cesarske hiše, ter sklene svoj govor, poslavujoč se od skupščine s trikratnim »živio-klicem« na Njega Veličanstvo presvitlega cara Franca Josipa I., kot posebnega pokrovitelja ljudskih šol. In skupščina se je zatvorila o '/212. uri dopoludne. Takoj po skupščini otvori se druga skupščina, namreč, okraj. učit. društva. Marko Kovšca, učitelj iz Krope, kot tadanji predsednik pozdravlja navzoče (kterih je bilo 15), naznanja stan društva, izpodbuja k složnosti in marljivemu delovanju, prečita društ. pravila in vabi navzoče k volitvi novega odbora. Skupščina voli v odbor: gg. J. Trojer-ja, Fr. Medic-a, J. Žirovnik-a, M. Kovšca. in J. Pretner-ja; a odbor voli za predsednika g. M. Kovšca, za blagajnika in predsed. namestnika g. J. Žirovnika, in tajnika g. Fr. Medica. Odbor je potem sklenil, da se ob priličnem času skliče zbor, kjer se bode govorilo i posvetovalo 0 šolskih rečeh; kedaj da se snide zbor, to bode odbor še le določil, isto tako tudi, 0 čem se bode govorilo. Odbor tudi sklene, da se bode narodno petje gojilo, in v to sverbo se ima društvo takoj vpisati kot ud v »Glasbeno Matico«, da bode imelo potrebnib napevov. Kot vodja petja so izvoli g. J. Žirovnik. Toliko za zdaj. Drugi pot še kaj, ako je drago. (Prosimo U.). X. Ičiteljska skupščina Postojnskega okraja dne 7. julija 1.1. Ta dan imeli so učitelji omenjenega okraja svojo letno zborovanje (konferenco) v Postojni, in sicer v sobi II. razreda tamošnje mirodne šole. Navzočih je bilo 39 učiteljev in 4 učiteljice, trije (dva učitelja in jedna učiteljica) niso došli. Predsednik zborovanju, g. nadzornik Thuma, pričel je le-to ob 10. uri predpoludne s prijaznim pozdravom, omenivši ob jednem umeršega kolega g. Pera; tudi je v začetnem svojem govoru g. uadzornik povdarjal veselo dogodbo prevzvišenej nam cesarskej obitelji, namreč zaroko Njili visokosti cesarjeviča Rudolfa s princesinjo belgijsko Štefanijo, kar se je navdušenjem vzelo z burnim trikratnim živio-klicem na znanje. Naposled se je še zahvalil g. glavarju A. Globočniku za čast, da je izvolil pohoditi naše zborovanje. Zdajci preide se na dnevni red. Za svojega naniestnika si izvoli g. Tlmma nadučitelja senožeškega g. Demšerja; a učiteljsko osobje izbralo si je jednoglasno za zapisnikarja: gospč. Levstik. in g. GradiSnik-a. — Na to objavi g. nadzornik svoje pri inspiciranji narejene opazke. V obče se zadovoljno izrazuje ter konštatuje, da se je poiik zdatno zboljšal. Tu pa tam še pač ni vse tako, kakor bi se i pri najskromnejših težnjah želeti smelo; a nadejo izrazi, da se bode tudi tu vse kmalu na bolje obcrnilo. Prav povoljni vspehi dosegli so se v realističnem poiiku, tudi v pisanji se jc dokaj storilo; slovenska slovnica ko sploh slovenski jezikov lik pa se je preveč zanemarjal, isto tako seje naračunanje na pamet premalo ozir jemalo ... Uradni spisi pa so povsod — razven 4 šol — v najlepšem redu. Naj omenimo še, da je g. nadzornik izrekel učiteljstvu sploli svojo hvalo za trud, ki ga je imel pri pončevanji ter ga navduševal k nadaljnemu vstrajnemu delovanju na polji narodne izomike. Ko je naznanil še najnovejše šolske postave in ukaze — sledila je naslednja točka dnevncmu redu: »0 vpeljavi kmetijskega poiika na ljudskib šolah tukajšnega okraja« *), o čem je referiral g. M. Rant precej obširno, ter navedel potrebo in korist vpeljave tega prevažnega predmeta — v tukajšnem okraju. Njegov prvi predlog, da se kmetijskemu poduku vže v vsakdanji šoli prva podlaga postavi, kakor tudi peti nasvet, da se za učitelje tukajšnega okraja na deželne, oziroma državne stroške osnuje dvoletni, vselej 4tedenski kmetijski tečaj na deželnej sadje- in vinorejnej šoli na Slapu mod velikimi počitnicami, je konferenca enoglasno sprejela in potrdila. Nasveti pa, da bi se kmetijski poduk pozimski čas z ponavljavnico združil (na tedcn po 2 uri) a se poletni čas samostalno vpeljal samo ob nedeljab (vselej po 2 uri) do konca šolskega leta, kakor tudi, da bi se §. 6. postave od 28,svečana 1874 1. tako prenaredil, da bi vgajal ponavljavnici in kmetijskemu poduku, kakor tudi četrti nasvet o menjevanji tvarine kmetijskega poduka na enorazrednicah, niso se sprejeli. (Konec sledi.) Iz Sent-Jerneja na Dolenjskem se piše »Učit. Tov.«, da je dež. predsednika, g. Winklerja, prišedšega iz Kostanjevice dne 21. julija pričakorala tudi šolska mladež z učitelji vred. G. nadučitelj je pri tej priliki priporočal šolo milosti dež. predsednika; otroci, njih okoli 400, vsi namreč ki dopoldne in popoldne v šolo hodijo, so imeli zelene vejice v rokah. G. predsednik je potem šel v posatnezne razrede 3razredne ljudske šole, tam je tudi mogel videti pretesne prostore za toliko število otrok, v 3. razredu so brali in razpravljali ber. vajo »sadjereja« iz II. berila. G. predsednik je izrazil potem svojo zadovoljnost učiteljstvu, otroci so pa popoludne imeli pražnji dan. Potem se poda g. predsednik k županu g. Zagorcu, in popoludne se je odpeljal proti Rudolfoveinu. Kakor znano, potuje g. predsednik po Dolenjskem, ogleduje kraje po toči poškodovane ter pomaga, kjer in kolikor more. Pri tej priliki mu skazuje ljudstvo zaupanje in vdanost; več občin ga voli v častnega občana, od vseh strani se razlega »slava« cesarjevemu namestniku na Kranjskem. — Slovenci namreč so močno hvaležni g. Taafejevi vladi, da je poslala na Kranjsko za pervega uradnika gospoda, ki je rodom Slovenec, in pervi iz med cesarskih namestnikov, ki govori z ljudstvom v njihovein jeziku; od tega gospoda pričakujejo Slovenci pravičao vlado, ki bode izpeljala postave o ra?nopravnosti vseli narodov in jezikov; ukazi so bili dosihraal tako lepo brati na papirju, a v djanji so jih malo spolnovali. Živila, tedaj praviona vlada! Ogerski pervostolnik kardinalŠimor, nadškof v Ostrogonu, je naložil 100.000 gl. Dve tretjini obresti (4000 gl.) imajo dobivati katoliški Ijudski učitelji ostrogonske nadškoflje, ki nimajo postavno odtnerjene plafie. Jedno tretjino pa je odmenil katoliškim občinam, ki zarad revščine ne morejo vzderževati svoje šole. _ Gsp. Skobelev-ica, mati ruskega generala Skobeleva, je piišla v Sredec (Sofijo), glavno mesto Bulgarskega, da tam uredi dekliško šolo. Ko se je gospa pervi pot pokazala na galeriji zbornice, ustane predsednik zbora, Slavejhov, ustavi razpravo, in pozdravi gospo, ki je bila zelo iznenadena zarad tacega odlikovanja, a ko je potovala iz mesta je bila zavratno umorjena. *) Natančneje o tem glej list 13. nUč. Tov.\ Deželni zbor Ntnjarski. Deželni zborje — tako poroča »Sl. Gosp.« nagle smiti umrl dne 7. julija t. 1. Zaniiniva bila je 15. seja, ker so takrat slovenski poslanci zlasti gosp. dr. Radaj in gosp. Žolgar grajali, da je na vinorejski šoli v Mariboru vse nemško, učitelji in učni jezik, V 16. in 17. seji razgovarjali so se o silnih stroških za 1 j u d s k e šole. Nemški konservativci (možje naše stranke) so zapustili zbornico, ker hočejo, naj so liberalci sami za vse odgovorni. Jednako storili so, ko je šlo za pokritje pomanjkljeja celih 242.894 gld., kar so se ve tudi libei^lci zakrivili s svojim pometanjem z denarji. Osamljeni liberalci so imeli 2 nasveta na razpolago. Letos so si liberalci s pomnoženimi dačami pomagali iz zadreg; dolgtl najeti si niso upali. Rusilli v Galiciji niso imeli tistili pravic, kakor jim gre po njili številu, vzhodna Galicija je namreč po večem rusinska, niso imeli šol s svojim učnim jezikoin. 27. maja t. 1. so se zbrali Rusini v mestu Levovetn, nad 300 jih je bilo, predsedoval jitn je kanonik Svedzicki, izvolili so odbor petnajsterih, ki bode sestavil prošnjo na mestno svetovalstvo, deželni šolski svet in ministra pouka, da se v mestu Levovem ustanovi šola z rusinskim poučnim jezikom. Pol.jaki hočejo to preprečiti, ali upanje je, da se prošnja Rusinov vsliši. Francosko. 30. maja so bili redovniki vsih nedopuščenih redov odpravljeni iz Fjancoskega, v I. versti so bili jezuiti, ker s temi se začne povsod preganjanje katoličanov. — Koliko otrok brez učenikov, koliko revnih brez pomočnikov, to vse ne briga liberalce, redovnike monijo pregnati. Pot iz severno-ledeneg'a lliorja skozi Beringov preliv je prebrodil švedski kapitan Nordenskiold. Vozil se je ob bregu ledenega morja, kjer se izlivajo velikanske sibirske reke Ob, Jenizaj i. d. v severno-ledeno morje, bil je le še eno uro od odpertega morja boreč se so severnim ledom, kar zamerzne barka v ledu in čakal je od 28. septembra 1878 do 19. junija 1879, da je mogel zopet odmiiti, prebrodil je Beringov preliv in prišel v Japonsko luko, od koder se je vernil v Evropo svojo domovino, kjer so ga slavno sprejemali. Jernej Kopitar, čegar stoletnica se bode letos obhajala, je bil rojen v Kepn.jah, Vodiške fare, 21.avgusta in še tisti dan keršfien; oče mu je bil Jakob Kopitar, mati Marija Resman. Tako je zapisano v kerstnih bukvah Vodiške župe. V Četertek 5. t. m. je odborova seja slovenskega učiteljskega društva. — Tovariši, prevdarite, kaj bi kazalo postaviti na dnevni red občnemu zboru, ki ima biti uže prihodnji mesec; vljudno vas tedaj vabimo k seji v četertek ob navadni uri!