yu issn 0040-1978
leto xxxix., št. 46 Ptuj, 27. hovembra 1986 cena 80 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
y T6A so praznovali delovno (stran 2)
Vzdrževanje melioracijskih sistemov (stran 3)
Plan zimske službe 1986/87 (stran 4)
Iz naših krajev (stran 6)
Bih smo na Rodnem vrhu (stran 7j
Kako smo
glasovali
Rezultati glasovanja za samo-
prispevek v posameznih krajev-
nih skupnostih:
Cirkovce 39,52 odstotka, Cir-
kulane 83,10 odstotka, Destrnik
76,08 odstotka, Dolena 66,81 od-
stotka, Dornava 76,85 odstotka,
Gorišnica 68,41 odstotka. Graje-
na 75,71 odstotka, Hajdina 56,99
odstotka, Juršinci 81,93 odstot-
ka, Kidričevo 50,91 odstotka, Le-
skovec 64,88 odstotka, Lovrenc
67,63 odstotka, Majšperk 45,77
odstotka, Markovci 64,32 odstot-
ka, Podlehnik 61,59 odstotka,
Ptujska gora 58,08 odstotka. He-
roja Lacka Rogoznica 66,74 od-
stotka, Stoperce 60,75 odstotka,
Trnovska vas 75,21 odstotka, Vi-
dem 67,14 odstotka, Vitomarci
74,94 odstotka, Zavrč 85,46 od-
stotka, Žetale 79,55 odstotka,
Boris Ziheri 73,51 odstotka, Bu-
dina — Brstje 52,51 odstotka.
Bratje Reš 60,70 odstotka, Dušan
Kveder 65,96 odstotka, Franc
Osojnik 70,87 odstotka, Ivan
Spolenak 59,14 odstotka, Jože
Potrč 75,28 odstotka, Olga Me-
glič 68,23 odstotka, Spuhlja
50,88 odstotka. Tone Žnidarič
73,22 odstotka in Turnišče 52,93
odstotka.
ZA SAMOPRISPEVEK!
V nedeljo, 23. novembra 1986, smo se delovni lju-
dje in občani ptujske občine odločili za 3. občinski
samoprispevek. Na referendumu je glasovalo 45.931
upravičencev ali 96,47, odstotka, za uvedbo samo-
prispevka pa se je odločilo 31.462 upravičenčev ali
66,08 odstotka.
N. D.
(posnetek: M. Ozmec)
Naš »ZA«, najlepše darilo ob
dnevu republike
Za nami so priprave za glasovanje za 3. občinski
samoprispevek, za nami je 23. november, ki bo
ostal v kroniki tako Zdravstvenega centra Ormož-
Ptuj kot vzgoje in izobraževanja. Skupnosti za ce-
ste občine Ptuj in Radio-Tednika Ptuj. Težka so
bila ugibanja, kako se bomo odločali, še težje smo
pričakovali rezultate glasovanja. Vedeli smo, da je
velika večina naših občanov podpirala referen-
dumski program, kljub temu pa smo se spraševali,
ali smo uspeli priti do slehernega občana z name-
nom, da mu predstavimo referendumski program.
Rezultati udeležbe na glasovalnih mestih in ne-
nazadnje sam izid glasovanja so rezultat našega
skupnega dela. Menimo, da ni bilo zaselka v naši
občini, kjer se ne bi pogovarjali o referendumu za
3. občinski samoprispevek. Uspeh tako široko za-
stavljene akcije pa je v zavesti naših občanov, ki
so se zavedali, da bomo edino s skupnimi napori
izboljšali pogoje dela in življenja na posameznih
področjih.
Lepo okrašeria glasovalna mesta, pripravljenost
naših občanov, da za glasovalno mesto odstopijo
svoje prostore (ponekod so bila glasovalna mesta
tudi v dnevnih sobah in spalnicah), prisotnost na
glasovalnih mestih ter priprava primernega vzdu-
šja na dan glasovanja so rezultat dela tako krajev-
nih organizacij SZDL kot krajevne samouprave
ter ostalih družbenopolitičnih organizacij in ne na-
zadnje drugih društev in organizacij po krajevnih
skupnostih. Posebno vzdušje so naredili učenci in
učitelji naših šol. Njihove risbe in pisni izdelki so
krasile tako glasovalna mesta kot izložbe večine tr-
govin v naši občini kot tudi ostale javne prostore.
V pripravah na referendum smo na terenu sreče-
vali zdravstvene delavce, delavce vzgoje in izobra-
ževanja, delavce Cestnega podjetja ter aktiviste
Skupnosti za ceste občine Ptuj, novinarje tako Ra-
dio Tednika kot Večera, Dela in RTV Ljubljana
ter Radia Maribor. Vsi so prihajali z željo, da nam
pomagajo izpeljati politične akcije tako, da bomo
dosegli cilj, ki smo si ga zastavili z družbenim pla-
nom občine Ptuj za obdobje 1986—1990.
Za bogato aktivnost iskrena hvala vsem aktivi-
stom, ki so s svojim delom pripomogli k uspešne-
mu glasovanju. Enaka zahvala velja našim učen-
cem in mladincem, ki so sodelovali pri raznašanju
biltenov »S samoprispevkom zgradimo več« ter
vabil in nenazadnje pri urejevanju in okrasitvi gla-
sovalnih mest. Uspešni so bili člani glasovalnih
odborov, ki so skrbeli za primerno vzdušje na gla-
sovalnih mestih in pravilen potek glasovanja.
Skratka, hvala vsem tistim občanom naše občine,
ki so z glasovanjem »ZA« samoprispevek pokazali
svojo pripadnost naši družbenopolitični skupnosti
ter naši samoupravni socialistični družbi.
Predsednik
Občinske konference SZDL Ptuj
Anton ZOREČ
Problemi
izobraževanja
Ormoški komunisti so zadnjih
nekaj mesecev vneto razpravljali
o problemih osnovnega in sred-
njega šolstva, čeprav je treba re-
či, da so problemi na področju
izobraževanja stalnica razprav
občinskih družbenopolitičnih or-
ganizacij in skupščine. Osnovni
problemi, ki težijo šolstvo v obči-
ni, so prostorski, predvsem pa
materialni. Tudi šolske okoliše
poskušajo že dalj časa spremeni-
ti, vendar jim to še ni uspelo.
Seveda se v razpravah niso
ukvarjali le z omenjenimi proble-
mi, poglobili so se tudi v sam
učni proces, kakovost učbenikov,
motiviranost in usposobljenost
prosvetnih delavcev, obremenje-
nost učencev in tako dalje. Ugo-
tovili so, da je potrebno zagoto-
viti vsem prebivalcem občine
vsaj osnovnošolsko izobrazbo,
mladim generacijam pridobitev
srednje izobrazbe, zaposlene
spodbujati k nenehnemu dopol-
nilnemu izobraževanju, povečati
število diplomantov na višjih in
visokih šolah ter razvijati oblike
postdiplomskega študija.
Kljub mnogim razpravam,
ugotovitvam in sklepom, ki naj
bi prispevali k boljšemu položa-
ju in vsebiniizobraževanja, v or-
moški občini ne dosegajo želje-
nih rezultatov. Ugotavljajo, da je
vse do leta 1985 delež sredstev za
izobraževanje v družbenem pro-
izvodu padal. T9 je povzročilo
nenehno slabšanje materialnega
položaja delavcev v vzgoji in izo-
braževanju, ki so neprestano
opozarjali da niso dovolj stimu-
lirani za aelo, da ne morejo sle-
diti zahtevam po posodiobitvi
učno vzgojnega procesa, ob
vsem tem pa so seveda najbolj
prizadeti otroci.
Neke vrste sklepna razprava je
bila na torkovi seji občinskega
komiteja Zveze komunistov Slo-
venije Ormož. Dogovorili so se,
da morajo komunisti poenotiti
svo|o aktivnost na področju izo-
braževanja, pomagati pri odpra-
vi slabosti in poiskati možnosti
za spremljanje stanja — Mer je
to odvisno oa njih samih. Razre-
šitev materialnega vprašanja šol
oziroma prosvetnih aelavcev je v
tem času dobila širše — republi-
ške — razsežnosti. Vseh težav v
občini ne bodo mogli razrešiti
brez širše družbene pomoči, po-
sebno še pretiranega normativiz-
ma in dodatka solidarnosti, ki re-
sno ogroža likvidnost šol.
N. Dobljekar
^-UVODNIK--
Tebi republika!
Navada je, da oh rojstnih dnevih svojim dragim, prijateljem in
dobrim znancem podarimo kaj lepega. Tisti, ki imajo bolj globoke
žepe, obdarujejo z bogatimi darili, oni drugi pa obdarujejo s skrom-
nimi, vendar s premislekom izbranimi darovi, ki sežejo v srce in bu-
dijo najbolj nežne misli in občutja.
Kaj podarjamo — bogati in revni — tebi. Republika? Težko je
izbrati primerno darilo, saj si v letih, ko bi morala imeti kar po-
trebuješ za dostojno življenje. Če bi bili pozorni do tebe. Republika,
bi preteklih deset mesecev krepko razmišljali, katero darilo izbrati.
Očitno pa je, da smo v svojih razmišljanjih površni, tako kot v ču-
stvih, ki jih gojimo do tebe, draga naša. Vse leto smo zbirali velike
darove, čeprav vemo, da jih ne boš vesela. Podarjamo ti veliko in-
flacijo, visoke cene. medsebojne razprtije, veliko kopico velikih in
majhnih problemov! Ne bodi razočarana, Republika! Takšni smo,
čeprav si nam ob svojem rojstvu jasno in glasno povedala, kakšni
moramo biti in kakšni ne smemo biti. Razigrani, neposlušni, naga-
jivi, neubogljivi, neresni, žalostni, veseli, zamorjeni in trmasti. No-
čemo in nočemo te poslušati, čeprav te imamo radi. Dobro veš, koli-
ko nam pomeniš! Dobro veš, da te cenimo in spoštujemo, dobro veš,
da bi ti radi poklonili nizko inflacijo, nizke cene, dobre plače in
majhen kupček majhnih problemov — kajti, brez njih bi bilo dolgo-
časno. Ne bodi razočarana. Republika!.Saj vse ni tako črno, kot
kaže na prvi pogled. Tudi pridni in poslušni znamo biti, za delo
zgrabimo, ko ni druge in tudi majhnih uspehov smo veseli, tako kot
si jih vesela ti, draga naša. Ob letošnjem rojstnem dnevu ti .oblju-
bljamo, da bo ob letu drugače! Obdarili te bomo z darovi, ki bi jih
tudi sami želeli pokloniti — sebi! Ne obupuj in ne žaluj, tvoji smo in
tvoji ostajamo, ker v srcih dobro mislimo. Vihar, ki nam že nekaj
let ne dopušča, da bi pluli v željeno smer z vsemi jadri, bomo ukro-
tili, potem pa z V50 hitrostjo zapluli v mirne vode, da bi končno pri-
stali v sončnem zalivu trdnega prijateljstva in blaginje. Zatorej, ne
bodi neučakana, draga Republika! Čez leto dni ti izročimo darove,
ki sijih tako želiš!
Nevenka Dobljekar
Ob prazniku republike
v Ormožu in Ptuju
Ormožani bodo osrednjo občinsko proslavo ob 29. novembru
pripravili jutri (28. novembra) ob 13. uri v Domu kulture. Ob tej pri-
ložnosti bodo podelili najvišja občinska priznanja — Plekete Ormoža
in izvedli priložnostni kulturni program.
Ptujčani bodo praznik republike proslavili v srednješolskem cen-
tru, kjer bo proslava 28. novembra ob 18. uri. S kulturnim programom
se bodo tokrat predstavili člani moškega komornega pevskega zbora
iz Ptuja in Igor Samobor ter pihalni orkester iz Ptuja.
Slovesnost pripravljajo SO in občinske PDO, Zveza komunistov
pa pripravlja še sprejem mladih v ZK.
MG
KRIŽANKA JE TOKRAT
NAGRADNA!
v številki" Tednika, ki je pred vami, sta kar dve križanki. Posebej
vas opozarjamo na veliko nagradno križanko LES-a, objavljeno na
strani 14. Za reševalce, ki nam bodo poslali pravilno geslo, je pripra^
vljenih pet denarnih nagrad, prva je 5000 dinarjev. Želimo vam veliko
križankarskega užitka in seveda prijetno praznovanje!
Kmalu pod streho!
Kot vam je znano, so prejšnji ponedeljek v Cirkulanah položili
temeljni kamen za večnamenski prostor, kar so označili kot zgodovin-
ski mejnik življenja in dela v tem delu Haloz. Na dan glasovanja, v
nedeljo pa so bili krajani, zlasti pa gostje več kot prijetno preseneče-
ni. Domačini so namreč z veliko prostovoljnega dela skupaj z grad-
binci Gradisa postavili ogrodje in že zazidali večji del sten večnamen-
ske zgradbe. Na dosedaj opravljeno so bili v nedeljo upravičeno zelo
ponosni in zatrjujejo, da bodo enako zavzeto nadaljevali naprej. Če-
stitamo!
1. kotar
Ogrodje je postavljeno
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
27. november 1986 —
TEDNIK
Izgube Podravja
naraščajo!
Izgube podravskega gospodarstva, ki so ob koncu prvega polle-
tja znašale 4,3 milijarde dinarjev, so sedaj narasle na 6,6 milijard di-
narjev. V teh dinarjih so tako sistemske izgube elektrogospodarstva
kot izgube, nastale na podlagi cenovnih neskladij, prevelikih stroškov
poslovanja in tako dalje. V Svetu skupnosti podravskih občin o teh
podatkih niso razpravljali, poslušali so le informacijo Medobčinske
gospodarske zbornice, ki je predlagala tudi nekatere ukrepe za izbolj-
šanje gospodarjenja.
Najprej je potrebno pripraviti celovito oceno o izgubah, avtorji
pa naj bi bili poleg MGZ še splošna združenja, izvršni sveti občin in
banke. V analizi bo potrebno ugotoviti vzroke ponavljajoče izgube,
pregledati sanacijske programe in razvojne programe za trajno odpra-
vo izgub in podati tudi usmeritve za družbeno podporo, intervencijo
ali stečaj posameznih organizacij združenega dela. Treba bo torej po-
seči po ekonomskih ukrepih, brez sentimentalnosti.
Predlogi segajo tudi na področje sistemskih — nerešenih vpra-
šanj. Gre tako za hitro rast cen električne energije, izvozne stimulacije
in nasploh za poslovanje s tujino. O teh vprašanjih bo potrebno od-
krito razpravljati in doseči pozitivne premike na republiški oziroma
zvezni ravni, medtem ko naj bi v občinah ugotovili, kakšne so možno-
sti za zmanjšanje obveznosti organizacij združenega dela do skupne
in splošne porabe. Gre za znižanje prispevnih stopenj, ustavitev na-
daljnjega zbiranja sredstev in vrnitev presežkov že zbranih sredstev
gospodarstvu — ob reševanju izgub, predlaga izvršni odbor Medob-
činske gospodarske zbornice.
Vse to naj ne bi prispevalo le k zmanjšanju izgub, pač pa k bolj-
šemu gospodarjenju izgubarjev oziroma k njihovi popolni ozdravitvi.
Seveda pa se zbornica ukvarja tudi z ostalimi organizacijami združe-
nega dela, ki nimajo izgub, imajo pa težave, ki so posledica splošnega
stanja v gospodarstvu. Tako na primer že zatrjujejo, da za letos plani-
rani izvoz ne bo dosežen, po mnenju strokovnjakov naj bi bil celo
manjši od tistega v preteklem letu. Vzroki so v neuresničevanju politi-
ke realnega tečaja dinarja, v prepočasnem plačevanju izvoznih premij
in v nadpoprečni in hitrejši rasti porabljenih sredstev od rasti dohod-
ka. Poleg tega pa se v strukturi dohodka delež sredstev za osebne do-
hodke nenehno znižuje.
Vse te težave bodo zadale precej opravkov vodilnim strukturam v
podravskih občinah, ob tem pa imajo v programu dela Sveta skupno-
sti podravskih občin še kup ostalih, izredno pomembnih nalog. Po-
sebno pozornost naj bi namenili področjem, kjer je moč združiti sile
in denar ter na ta način doseči boljše rezultate. Gre za področje zdrav-
stva, agroživilstva, usmerjenega izobraževanja in informiranja, za po-
dročje ekologije in varovanje naravne in kulturne dediščine. Svet
skupnosti ni reprezentativen organ, čeprav bi po razpravi na prvi seji,
ki je bila 18. novembra v Ptuju, lahko sodili obratno! Razprave o teh
in ostalih pomembnih vprašanjih — o uresničevanju dogovora o
skupnih planskih dokumentih do leta 1990, Maribor 2000 in o gospo-
darskih rezultatih Podravja — takorekoč ni bilo. Le pri predlogu re-
balansa sredstev za delovanje sveta v tem letu sta dve občini ugotovi-
li, da sta svoje proračune že rebalansirali in temu medobčinskemu or-
ganu namenili manj sredstev kot je predvideno v rebalansu Sveta
skupnosti podravskih občin!	^
Nevenka Dobljekar
Jutri slovesnost v Levanjcih
v eni najbolj kmetijskih vasi — v Levanjcih, bo jutri slovesnost
ob otvoritvi nekaj nad kilometer dolge ceste, ki so jo asfaltirali s sred-
stvi krajevnega samoprispevka in dodatnimi prispevki vaščanov. Kra-
jevna skupnost Destrnik je iz krajevnega samoprispevka prispevala 5
milijonov, prav toliko sredstev so zbrali vaščani. Prispevki na gospo-
dinjstvo so bili zelo visoki, tudi do 580 tisočakov. Poleg otvoritve ct-
ste bodo jutri odkrili spominsko ploščo Josipu Zeleniku, ki se je kot
kmečki sin rodil v tej vasi in tudi kot profesor jezikoslovja ostal zvest
kmečkemu človeku. Pred sto leti je bil eden ustanoviteljev in pozneje
dolgoletni blagajnik prve hranilnice in posojilnice v Ptuju. Ta prvi
slovenski denarni zavod v Ptuju je bil protiutež nemškim denarnim
zavodom, poleg tega pa je bil predhodnik sedanje hranilno kreditne
službe v kmetijskih zadrugah. Na jutrišnji slovesnosti bodo s kultur-
nim programom sodelovali učenci osnovne šole Destrnik in folklorna
skupina prosvetnega društva Destrnik.
JB
V Toplicah so bili ZA
19. novembra so se zaposleni v Ptujskih Toplicah, skupaj 38, sto-
odstotno odločili za izločitev iz Emone Kmetijskega kombinata Ptuj
in za vključitev v DO Radenska. S tem naj bi se za Toplice začel nov
razvoj, saj bo v okviru večjega sistema mnogo lažje razvijati zdravili-
ško dejavnost oziroma zdraviliški turizem.
Ta razvoj pa je v veliki meri odvisen od lastnih naložbenih sred-
stev, saj bo večino sredstev za novi hotel potrebno zagotoviti doma,
poleg tega pa pridobiti oziroma urediti potreben prostor.
Zaposleni v DO Radenska so imeli referendum 25. novembra.
MG
V Elektrokovinarju
so zaskrbljeni
»v okviru PMI Maribor, katere tozd smo, so se stvari verjetno
dalj časa pripravljale, vendar se sedaj zelo hitro razvijajo. V četrtek
(13/11) je bila akcijska konferenca komunistov na nivoju delovne or-
ganizacije, kjer je bila dana podpora našim prizadevanjem. V soboto
seje že sestal kolegij, vendar se na njem niso mogli poenotiti. V pone-
deljek pa je direktor tozda Montaža, Borut Perhavc, prišel s predlo-
gom, da se njihov tozd izloči iz delovne organizacije in deluje naprej
kot enovita DO v okviru sozd IMP Ljubljana. Delavci v tozd Elektro-
kovinar smo zaradi tega zaskrbljeni. Na sestanku s skupino delavcev
so zahtevali, da se v torek, 25. novembra, skliče zbor vseh delavcev
Elektrokovinarja in se jim stvari pojasnijo ...«
S temi besedami je Janez Zemljarič, član CK ZKS in sekretar
aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, seznanil
predsedstvo OK ZKS Ptuj, na seji 19. novembra, o dogajanjih v IMP
PMI Maribor in tozd Elektrokovinar Ptuj. Podrobneje je obrazložil
posledice za tozd Elektrokovinar, ki bi jih imela izločitev tozda Mon-
taža iz delovne organizacije, saj so v okviru Montaže vse razvojne in
strokovne službe. Kaže tudi, da to odcepitev podpirajo v sozdu IMP
Ljubljana.
O problemih, ki v zvezi s tem nastajajo, so v petek, 21. novembra,
razpravljali v Mariboru na sestanku, ki so ga sklicali predsedniki iz-
vršnih svetov Maribor-Tabor, Maribor-Tezno in Ptuj, povabili pa so
direktorje tozdov in DO PMI, predstavnike Medobčinske gospodar-
ske zbornice in druge zainteresirane. Do skupnih stališč in Jcorikretnih
dogovorov niso prišli. Še bo treba argumentirano razpravljati in igrati
z bolj odprtimi kartami, pa tudi poročati javnosti o razpletu tega pro-
blema.
FF
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA
KBM PE Ptuj v letu 1986
Poslovni odbor KBM, PE Ptuj je na neda-
vni seji poleg sporazumov o ustanovitvi
KBM in LB (ZB) ter srednjeročnih planov te-
meljne in združene banke obravnaval tudi
devetmesečno poslovanje poslovne enote in
banke.
Za poslovno enoto in banko je značilen vi-
sok prirast bilančne vsote, ki za PE znaša
12,3 milijarde, za banko pa 63,8 milijard di-
narjev. Zaradi tako visokega prirasta sredstev
je PE v devetih mesecih že presegla letno na-
črtovano bilančno vsoto za 18%. Na koncu
leta pa se ob nadaljevanju takšnega prirasta
pričakuje podvojitev lanskoletnega stanja.
Podrobnejša analiza prirasta pokaže, da od-
pade okrog 90 % vsega prirasta na vpliv infla-
cije, ki se odraža kot neposredno razvredno-
tenje denarja. Poslovna enota pa je ena od
redkih bančnih organizacij dosegla letos tudi
realni prirast sredstev. To pripisujemo pred-
vsem vedno večjim deviznim vlogam obča-
nov in namenskim vezanim depozitom za sta-
novanjsko gradnjo. Izredno visok prirast
sredstev se kaže tudi v negospodarstvu in pri
komisijskem poslovanju poslovne enote, ki
se je letos fizično in vrednostno več kot pod-
vojilo. Pri sredstvih OZD pa je značilno na-
daljnje zmanjšanje dolgoročnih sredstev,
medtem ko so kratkoročna porastla.
Najbolj so se povečala sredstva občanov in
to za 4,5 miljarde od tega najhitreje devizna
sredstva občanov, ki so višja za 66 %, med-
tem ko je znašalo povečanje zaradi spremem-
be tečaja nekaj nad 50 %. Realno povečanje
deviznih sredstev je nastalo kljub popoveča-
nem odkupu deviz od občanov, za 4,5 mio
dolarjev. Čeprav so bile obresti v drugem
pouetju ot)Cutno nizje, vezana sredstva obča-
nov tudi po tem naraščajo, vendar nekoliko
počasneje. Zaradi visokih prirastov omenje-
nih vrst sredstev je poslovna enota v devetih
mesecih za 63 % presegla načrtovani letni
prirast sredstev.
Pri usmerjanju sredstev ugotavljamo, da
PE zaradi limitov ni mogla na tem območju
plasirati vseh razpoložljivih sredstev, zato so
se zelo povečale medbančne naložbe. Nada-
lje so se zelo močno povečale naložbe v sta-
novanjsko komunalno gradnjo, drobno go-
spodarstvo in zasebno kmetijstvo, kjer so ze-
lo ugodne obrestne mere. Naložbe v gospo-
darstvu pa zaostajajo, še posebej v osnovna
sredstva in tudi kratkoročne. Upadanje dol-
goročnih naložb gotovo pogojujejo visoke
obrestne mere. Kratkoročne pa so nižje zara-
di realno manjšega kreditiranja izvoza in za-
log osnovnih kmetijskih proizvodov, ki pa se
bodo bolj povečali šele v zadnjem trimesečju.
Na padec kratkoročnih naložb je vplivala
pretvorba dela kratkoročnih v dolgoročne
kredite v višini nekaj nad 700 mio din.
Pri občanih pa potrošniški krediti zaradi
nemogočih zakonskih pogojev še dalje upa-
dajo in tvorijo nasprotno s sredstvi občanov
zanemarljivo postavko.
Podobna gibanja so tudi v bilanci banke.
Pri stroških je poslovna enota varčno poslo-
vala, saj so odhodki od enakega obdobja lan-
skega leta višji le za 40%, prihodki pa za
47 %.
Banka kot celota je v devetih mesecih do-
segla zelo visok ostanek dohodka, ki znaša
nekaj nad 8,3 miljarde dinarjev, čeprav je na-
črtovala le 2,5 mid. din. Visok skupni doho-
dek je nastal zaradi višjih prihodkov, kot po-
sledice pozitivnih tečajnih razlik in višjih
obresti od medbančnega poslovanja sredstev.
Na odhodkovni strani pa so zaradi vezave
pasivnih obresti na gibanje realne obrestne
mere v drugem polletju bile občutno znižane
obresti na vezane hranilne vloge. Med ostali-
mi odhodki pa so bile načrtovane višje po-
stavke iz naslova deviznega neravnovesja,
kar pa pred koncem leta, glede na razplet do-
godkov v LB ZB, ne bo znano.
Ustanovitelji banke so na sejah organov
poslovne enote in banke bili mnenja, da gre
delavcem banke priznanje za doseženi visok
dohodek, vendar le-ta ne bi smel biti izkazan
v bilanci uspeha banke, ampak se bi moral
odražati v bilancah uspeha ustanoviteljev.
Ob zelo poglobljenem in strpnem dialogu
med vodstvom banke in delegati (zlasti s po-
dročja PE Ptuj) je lO sklenil, da do začetka
meseca decembra vodstvo banke pripravi
predlog vrnitve dela skupnega dohodka usta-
noviteljicam skladno z akti banke. Vodstvo
banke namreč do sedaj ni pripravilo predlo-
ga za akontiranje skupnega dohodka zato,
ker je ZIS bankam prepovedal predčasno
vračati skupni dohodek, prav tako pa je lO
LB ZB sprejel stališče, da se naj ves ustvarje-
ni dohodek bank v sestavi LB ZB prenese v
sklade bank. Ob tem pa se je vodstvo banke
našlo v precej delikatnem položaju, ki ga bo
moralo skrbno pretehtati in pripraviti pred-
log, ki bo ustrezal obema nivojema.
KBM, PE Ptuj
Franc LUKMAN mag. oec.
PRAZNOVALI
DELOVNO
32-Ietnico obratovanja so v TGA Kidričevo proslavili delovno in po-
nosno, saj so po večletnih prizadevanjih končno le pričeli z modernizaci-
jo proizvodnje aluminija. V počastitev tovarniškega praznika so pripra-
vili srečanje upokojenih članov kolektiva, odprli razstavo barvnih foto-
grafij Stojana Kerblerja, na slavnostni seji delavskega sveta pa so izro-
čili tudi štiri zlate znake TGA.
Že v sredo, 19. novembra, je v
dvorani restavracije Kidričevo
potekalo tradicionalno srečanje
upokojenih članov kolektiva
TGA — trenutno jih imamo prek
800. Vsi se srečanja s svojimi ne-
kdanjimi sodelavci seveda niso
mogli udeležiti, kljub temu pa je
bilo prijetno, saj so jim učenci
kidričevske šole pripravili prisr-
čen kulturni program, kot vsako
leto pa so jih tudi pogostili.
V petek, 21. novembra, torej
na sam prazničen dan so nekaj
pred trinajsto v upravni zgradbi
odprii razstavo barvnih fotogra-
fij mojstra Stojana Kerblerja, ki
je ujel v svoj objektiv najpo-
membnejše motive z gradnje ob-
jektov za MPPAL. O razstavi in
predvsem o dejanskem stanju
projekta MPPAL je govoril vod-
ja projektnega sveta Ivan Ko-
drič, slovesnost pa so popestrili
člani moškega pevskega zbora
TGA pod vodstvom Ladislava
Pulka, nakar je avtor Stojan Ker-
bler obiskovalcev podrobneje
predstavili posamezne fotografi-
je-
Takoj za tem so se zbrali na
slavnostni seji delavskega sveta
TGA, ki so se je udeležili tudi
predstavniki SO Ptuj. Predsed-
nik kolegijskega poslovodnega
organa Danilo Toplek je v slav-
nostnem govoru poudaril:
»Preteklo, 32. leto poslovanja
TGA Kidričevo je po mnogočem
prelomno za nadaljni razvoj tega
kolektiva. Najpomembnejše je
to, da smo v tem letu pričeli s fi-
zičnim uresničevanjem projekta
modernizacije proizvodnje pri-
marnega aluminija (MPPAL), to
je projekt, ki je že in še vedno
dviguje mnogo nepotrebnega
prahu. V Kidričevem smo trdno
odločeni, da ga bomo dokončali
v predpisanem roku in v tistem
obsegu, kot smo si ga zadali.
Strokovnih dilem o njem ni, vse
pripombe pa so prej plod razmiš-
ljanj posameznikov, ki nimajo
nobene prave strokovne podlage.
Pomembno je tudi, da smo v
letošnjem letu, kljub nemajhnim
težavam, ki so se zgrnile na ce-
lotno jugoslovansko in svetovno
aluminijsko industrijo, uspeli po-
slovati pozitivno, .predvsem ker
smo strogo spoštovali normative
in zadane planske naloge ter
istočasno uspeli ostati prisotni
tudi na svetovnem tržišču alumi-
nija v obliki polizdelkov ter v
obliki skupnega izvoza z DO Im-
pol.
Ocenjujemo, da so sicer slabe
razmere na svetovnem in doma-
čem tržišču obvladljive, seveda
pa bo to terjalo precej naporov
celotnega delovnega kolektiva.
Naša najpomembnejša naloga je
znižanje proizvodnih stroškov,
predvsem z nujnim prestruktui-
ranjem proizvodnje v obstoječi
tovarni glinice. Na osnovi analiz
in primerjav s podobnimi proiz-
vajalci Al v svetu smo ugotovili.
da je naš strošek glinice previ-
sok, da premočno obremenjuje
proizvodno ceno aluminija in s
tem onemogoča konkurenčnost
na domaČem, še bolj pa na sve-
tovnem trgu aluminija.
Še dve pomembni nalogi nas
čakata v tem obdobju. To sta
prestrukturiranje delovne organi-
zacije in uvajanje drugačnega si-
stema nagrajevanja, predvsem
ločevanja dobrih delavcev od
slabih.«
Na slavnostni seji so za dose-
žene uspehe na gospodarskem
področju izročili tudi štiri zlate
znake TGA in sicer skupini de-
lavcev iz obrata elektrolize A,
Stanku Pulku, Jožetu Škergetu in
Stevu Klikoviču. V soboto, 22.
novembra, pa so za občane ptuj-
ske občine pripravili informati-
vni dan. Pod geslom »odprta
vrata TGA« so številnim obisko-
valcem omogočili razgovor z
vodstvom delovne organizacije
ter ogled proizvodnje in gradbišč
objektov za MPPAL. M. Ozmec
V upravni zgradbi so odprli razstavo fotografij Stojana Kerblerja o no-
vogradnjah v TGA.
Na slsTOOStnl sej! je zbranim govoril predsednik kolegija Danilo To-
plek. (foto: M. ozmec)
SINDIKAT ZA JASNE OPREDELITVE
V sindikatih podpirajo resolu-
cijo o družbenogospodarskem
razvoju v prihodnjem letu, če-
prav so njene napovedi dokaj
optimistične in je malo verjetno,
da bodo vsi globalni cilji za to le-
to tudi doseženi. Ptujsko gospo-
darstvo je v devetih mesecih le-
tos dokaj dobro gospodarilo, iz-
boljšalo pa je tudi delitvena raz-
merja v primerjavi s prvim pol-
letjem in v primerjavi s republi-
škim poprečjem.
Kritično pa je zlasti pri petih
organizacijah združenega dela, v
katerih je zaposlenih okrog 1000
delavcev ali osem odstotkov vseh
zaposlenih v ptujski občini. FYav
v teh organizacijah se lotevajo
določenih samoupravnih spre-
memb in računajo, da bodo z nji-
hovo pomočjo izplavali iz težav.
Najbolj nejasne so zadeve okrog
DO HIKO Olga Meglič, ki po-
trebuje sanacijo v kadrovskem in
proizvodnem pogledu. Kot je na-
povedal Jože Botolin, predsed-
nik IS SO Ptuj, pričakujejo, da
bodo še v tem tednu pripravili
prave predloge za njeno sanaci-
jo. Pri tem je poudaril, da ne bo-
do upoštevali nobene sentimen-
talnosti, saj gre izključno za stro-
kovne odločitve, ki se bodo potr-
dile v proizvodnji in na trgu.
Več razpravljalcev je na seji
plenuma, ki je bila 20. novem-
bra, opozorilo na kadrovske pro-
bleme in na to, da se le-ti z raz-
vojem še poglabljajo. Tako je
Janko Bezjak predlagal, da bi
ustanovili sklad za kreativne ka-
dre, saj če bi jih pridobili, bi
mnogo lažje prebrodili številne
težave, s katerimi se srečuje ptuj-
sko združeno delo. Pri tem ni to-
liko pomembno, da smo tudi
brez programov, ki pa jih je mo-
goče dobiti pod pogojem, če se
zagotovijo tudi kadri.
Z vsemi temi vprašanji naj bi
se v tem in v prihodnjem mesecu
ukvarjale osnovne organizacije
zveze sindikatov, ko bodo pri-
pravljale letne seje.
Plenum je ocenil tudi priprave
na 3. občinski samoprispevek in
program letošnjih srečanj medre-
publiškega sodelovanja. Pouda-
rili so, da si bodo v bodoče priza-
devali le za kakovostne oblike
.odelo\aaja in da bo potrebno
okrepiti gospodarske stike med
sodelujočimi občinami SR Hrva-
ške in SR Slovenije.	mg
Glede »problematičnih«
OZD je predsednik občinskega
sveta ZSS Ptuj Stanko Debe-
Ijak povedal, da bodo v sindi-
katih podprli le jasne in celovi-
te opredelitve.
Na letnih programskih sejah
bodo sodelovali tudi člani ple-
numa občinskega sveta ZSS
Ptuj. Le tako bo namreč sindi-
kat lahko »dobil« sliko delova-
nja celotne sindikalne organizi-
ranosti. V bodoče naj bi člani
plenuma stalno spremljali nji-
hovo delo, nevzdržno je na-
mreč, da kar 40 do 50 osnovnih
organizacij nima stikov z ob-
činsko organizacijo in obratno.
Kakovost političnega dela, tudi
sindikalnega je mogoče ocenje-
vati tudi iz podatkov o poveza-
nosti osnovnih in občinske or-
ganizacije Zveze sindikata.
TEDNIK
— 27. november 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
VZDRŽEVANJE MEUORACUSKIH SISTEMOV
Kako zagotoviti sredstva?
v ptujski občini smo v minulih letih melio-
racijsko uredili tisoče hektarov kmetijskih
površin in iz zamočvirjene in v glavnem za
l^nietijsko rabo neprimerne zemlje dobili po-
vršine, ki zagotavljajo visoke hektarske pri-
delke. Tega ne zanikajo niti v družbenem
sektorju kmetystva niti kmetje. Kmetje potar-
najo le o težji obdelavi zemlje, ki je sedaj
mnogo bolj zbita in kos so ji le težki plugi,
tem pa veliki in silno dragi traktorji. Tako ta
zemlja, predvsem tista v pesniški dolini, vza-
me lastniku mnogo več obdelovalnega časa
in seveda mnogo več energije. Toda višji stro-
ški so potrebni, če hočemo doseči večje koli-
jine pridelka.
Ob tem so potarnali kmetje na sestanku
odbora za vzdrževanje hidromelioracijskih
sistemov, odbor deluje pri kmetijski zemljiški
skupnosti občine P^uj, sestavljajo pa ga pred-
stavniki melioracijskih odborov.
Povsem jasno je, da je potrebno drage me-
lioracijske sisteme tudi vzdrževati. Kmetijski
kombinat Ptuj to že opravlja. Brez čiščenja
odvodnih kanalov, drenažnih cevi in izlivk
ter vzdrževanja cest bi postalo meliorirano
območje kmalu isto kot pred melioracijskimi
posegi, Ce ne še slabše, saj so prekinjene na-
ravne poti. po katerih je nekoč odtekala vo-
da. Tega se dobro zavedajo tudi lastniki zem-
lje in celo zahtevajo vzdrževanje. Navsezad-
nje tako vzdrževanje predpisujeta tudi ustre-
zni republiški zakon in občinski odlok. Do tu
je vse lepo in prav, zataknilo pa se je pri
sredstvih. Po kalkulacijah, ki so jih pripravili
na kmetijski zemljiški skupnosti, bo tako
vzdrževanje stalo toliko in toliko denarja. O
številkah zaenkrat ne kaže govoriti, saj so
kalkulacije eno, dejanska praksa in stroški pa
drugo. Lahko se torej zgodi, da bo veljalo
vzdrževanje sistema stari milijon, dva ali tri
letno. To na prvi pogled niso tako velika
sredstva, če pa ima nekdo več melioriranih
hektarjev in če stroške vzdrževanja prišteje-
mo k vsem ostalim stroškom, ki so na melio-
riranih površinah večji kot sicer, potem mo-
ramo pritrditi kmetom, ki so menili, da s temi
stroški ne moremo bremeniti kmeta. Če so se
našla velikanska družbena sredstva za opra-
vljanje hidromelioracij, se bodo našla še
mnogo manjša za njihovo vzdrževanje. Last-
niki sami so sicer pripravljeni skrbeti za ce-
ste, vse kar pa je povezano za odvajanje vode
naj opravljajo za to pooblaščene organizaci-
je, torej vodnogospodarska podjetja. Tudi
denar za to se bi našel v tako imenovanem
vodnem dinarju.
Ista stališča bodo gotovo zavzeli lastniki
zemlje na melioriranih območjih širom Slo-
venije, so menili na omenjenem sestanku. Da
bi te cilje dosegli, bo potrebno še mnogo be-
sed in preteklo bo precej časa. Medtem pa hi-
dromelioracijskih sistemov ni mogoče prepu-
stiti usodi. Odvodni jarki postajajo polni mu-
lja in blata, drenažne cevi zamašene in svoje
vloge več ne opravljajo. Tako je zbiranje de-
narja neobhodno in bodo zneski na davčnih
položnicah za lastnike te zemlje nekoliko vi-
šji. Res je, da bo pšenica ali karkoli drugega s
teh površin dražja, vendar lahko za 100 od-
stotkov večji pridelki, ki so v primerjavi s
prejšnjimi na teh površinah možni, nekaj več-
je stroške tudi pokrijejo. Vendarle pa mora
biti taka rešitev začasna. Nujno je pokreniti
akcijo za trajen in učinkovit način zbiranja
sredstev, poleg tega pa za učinkovito vzdrže-
vanje melioracijskih sistemov zadolžiti za to
strokovno sposobno in tehnično opremljeno
organizacijo.	J. Bračič
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Priznanje tamburaškemu orkestru DPD »Svo-
boda« Ptuj
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je
tamburaškemu orkestru ob njegovi 50. oble-
tnici ljubiteljskega ustvarjalnega glasbenega
dela izreklo posebno priznanje. Člani tambu-
raškega orkestra so vzor marljivega dela, to-
varištva in družbene angažiranosti. Njegovim
trem ustanovnim članom: Tomislavu BEN-
KOVIČU, Jože VRBNJAKU in Francu VU-
ČAKU je Predsedstvo podelilo knjižno pri-
znanje — knjigo o TITU, v znak priznanja in
zahvale za 50 let dela v tamburaškem orke-
stru. Vsi trije jubilanti izhajajo iz vrst kroja-
ških delavcev in so bili vidni dolgoletni sindi-
kalni delavci, ki so s svojim delom veliko pri-
spevali k uresničevanju interesov delavcev in
k uveljavljanju sindikalne organizacije.
FB
Stanovanjska problematika v ptujski občini
Svet za vprašanja delovnih in življenjskih
pogojev delavcev pri občinskem svetu ZSS
Ptuj je na nedavni seji obravnaval stanovanj-
sko problematiko na podlagi izpolnjenih
vprašalnikov. Vprašalnike so poslale temelj-
ne in druge organizacije združenega dela, ki
zaposlujejo skupaj 16.500 delavcev. Podatki
kažejo, da 43 % delavcev stanuje v lastni hiši,
le 20 % v družbenem stanovanju, 18 % delav-
cev stanuje pri starših ali pri sorodnikih, 1 %
pa je v podnajemniškem razmerju. V večini
organizacij združenega dela imajo večje po-
trebe kot pa možnosti za reševanje stanovanj-
ske problematike. Kljub temu pa izločajo več
sredstev kot je določeno v družbenem dogo-
voru. Organizacije združenega dela, ki zdru-
žujejo manjše število delavcev, namenijo vsa
sredstva za individualno gradnjo, ker so jim
stanovanja nedosegljiva. Svet ugotavlja, da je
ocena potreb organizacij združenega dela po
novih stanovanjih preskromna. Mladi delav-
ci in družine nimajo možnosti za pridobitev
stanovanja. Svet bo problematiko še obrav-
naval na prihodnjih sejah. Pri svojem delu pa
si svet zastavlja predvsem naslednja vpraša-
nja in dileme: Kako zagotoviti, da bodo or-
ganizacije združenega dela lahko reševale
stanovanjsko problematiko tako, da bodo de-
lavci imeli možnost pridobiti družbeno sta-
novanje, gradili ali kupovali stanovanja pa
naj bi le tisti, ki jim finančne možnosti to do-
puščajo brez posledic v družini? Kako zago-
toviti mladim družinam pridobitev stanova-
nja in start v življenje? Kaj vse je v ceni m'
stanovanja in kar ne sodi vanjo?
Kako obrniti razmerje gradnje stanovanj v
korist družbene? V sindikatih ne more biti
stanovanje le ekonomska kategorija, pa niti
le streha nad glavo.
SU
Sindikat trgovskih delavcev o aktualnih nalo-
gah
Občinski odbor sindikata delavcev trgovi-
ne občine Ptuj je 17. novembra obravnaval
izvedbo aktivnosti ob razpravah po periodi-
čnih obračunih za prvih 9 mesecev t.l. in izva-
janju določil sporazuma dejavnosti udeležen-
cev. Ptujske delovne organizacije s področja
trgovine niso med organizacijami, ki bi izka-
zovale neprimerno delitev sredstev za osebne
dohodke in splošno porabo, pa tudi ne, da bi
poslovale z motnjami. Vsi skupaj pa ugota-
vljajo, da je novi odlok o načinu oblikovanja
cen sila neugoden, saj se bo izpad dohodka s
tem v trgovini močno povečal. Po že ustaljeni
praksi vsak član občinskega odbora sindikata
poroča o delu in aktivnosti osnovne sindikal-
ne organizacije ZSS njegove delovne sredine,
o spremembah in novostih pri poslovanju.
Delegatlca iz KONUS-a TOZD Blagovna hi-
ša Ptuj je odbor obvestila o uvedbi 40-urnega
delovnega časa z istim obratovalnim časom,
delegatka iz Trgovine Les Ptuj pa o izvedbi
referenduma o izstopu TOZD Trgovine Les
Ptuj iz delovne organizacije LIK Savinja Ce-
lje. Obravnavana je bila aktivnost v pripra-
vah na referendum za 3. občinski samopri-
spevek. Ocenili so, da so razprave v delov-
nem okolju potekale po zastavljenem progra-
mu. Ena izmed pomembnih točk je bila
obravnava in sprejetje sklepa o podelitvi
»Rdeče vrtnice« najboljšim prodajalnam v
ptujski občini, ki so bile podeljene še istega
dne. Seje se je udeležil tudi sekretar Republi-
škega odbora sindikata delavcev trgovine
Slovenije Rudi ŽAVBI, ki je med drugim go-
voril tudi o spremembah sporazuma dejavno-
sti na podlagi Zakona o ugotavljanju in raz-
porejanju celotnega prihodka in dohodka ter
o ugotavljanju in razporejanju dohodka. So-
deloval je tudi sekretar Občinskega odbora
sindikata delavcev trgovine občine Celje Mi-
hajlo ZVER. K temu je dodati, da oba občin-
ska odbora sindikata že vrsto let medsebojno
aktivno sodelujeta.
AK
Danes otvoritev razstave v Delavskem domu
Franca Krambergerja
V počastitev 29. novembra — Dneva repu-
blike bodo danes popoldne ob 15.30 uri
odprli v ptujskem Delavskem domu razstavo
intarzij Janeza BOŠNAKA iz naše prijatelj-
ske občine LENDAVA. Vabljeni!
FB
DELAVSKI SVET PERUTNINE BO PODEUL
Zlato plaketo Eriku Špilerju
Na posebni slovesnosti bodo danes podelili profesorju dr. Eriku
Spilerju'najvišje priznanje Mesokombinata Perutnina Ptuj. Dr. Erik
Spiler je 30. septembra dopolnil 70 let, vsa svoja ustvarjalna leta pa je
posvetil slovenski živinoreji in predvsem perutninarstvu. Ko seje leta
1947 zaposlil v Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, se je
začel ukvarjati z diagnostiko in zatiranjem kokošjega tifusa. Ob usta-
novitvi Veterinarske fakultete je prevzel vodstvo oddelka za zdrav-
stveno varstvo in rejo perutnine. Pod njegovim vodstvom je postal
strokovni veterinarski vrh vseh perutninskih farm v Sloveniji. Sodelo-
val je v vrsti organizacij, bil član perutninskega odbora pri gospodar-
ski zbornici Slovenije in član komisije za valilnice. Sodeloval je pri
Vseh načrtih za uvajanje sodobne intenzivne perutninske proizvodnje
v Sloveniji in Jugoslaviji. V tridesetih letih pedagoškega dela je vzgo-
jil vrsto strokovnjakov za praktično in znanstveno raziskovalno delo
'n tako zagotovil perutninarstvo zdravstveno varstvo in s tem proiz-
vodni in ekonomski razvoj.
Politična šola ZK v občini
Osnovne organizacije ZKS v
ptujski občini so doslej kadrova-
le 20 slušateljev za politično šolo
ZK v občini, kadrovanje pa še
traja, saj je možno, da šolo obi-
skuje do 30 slušateljev. ,
V petek, 14. novembra, so se
na OK ZKS Ptuj sestali kandida-
ti za slušatelje politične šole ZK,
se pogovorili o programu šole, ki
bo obsegal 6 glavnih tem z okoli
80 ur predavanj. Na začetku šole
pa bodo sprejeli še dopolnilni
program.
Večina se je strinjala, da bo za-
četek šole 4. decembra, predava-
nja pa bodo potem redno ob tor-
kih in četrtkih od 16. do 18. ure.
Vsak slušatelj bo dobil tudi po-
sebno študijsko mapo, v kateri je
vrsta uglednih in priznanih av-
torjev strnila glavno vsebino, ki
jo je treba obravnavati v občin-
ski politični šoli.
Ta teden bo v Ptuju še posvet
z 20-članskim občinskim preda-
vateljskim aktivom, kjer bodo
sprejeli urnik in podrobneje do-
rekli način dela v politični šoli
ZK v občini Ptuj.
FF
Skupščina
komunalne
skupnosti
Delegati obeh zborov skupšči-
ne samoupravne komunalne
skupnosti so v četrtek, 21. no-
vembra, na sedmi seji namenili
največ besed osnutku predloga
srednjeročnega plana te skupno-
sti v obdobju do leta 1990. K te-
mu osnutku so imeli delegati tu-
di največ ustnih in pisnih pri-
pomb, zato so sklenili, da bo po-
trebno vsebino še dodatno uskla-
diti.
Ko so razpravljali o realizaciji
programa skupnosti, so med dru-
gim ugotovili, da so nominalno
pokazatelji sicer ugodni, da pa je
prišlo do določenih izpadov pro-
grama, predvsem vodnih objek-
tov zaradi havarije ob izvirih pit-
ne vode v Skorbi (izliv kurilnega
olja). Poleg tega so na petkovi
seji razpravljali tudi o uspešnem
delu samoupravnih organov
skupnosti in komisij v obdobju
med obema skupščinama, o spre-
membi programa skupnosti in fi-
nančnega načrta za letošnje leto
ter ob koncu sprejeli še sklep o
začasnem financiranju komunal-
ne skupnosti v prvih treh mese-
cih leta 1987.	-OM
Zbor strelcev proti toči
Prejšnjo sredo je bil v Mariboru zbor strelcev ra-
'^et proti toči. Na njem so ocenili uspešnost in ne-
uspešnost obrambe v letošnjem letu, ugotovili
Vzroke in predlagali izboljšanja. Tovarna »19. de-
cember« iz Titograda pa je trem najboljšim strel-
cem podarila posebne nagrade. Izmed 57 strelcev
jih prejeli: Milan Kostanjšek iz Muretincev, ki
Je bil obenem najboljši strelec v letošnji sezoni,
oranko Truntič iz Gačnika pri Mariboru in Anton
Lašica iz Središča ob Dravi.
Na zboru so ocenili, da leotšnja obramba pred
^očo ni bila vedno uspešna. Vzrok za to so slabe
^^kete, saj so jih v Sloveniji letos izstrelili kar
'^•601, od teh jih 113 ni eksplodiralo, 203 pa sploh
■liso startale. Rakete so povzročile tudi precej ško-
in še več strahu, saj so bili primeri zadetka v
stanovanjsko hišo, avtomobil in podobno. Vsaka
maketa pa je stala 40.000 din.
DrugI vzrok manj uspešne obrambe pa so bile
Pogoste prepovedi streljanja zaradi letal v zraku.
ne le potniških, ki lete na rednih linijah, temveč
tudi športnih! Zaradi tega so predlagali, da naj
ZLOS natančneje opredeli čas letenja in naj upo-
števa potrebe obrambe pred točo.
Še nekaj podatkov: v Sloveniji je 57 strelnih
mest, ki jim »dirigirajo« s centra na Lisci. V letoš-
njem letu je bilo 52 nevihtnih dni, ob tem se je na-
bralo kar 416 ur prepovedi letenja. Sezona obram-
be je trajala uradno od 5. maja do 13. oktobra, na
zboru pa so predlagali, da se začetek obrambe pre-
makne na 25. april, saj se navadtio že takrat poja-
vijo prvi oblaki s točo.
Obravnavali so tudi finančni načrt obrambe
pred točo za leto 1987. Upoštevajoč dejstvo, da bo
cena rakete že 80.000 din, bo treba odšteti za rake-
te kar 350 milijonov dinarjev. Za letalsko obrambo
bodo namenili 10 milijonov din, ta se uveljavlja
predvsem ob državni meji, kjer se z raketami ne
sme streljati.
FF
Biti novinar?
To je vprašanje, ki si ga novinarji zadnjih nekaj let vse pogosteje
zastavljamo. Ne samo zato, ker so naše delovne razmere iz leta v leto
slabše, osebni dohodki iz leta v leto skromnejši, strokovno izpopol-
njevanje pa vse šibkejše! Predvsem zato, ker so dogajanja v naši druž-
bi postala izredno zapletena, tako da se živ krst ne znajde.
Politika lahko včeraj izrečeno besedo danes obrne, jutri zataji,
pojutrišnjem pa odkrije novo, do takrat povsem neznano varianto
istega, ki pa vendarle postavi na glavo vse, kar je bilo dotlej izrečeno.
Novinar si tega ne sme in ne more privoščiti. Vsaka beseda, zapisana
v časopis, izrečena na radiu ali televiziji, ostane zapisana ali posneta.
Za vsako zapisano in izrečeno besedo stoji novinar, čeprav novi za-
kon o javnem obveščanju izpostavlja tudi odgovornost virov informi-
ranja, ne zgolj novinarjev. Vendar, praksa je takšna, da še vedno naj-
prej odgovarja novinar. Zato mora biti presneto previden, ko se odlo-
či pisati o nečem, kar je še zavito v meglo, vendar toliko pomembno,
da mu novinarska etika narekuje objavo informacije, ki mora biti res-
nična, objektivna, pravočasna in kontinuirana! Usoda novinarskega
dela je pač takšna, da je treba brskati za informacijami po uradnih in
neuradnih kanalih, slednjih pa pri nas ne uporabljamo kot upošteva-
nja vrednega vira, ko gre za obveščanje javnosti. Torej je treba čakati
na uradne informacije, če si hoče novinar zavarovati hrbet. Te pa so
— žal — prevečkrat nepravočasne, mnogokrat tudi nepopolne. Novi-
nar pa nima časa čakati, da se odvrti uradno kolesje. Poročati mora
čimprej, natančno in z namenom, da javnost obvesti o relevantnih do-
godkih. Veže ga čas in veže ga prostor — v časopisu ali skopo odmer-
jena minutaža za radijsko poročilo. Venomer je pod pritiskom — ča-
sa, prostora, javnosti. Njegovo delo je najbolj izpostavljeno kritiki ce-
lotne javnosti, časa, da bi ga kakovostno opravil, pa ima na voljo sko-
raj vedno-premalo.
Ob vsem tem se malokdo vpraša, kako se v svoji koži počuti no-
vinar, posebno še, če je pripravljen na brezkompromisni boj proti vsa-
kovrstnim političnim in ekonomskim pritiskom, ki jih je v procesu de-
mokratizacije naše družbe vse več, namesto da bi jih bilo vse manj. V
težki gospodarski situaciji je delo novinarja toliko težje, saj takšno
gospodarsko stanje spremljajo tudi politični problemi, ki so občutlji-
va tema. Novinar mora opozarjati tako na pozitivne kot na negativne
pojave v neki družbi in če je slednjih veliko, zagotovo izpodrinejo po-
zitivne, če bi količinsko merili delo novinarja. Tako smo v naši družbi
novinarji dežurni krivci za marsikaj, posebno še za tisto, česar nismo
zakrivili, pač pa opisali, kritizirali in osvetlili z več strani.
Novinarji o pritiskih, ki jih vsak dan doživljamo, malo govorimo in
pišemo, kot da bi se skrivali za neko skromnostjo, ki nikomur nič do-
brega ne prinaša. Poprečna življenjska doba jugoslovanskih novinar-
jev je 57 let, profesionalne bolezni so težke, njihova posledica je pre-
zgodnja smrt. Poklic kot takšen je razvrednoten in prej nepriljubljen
kot priljubljen, čeprav se zadnja leta precej mladih odloča zanj. Ven-
dar, zaradi neustreznih življenjskih in delovnih razmer, zaradi raz-
vrednotenja novinarskega dela, vse več dobrih novinarjev zapušča re-
dakcije in se odloča za delo v organizacijah, kjer je plača boljša, manj
odgovornosti in kjer so možnosti za stanovanje, za napredovanje, za
zvišanje osebnega dohodka. Praznine polnijo — pogosto — peresu
nevešči ljudje, mnogim med njimi pa manjkajo tudi nekatere druge
lastnosti — talent in posebno še pripravljenost za brezkompromisni
boj proti političnim in ekonomskih pritiskom. Tistim, ki vztrajamo, ni
z rožicami postlano, posebno še, če, namesto da bi bili slaba vest
družbe, postajamo slaba vest samim sebi.
Nevenka Dobljekar
Zgradili so manj
stanovanj
Osrednji točki dnevnega reda' druge seje obeh zborov skupščine
samoupravne stanovanjske skupnosti, bila je pretekli torek, sta bili
poročilo o stanovanjskem gospodarstvu v občini Ptuj in osnutek sred-
njeročnega plana te skupnosti. Oba dokumenta, ki so ju na skupščini
sprejeli, bodo decembra obravnavali tudi delegati zborov občinske
skupščine.
V	planskem obdobju 1981 — 1985 je bilo dogovorjeno, da bo v
občini Ptuj zgrajenih 600 stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanj-
ski gradnji ter 600 individualnih stanovanjskih hiš. Vendar je bilo po-
trebno planirani obseg gradnje zmanjšati zaradi spremenjenih pogo-
jev gospodarjenja na 503 družbena stanovanja in prav toliko indivi-
dualnih stanovanjskih hiš. Dejansko pa je bilo do konca 1985. leta
zgrajenih 88 stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski
gradnji s skupno neto stanovanjsko površino 21.234 kv. metrov. Cene
kv. metra stanovanjske površine v preteklem planskem obdobju so po
mnenju sestavljalca poročila relativno ugodne — v letu 1985 je bila
na primer povprečna cena kv. metra v SRS nekaj čez 91 tisoč dinar-
jev, v občini Ptuj pa 68 tisoč dinarjev.
V	preteklem planskem obdobju je bila zgrajena tudi celotna pri-
marna komunalna infrastruktura za sosesko Rabelčja vas — zahod in
toplifikacija naselja Kidričevo, kar zadostuje za razvoj obeh sosesk
do leta 2000.
V	poročilu je tudi ugotovitev, da kljub sprejetim izhodiščem za
postopni prehod na ekonomske stanarine — stanarine, ki bi pokrivale
stroške enostavne reprodukcije, vsakoletna družbena intervencija r*
dovoljevala prehoda, s čimer je bil nepopravljivo prizadet stanovanj-
ski sklad v svoji reproduktivni sposobnosti.
Na osnovi poročila za preteklo obdobje je izdelan novi sred.i :-
ročni plan Stanovanjske skupnosti. V njem je predvidena izgra> ia
929 stanovanj, od tega 405 v družbeni gradnji in 524 v sklopu indivi-
dualne gradnje — vanjo je vštetih tudi 40 stanovanj v zadružni gr;,d
nji. Prenovljenih bo 48 stanovanj. Struktura planirane gradnje p ;e
180 družbeno najemnih stanovanj, 140 solidarnostnih, 50 etažr
sebnih, 35 nadomestnih, 40 v okviru zadružne gradnje in 484 ^
vanj v individualnih hišah. Za financiranje" stanovanjske gradi in
prenove je predvidenih skupno 7 milijonov 170 tisoč dinarjev. Do "
1990 je predviden prehod na stanarine, ki bodo zagotavljale enos-.a
vno reprodukcijo in s tem omogočale materialno osnovo za ohranj-
nje, nezmanjšane realne vrednosti družbenih stanovanj. Oblikovanje
najemnin za poslovne prostore bo usklajeno s stanarinami, tako da
bo zagotovljena enostavna in del razširjene reprodukcije. Oboje bodo
naraščale obenem, vendar najemnine hitreje kot stanarine.
V	razpravi o obeh dokumentih so delegati zahtevali nekaj pojas-
nil v zvezi s solidarnostnimi stanovanji, obnovo starejših stanovanj-
skih objektov — delegat iz Majšperka pa je poudaril potrebo po več-
jem številu novih stanovanj zaradi novega obrata Planike, predvsem
pa po pospešeni gradnji že predvidenega bloka v Majšperku. Dogo-
vorili so se, da bodo to uredili v pogovorih s predstavniki Stanovanj-
ske skupnosti v začetku decembra.
Oba dokumenta so delegati sprejeli s tremi glasovi proti. Na seji
so med drugim obravnavali še predlog sprememb samoupravnih ak-
tov Stanovanjske skupnosti, informacijo o povišanju stanarin in na-
jemnin v letošnjem letu, pravilnik o pogojih in merilih za pridobiva-
nje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj in sprejeli
rebalansa planov sredstev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje
za letos in sredstev solidarnosti.
d. I.
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
27. november 1986 —
TEDNIK
I. TEHNIČNO POROČILO
o izvajanju zimske službe v sezoni 1986/87 na magistralnih, re-
gionalnih in lokalnih cestah, ki jih vzdržuje CPM — TOZD za vvc
Ptuj.
Cestno podjetje Maribor — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest
Ptuj vzdržuje v zimskem času magistralne, regionalne in lokalne ceste
na območju občine Ptuj in Ormož po programu ki obsega:
MAGISTRALNIH CEST	49,449 km
REGIONALNIH CEST	159,811 km
LOKALNIH CEST	527,611 km
SKUPAJ:	736,871 km
V	občini Ptuj:
MAGISTRALNE CESTE	39,811 km
REGIONALNE CESTE	124,403 km
LOKALNE CESTE	427,971 km
SKUPAJ:	592.185 km
V	občini Ormož:
MAGISTRALNE CESTE	9,638 km
REGIONALNE CESTE	35,408 km
LOKALNE CESTE	99,640 km
SKUPAJ:	144,686 km
PRIORITETNI RED PLUŽENJA IN POSIPANJA
V zimskem času se vse ceste vzdržujejo po prioritetnem redu kot
sledi:
I.	PRIORITETA:
—	Ceste oz.cestni odseki, ki se vzdržujejo tako, da so stalno pre-
vozne
Cesta M 3 Zlatoličje—Hajdina	5,500 km
Cesta M 11 Hajdina—Macelj(deteljica)	17,360 km
22,860 km
II.	PRIORITETA
—	Ceste, ki se plužijo in vzdržujejo redno, vendar so dopuščeni
večji zastoji y prometu.
Cesta M 3 Hajdina—Ptuj—Ormož	26.589 km
V	občini Ptuj:
Cesta R 337 Lešje—Majšperk—Videm—Cvetlin	30,997 km
Cesta R 346 Stoperce—Majšperk—Ptuj—Janežov-
ci—Gočova	40,132 km
Cesta R 347 Gaj —Hajdina, Spuhlja—Bori—Zavrč	27,884 km
Cesta R 348 Vurberk-Ptuj	9,694 km
Cesta R 360 Rogoznica—Juršinci—Grabšinski
breg	15,696 km
124.403 km
Cesta L 4116Janežovci—Jiršovci	5,273 km
Cesta L 4119Črmlja-Biš	2,266 km
Cesta L 4121 Slavšina—Vitomarci—Gabernik	10,930 km
Cesta L 4910Ptuj —Dornava—Savci	16,671 km
Cesta L 5905 Dornava—Žamenci — Bresnica	6,177 km
Cesta L 6202Podvinci—Sp. Velovlak	2,361 km
Cesta L 6205 Pacinje—Dornava	1,980 km
Cesta L 6217 Dornava—Moškajnci	3,310 km
Cesta L 6218 Destrnik—Gomilce	1,395 km
Cesta L 6220Tmovska vas—Vitomarci	6,125 km
Cesta L 6222 Moškajnci—Bori	5,680 km
Cesta L 6223 Bori —Florjan	7,436 km
Cesta L 6229Svetinci—Velovlak—Pacinje	5,760 km
Cesta L 6231 Muta—Zamušani —Gorišnica	3,427 km
Cesta L 6251Zavrč-Dubrava-Turški vrh-SRH	4,293 km
Cesta L 6252Ptuj-Podlehnik-Macelj-SRH	11,273 km
Cesta L 6256Podlože-Sestrže-Crešnjevec	6,980 km
Cesta L 6260Kozminci-Žetale-mejaCP Celje	10,013 km
Cesta L 6262Cirkovce—Pongerce—Sikole—Gaj	4,076 km
Cesta L 6264 Pridna vas—Naraplje—Vabča ves—
R337	10,242 km
Cesta L 6270Starošince-Cirkovce-L 9017	2,472 km
Cesta L 6271 Gorišnica—Muretinci	3,615 km
Cesta L 6272Cirkovce-RTP	1,177 km
Cesta L 6273 Hajdina-Videm-R 337	5,715 km
Cesta L 6277TGA-Njiverce	3,060 km
Cesta L 6279 Ptuj—Turnišče—Sela—Dolena-Ko-
čice	15,801 km
Cesta L 6280Draženci-Hajdina-R 347	4,107 km
Cesta L 6281 Tržeč—Lancova vas—Apače—Lo-
vrenc	7,238 km
Cesta L 6289 Pobrežje-Tržeč	2,022 km
Cesta L 9013 Brunšvig—Kungota —Hajdina	5,155 km
Cesta L 9017 Podova—Cirkovce—Lovrenc	6,829 km
Cesta L 9022Prepolje—Kungota	1,236 km
Cesta L 6223 Bori —Florjan	7,436 km
Cesta L 6274Kungota-Kidričevo-L 9017	6,728 km
Cesta L 6276Apače-Kidričevo-TGA	. 2,860 km
Cesta L 6290Stogovci —Ptujska gora	2,415 km
Cesta L 6291 Cirkovce-Sp. Jablane	3,475 km
Cesta L 6292M 3 Hajdina-Sp. Hajdina-R 346	0,590 km
Cesta L 6293Hajdina-Gerečja vas	2,028 km
202,191 km
Plan zimske službe
1986/87
V	občini Ormož:
Cesta R 353 Ormož-Zerovinci	12,716 km
Cesta R 354 Ormož-Središče	12,092 km
Cesta R 358 Pavlovci-Miklavž	_10,600 km
35.408 km
Cesta L 5901 Formin—Podgorci	1,861 km
Cesta L 5902 Koračice-Ormož	11,167 km
Cesta L 5903Savci-Sodinci-Vel. Nedelja	8,901 km
Cesta L 5905Bresnica—Sodinci	5,335 km
Cesta L 5907Središče-Vuzmetinci	8,797km
Cesta L 5917 Vitan-Kog-Gomila	5,809 km
Cesta L 4910Tomaž—Savci	_6,616 km
48.486 km
SKUPAJ II. PRIORITETA M	26,598 km
PTUJ 326,594 km
ORMOŽ	_83,894 km
437.077 km
III. PRIORITETA:
— ceste oz. cestni odseki, ki se plužijo in vzdržujejo dokler je to mo-
žno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zaprejo.
V	občini Ptuj:
Cesta L 4123Vitomarci —Drbetinci—Cagona	2,890 km
Cesta L 6201 L 4910—Podvinci—R 360	1,055 km
Cesta L 6203Hvaletinci—Gibina—Kokolenjščak	5,024 km
Cesta L 6204Brezovci—Tibolci —Moškanjci	3,663 km
Cesta L 6206 Grajena—Grajenščak—Krčevina	10,552 km
Cesta L 6207 Vičava-Orešje	5,506 km
Cesta L 6208 Ptuj—Mestni vrh	6,071 km
Cesta L 6209 Ptuj —Rabelčja vas	2,529 km
Cesta L 6210 Ptuj —Nova vas—Kicar—Draga	5,780 km
Cesta L 6211 Rogoznica—Brstje—Spuhlja	2,228 km
Cesta L 6212 Budina—Brstje	1,400 km
Cesta L 6213 Spuhlja-L 4910	0,945 km
Cesta L 6214 Gernci—Kicar—Sp. Velovlek	2,560 km
Cesta L 6215 Dornava—Borovci	2,087 km
Cesta L 6216 Hlaponci—Mostje	1,200 km
Cesta L 6219 Destrnik—Vintarovski vrh	3,067 km
Cesta L 6221 Trnovska vas—Bišečki vrh	2,841 km
Cesta L 6224 Hvaletinci—Oblaki	1,378 km
Cesta L 6225 Juršinci—Gomila—Grabšinski breg	5,240 km
Cesta L 6226 Vodol—Rotman—Polenšak	2,501 km
Cesta L 6227 Polenšak-Slomi	3,270 km
Cesta L 6228 Polenšak—Polenšak	1,765 km
Cesta L 6230 Mezgovci—Strejaci	2,617 km
Cesta L 6232 Gajevci—Formin	4,305 km
Cesta L 6233 Spuhlja—Zabovci — Markovci —No-
va vas	5,302 km
Cesta L 6234 Markovci—Sobetinci—Zagojiči	5,233 km
Cesta L 6235 Markovci—Borovci	2,460 km
Cesta L 6236 R 347-Markovci-L 6233	0,412 km
Cesta L 6237 Zavrč-Hrastovec-Vel. vrh-Bori	6,154 km
Cesta L 6238 Hrastovec—Belski vrh —Dolane	5,865 km
Cesta L 6239 Turški vrh—Korenjak	2,210 km
Cesta L 6240 Turški vrh—Drenovec	3,890 km
Cesta L 6241 Turški vrh-Goričak-Selci	4,185 km
Cesta L 6242 Cirkulane—Gradišča—Soviče	6,155 km
Cesta L 6243 Cirkulane—Gradišča	2,742 km
Cesta L 6244 Pristava—Slatina—Mali Okič	2,186 km
Cesta L 6245 Sp. Leskovec—Ljubstava—Dravinj-
ski vrh	7,942 km
Cesta L 6246 Mala Varnica—Belavšek	2,015 km
Cesta L 6247 Mala Varnica—Ložina	5,830 km
Cesta L 6248 Velika Varnica—Avguštin	3,115 km
Cesta L 6249 Mala Varnica—Skorišnjak	2,340 km
Cesta L 6250 Podlehnik—Leskovec	5,363 km
Cesta L 6253 Podlehnik—Gorca	2,018 km
Cesta L 6254 Nova vas—Sedlašek	3,104 km
Cesta L 6255 Sestrže-Pečke	1,293 km
Cesta L 6257 ZakI-Rodni vrh	3,487 km
Cesta L 6258 Zakl—Jablovec—Strajna	3,223 km
Cesta L 6259 Gruškovje—Tri vode	1,812 km
Cesta L 6261 Žetale—Varvasele	3,207 km
Cesta L 6263 Žetale—Trebež	0,950 km
Cesta L 6265 Sitež-Grdina	4,489 km
Cesta L 6266 Poluce—Jelovice—Bolfenk	4,385 km
Cesta L 6267 Ptujska gora—Slape	1,010 km
Cesta L 6268 Stoperce —Pridna vas	5,986 km
Cesta L 6269 Ptujska gora—Vrhe—Sestrže-Ši-
. kole	9,925 km
Cesta L 6275 Hajdoše—Gerečja vas —Kungota	2,516 km
Cesta L 6278 Žel. postaja-Kidričevo-grad	0,688 km
Cesta L 6282 Apače-R 346	0,895 kni
Cesta	L 6283 Videm —Dravinjski vrh—Podlehnik	4,652 km
Cesta L 6284 Videm —Sturmovec	2,061 km
Cesta L 6285 Muretinci —Stojnci	1,645 km
Cesta L 6286 Markovci-pokopališče-R 347	0,665 km
Cesta L 6287 Leskovec—Pristava—Cirkulane	4,878 km
Cesta L 6288 Cirkulane-Pestike-Zavrč	8,357 km
Cesta L 6294 Župečja vas-R 346	0,661 km
225,780 km
V občini Ormož:
Cesta L 4906	Jeruzalem-Krčevine	4,588 km
Cesta L 4907	Radomerje—Ivajnkovci	3,650 km
Cesta L 4922	Jeruzalem —Ivajnkovci	3,960 km
Cesta L 5904	Obrež-Salovci-Krčevine	6,870 km
Cesta L 5908	Središče-Presika	3,093 km
Cesta L 5909	Savci-Gomila	5,905 km
Cesta L 5911	Ormož—Litmerk —Ivajnkovci	7,172 km
Cesta L 5912	Ivajnkovci—Pršetinci	7,204 km
Cesta L 5913	Bresnica—Brato nečece	2,350 km
Cesta L 5914 Cvetkovci—Podgorci	1,248 km
Cesta L 5915	Vičanci-Ključarovci	2,626 km
Cesta L 5916 Ključarovci-Runeč	_2,488 km
51,154 km
SKUPAJ III. PRIORITETA:
PTUJ 225,780 km
ORMOŽ	_51,154 km
276,934 km
II. STANDARDI ZA PREVOZNOST CEST V ZIMSKEM CASU:
Prevoznost pomeni stanje ceste, ki zagotavlja vožnjo z uporabo
zimske opreme in upoštevanjem razmer na cesti.
TOZD ZA VVC ZAGOTAVLJA prevoznost cest:
I.	PRIORITETA: — v 2 urah po zapadlem snegu ali nastali poledici
II.	PRIORITETA: — v 6 urah po zapadlem snegu ali nastali poledici
(izven naselij in mest).
III — PRIORITETA: — v 24 do 48 urah po zapadlem snegu ali na-
stali poledici, glede na dane vremenske okoliščine.
OPOMBA:
Navedeno velja za normalne zimske pogoje, ko je snežna odeja
debela do 25 cm in temperatura do —5° C.
III.	IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE:
Zimsko službo opravljajo vsi delavci TOZD za vvc Ptuj po vzdr-
ževalnih skupinah, kjer izvajajo delo v turnusu. V ta namen se formi-
ra 24-uma dežurna služba na sedežu TOZD — a v sestavi:
A.	DEŽURSTVO:
za M ceste 1 strojnik
1	voznik
2	preglednika (Ptuj 2, Ormož 1)
1 cestar (Ptuj)
1 glavni dežurni v pripravnosti
B.	PRIPRAVNOST:
Za ceste, ki so v II. prioriteti, so v 24 umi pripravnosti na domu
vozniki, ki imajo določena območja in se morajo ob pričetku sneženja
ali poledice v 1 uri obvezno javiti na sedežu TOZD. Glavni dežurni
— območni tehniki so v pripravnosti 16 ur od 15. do 7. ure in se mo-
rajo pravtako v primeru potrebe takoj javiti na TOZD (po dežurni li-
sti).
C.	DELO OBMOČNIH SKUPIN:
Celotno cestno omrežje je razdeljeno na območne skupine: OR-
MOŽ, PTUJSKO POLJE, VZHODNE HALOZE, ZAHODNE HA-
LOZE, M CESTE, SLOVENSKE GORICE, DRAVSKO POLJE.
Delo skupine vodi delovodja po navodilih območnega tehnika
Skupina dela praviloma od 7.—15. ure (urejanje in čiščenje singaliza-
cije, ročno posipavanje poledice, odmetavanje snega z objektov), akti-
vira pa se tudi izven normalnega delovnega časa po potrebi oz. ob
večjem sneženju, povodnji, neurju, zametih itd.
IV.	MEHANIZACIJA IN AGREGATI:
Za pluženje in posipanje je pripravljeno 14 vozil s plugom, 2 gre-
derja, 7 posipalcev in 3 epoce. V primeru izrednega snega se aktivira
še buldožerje. Za nakladanje materiala v posipalce sta pripravljena
dva nakladalca in bager. Za posipanje je planirano 900 t soli, od kate-
re je 800 ton deponirano na deponiji TOZD za vvc Ptuj, 100 ton pa na
deponiji v Ormožu. Agregat cca 1400 m^ bo deponiran v Ptuju in Or-
možu, ostali posipni material pa na deponijah ob cestah na kritičnih
odsekih (cca 1100 m').
Načrtovana je tudi uporaba cca 150 t hladne mase, kar bo odvi-
sno od stanja cest.
V.	DEŽURSTVO, POROČANJE IN OBVEŠČANJE:
Po določilih Zakona o cestah TOZD za vvc Ptuj po DO C P Ma-
ribor in SOZD ZCP Slovenije obvešča uporabnike cest, uporavne or-
gane in organe pristojne za promet o prevoznosti cest, o zaporah ter o
stanju na cestah. Vsi TOZD za vvc pošiljajo poročila, ki jih zberejo z
določenih opazovalnih postaj, dnevno do 7. ure na centralno dežurno
mesto v Pesnici, ta pa jih potem posreduje pristojnim organom občin
in republike.
Pravtako pa se sporočajo tudi med dnevom vsi izredni dogodki
(zapore itd).
Za poročanje uporablja TOZD za vvc predvsem telefon in UKW
zveze. Dežurna služba se izvaja neprekinjeno 24 ur dnevno. Klicne
številke (telefonske) dežurstva v Ptuju in Ormožu so:
Ptuj 062 773-321
Ormož 062 701-006
Pregledniška služba izvaja delo po prioritetah vzdrževanja in var-
stva cest v zimskem času in poroča dežurnemu delavcu na TOZD vse
posebnosti (poledica, sneg itd.).
Poročila o stanju cest — pregledniška poročila se pišejo v dvojni-
ku. O vseh dogajanjih in izvajanju zimske službe pa se vodi dnevnik.
VI.	PRISTOJNOSTflN PRAVICE CESTNEGA PODJETJA:
Obveznosti, pristojnosti in pravice CP Maribor — TOZD za vvc
so dogovorjene v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela
in samoupravnem sporazumu o povračilu za izvajanje dejavnosti
vzdrževanja in varstva cest, ki ga je CPM sklenila z samoupravnimi
interesnimi skupnostmi za ceste. Pri tem je obseg vzdrževanja in var-
stva cest definiran z letnim planom SIS za ceste SRS, SIS za ceste ob-
čine Ptuj in SIS za ceste občine Ormož, skladno z dogovorjenim stan-
dardom in finančnimi sredstvi.
Na navedenih osnovah CPM TOZD za vvc Ptuj operativno izva-
ja zimsko službo ter pri tem odloča in ukrepa v okviru dogovorjenega
plana zimske službe, upoštevajo pravilnik o vzdrževanju in varstvu
cest in pravilnik o nadzorstvu nad stanjem cest. Operativno izvajanje
zimske službe se lahko spremeni le po predhodnem usklajevalnenf
postopku v skupščini SIS za ceste s spremembo plana zimske službe.
Cestno podjetje ni dolžno plužiti in vzdrževati v zimski službi
cestnih objektov, kateri so z odločbo upravnega organa v zimskem ča-
su zaprti, vendar se pluženje lahko opravi, če so razpoložljive kapaci-
tete tudi po naročilu in na stroške naročnika.
Če se na cestah, ki jih vzdržuje Cestno podjetje Maribor, prekini
promet zaradi snežnih plazov ali katastrofalnih snežnih padavin i"
Cestno podjetje zaradi objektivnih razlogov ne more v čimkrajšem ro-
ku odstraniti ovire, mu Občinska skupščina na katerem območju jf
promet prekinjen ali otežen nudi pomoč, da se ovire čimprej odstrani-
jo, vendar pod vodstvom Cestnega podjetja. Z navedeno mehanizaci-
jo in opremo lahko Cestno podjetje v skladu z razpoložljivimi sred-
stvi vrši dela v zimski službi le ob normalnih zimskih pogojih, kb
snežna odeja debela do 25 cm in temperatura do —5° C. Pri nižji tem-
peraturi in debelejšim snegom je pogoje smatrati kot težke, za kar sO
potrebni dodatni ukrepi, o katerih odloča Cestno podjetje skupno ^
pristojnimi organi SIS za ceste ter SO Ormož in Ptuj.
, . ,	Cestno,po^jetje ^^ribpr ^ , ,	.
OZD za vzdrži va; le li.
ce; ~ ■
- - • - » r^
'{'EDNIK - november 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5

Ob vsakoletnem obujanju spominov na roj-
^Ifti dan naše republike je težko povedati kaj
ftovega. nemogoče je opisati tiste zgodovinske
Jogodke lepše, kot so že bili opisani. Vedno
0ova je potrebno poudarjati bratstvo in enot-
0Sl naših nan)dov in narodnosti ter čvrsto po-
vezavo vsega prebivalstva.
Prav je. da ob Dnevu republike nekoliko več
razmislimo, saj za jugoslovanske narode in na-
fodnosti pomeni zgodovinski mejnik v boju za
svobodo in enakopravnost ter pravičnejši druž-
jjgni red. Tako je leto. ki ga živimo] leto spotni-
ffov, mnogih zgodovinskih mejnikov v pretekli
ift polpretekli dobi in mnogih izzivov za naš pri-
hodnji razvoj. Misel nas navdaja s ponosom.
1^0 se zazremo v čas zmaga nad fašističnim
okupatorjem, v čas graditve naše porušene do-
movine in obdobje temeljite preobrazbe naše
družbe in njenega vzpona v gmotnem, politi-
^fiem, socialnem, kulturnem in sploh vsakrš-
nem pogledu. Za jugoslovansko družbo, pa tu-
di za zgodovino osvobodilnih bojev in revolucij
je najpomembnejše, da je naš narodnoosvobo-
dilni boj že od začetka kot oborožena vstaja po-
tekal mimo vseh klasičnih teorij in dotedanjih
izkušenj o oboroženih vstajah. Sočasno, od za-
četka pa vse do zmage, je to bil tudi boj za os-
voboditev dežele in obenem socialistična revo-
lucija. Svoje največje vojne in politčne zmage
protijašizmu in za osvoboditev so jugoslovan-
ski narodi in narodnosti izbojevali z lastnimi
močmi. To pa pomeni, da nam ni bila svoboda
prinesena na konicah bajonetov tujih armad,
tako tudi odločitev o družbenopolitični ureditvi
Jugoslavije ni bila prepuščena zunanjim dejav-
nikom.
Če se nekoliko ozremo na sklepe 2. zaseda-
nja Avnoja, vidimo, da ne pomenijo ničesar
drugega, kakor vogelni kamen v stavbi, ki se
imenuje obstanek in razvoj, pristen razvoj, ži-
vljenje naroda. Pomenijo v resnici pomemben
člen v verigi dogodkov in vsega, kar je izhajalo
iz osvobodilnega boja in procesa preobrazbe
družbe v Jugoslaviji. Ta boj je združeval števil-
ne skupine in posamezne predstavnike jugoslo-
vanskih narodov, združeval je ljudske množice,
tako da je postal kmalu boj vseh resnično na-
rodno zavednih sil. in sicer boj za osvoboditev
izpod oblasti okupatorjev in njihovih pomočni-
kov, kakor tudi boj za osvoboditev ljudi vsega
tistega, kar jim je nalagal stari, kapitalistični
družbeni red. kar pomeni, da je šlo hkrati za
družbeno preobrazbo, za revolucijo. Tako je od
začetka tega boja bilo jasno, da se po zmagi
nad zunanjim sovražnikom, nad okupatorjem
in njegovimi sodelavci, ne more več vzpostaviti
tisti red. ki je vladal v Jugoslaviji pred vojno,
temveč bo nastalo nekaj novega. In to novo je
tudi od začetka osvobodilnega boja nastajalo.
Z drugimi besedami povedano, nastajala je
ljudska oblast. Nastajali so narodnoosvobodil-
ni odbori, oblast, kije imela za cilj, da človeka
v vsakem pogledu osvobodi, ki si je zastavila
nalogo, da služi osvobajanju posameznega člo-
veka in skupnosti. Tako se je od sklepov Avnoja
pričel proces narodnega osvobajanja, nastaja-
nje ljudske oblasti in graditev nove Jugoslavije,
ki je dobila svoj »rojstni dan« 29. novembra
1945, ko je Ustavodajna skupščina na svojem
prvem zasedanju v Beogradu sprejela deklara-
cijo o razglasitvi Federativne ljudske republike
Jugoslavije. To je bil rezultat dela naprednejših
in hrabrejših sinov Jugoslavije. Vedno bolj so se
začeli krepiti enakopravnost, bratstvo in enot-
nost narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ko se spominjamo velikih in slavnih dni na-
še zgodovine, naukov in sporočil iz prejšnjih ob-
dobij našega socialističnega razvoja, še bolj
spoznamo pomen naše akcije za reševanje pere-
čih problemov družbenoekonomskega razvoja.
To pa toliko bolj, ker se prav danes bije ena ti-
stih velikih bitk, ki pomenijo premik zgodovine
naprej. Zato moramo odločno nastopiti proti
vsem tistim težnjam, ki bi kakorkoli hotele po-
stavljati pod vprašaj bratstvo in enotnost jugo-
slovanskih narodov in narodnosti. Socialistična
in neuvrščena Jugoslavija se odločno bori za
mir na načelih spoštovanja neodvisnosti, suve-
renosti. enakopravnosti v mednarodnih odno-
sih in nevmešavanja v notranje zadeve drugih
dežel. Opredelila se je za politiko neuvrščenosti
in pri tem izhaja iz lastnih in skupnih interesov
ter prizadevanj vseh narodov in celotnega člo-
veštva. Takšna politika naše dežele ima globo-
ke korenine in je neločljivo povezana z narod-
noosvobodilnim bojem in socialistične revoluci-
je. zato se bodo narodi in narodnosti Jugoslavi-
je odločno bojevali proti vsakemu poskusu vme-
šavanja v naše notranje zadeve, ne glede na to.
s katere strani bodo poskusi prihajali.
Danes živimo v svobodni in mirni družbi, v
svobodni in mirni Jugoslaviji, zato se moramo
zavedati naše dolžnosti, kije v službi naroda in
človeštva. To pa bo mogoče le. če si bomo pri-
zadevali za bratstvo in enotnost vseh jugoslo-
vanskih narodov, ki bosta slonela dosledno na
avtonomiji in enakopravnosti vseh narodov v
okviru federativne skupnosti, na enakih pravi-
cah in dolžnostih, tako lastnega naroda in nje-
gove državnosti kot tudi federacije. Uveljavlja-
nje pravic pa je odvisno od izpolnjevanja dolž-
nosti.
Bratstvo in enotnost v uveljavljanju pra-
vic sta odvisna od bratstva in enotnosti v izpol-
njevanju dolžnosti. Zato si moramo danes vsi
prizadevati za resničen napredek in za izgradi-
tev čim popolnejše socialistične družbe. Nika-
kor naj ne bo ocenjen posamezni član naše
družbe po svojem svetovnem nazoru o zadnjih
vprašanjih sveta in človeka, ampak naj se oce-
njuje po delu za napredek in razvoj naše druž-
be. katere član je in v kateri živi. To je zaveza
za sedanjost in prihodnost, kakršna izhaja iz 2.
zasedanja Avnoja. In tako Avnoj ni samo spo-
min, temveč je opomin, ni samo preteklost, am-
pak tudi sedanjost.
Stanko KRAJNC
Razstava 25 let delavskih
srečanj uspešno zaključena
Pred petimi leti je Zgodovin-
ski arhiv Ptuj pripravil uspešno
razstavo 20 LET DELAVSKIH
SREČANJ BRATSTVA IN PRI-
JATELJSTVA v razstavnem pa-
viljonu Dušana Kvedfa v Ptuju.
Tistega sončnega 16. septembra
so se zbrali v IHuju predstavniki
občinskih sindikalnih svetov
vseh enajstih sodelujočih občin
ter predstavniki republiških sin-
dikatov Slovenije in Hrvaške.
Tako je bilo obeleženo uspešno
dvajsetletno sodelovanje brat-
skih občin severovzhodnega dela
Slovenije in severozahodnega
dela Hrvaške. Po tej obletnici se
je sodelovanje nadaljevalo in
razširilo. Leta 1984 se je enajstim
občinam pridružila še občina
Ivanec ter leta 1985 občina Kla-
njec, h kateri spada tudi Kumro-
^c.
V letošnjem letu smo prazno-
vali 25-letnico sodelovanja in ta-
ko smo razstavo izpred petih let
dopolnili ter jo predstavili občin-
stvu v Ivancu ter Kumrovcu. V
obeh krajih so ljudje razstavo to-
plo sprejeli ter si jo v velikem
številu ogledali.
Ko prelistavamo vpisno knji-
go, se nam pogled ustavi ob po-
hvaloiii besedah Zgodovinskemu
arhivu ter ob zagotovilu, da bo-
mo negovali in čuvali bratstvo in
prijateljstvo naših narodov in na-
rodnosti, ki je vzklilo že med na-
rodnoosvobodilno vojno in je
posebej povezalo ljudi na našem
področju s sosednjo Hrvaško.
Za konec še nekaj zanimivosti.
Razstavo si je ogledalo preko šti-
ri tisoč obiskovalcev, od tega ob
otvoritvi v Ptuju leta 1982 okrog
tisoč, ob zaključku v Kumrovcu
pa okrog dva tisoč, od tega nekaj
tujcev, kar pričajo podpisi v vpi-
sni knjigi. Seveda pa je bilo obi-
skovalcev neprimerno več, saj se
vsi niso vpisovali, posebno ne vsi
učenci, ki so si ogledali razstavo
pod vodstvom svojih učiteljev. V
Kumrovcu so bili obiskovalci iz
daljne Kitajske, Indije, Južne
Afrike, Finske ter Sovjetske zve-
ze. Tako je pričevanje o brat-
skem sodelovanju dveh sosed-
njih narodov seglo tudi prek me-
ja naše domovine.
Nada JURKOVIČ
Zgodovinski arhiv Ptuj
Z razstave v Ptuju leta 1983
v
V pripravi na jubilejno
publikacijo
v okviru koordinacijskega od-
bora za sodelovanje bratskih ob-
iin SR Hrvaške in SR Slovenije
je bil leta 1985 imenovan tudi
odbor za jubilejno publikacijo
1961-1986, ki ga vodi KATICA
MIKULAN, predsednica OS
ZSH Čakovec. Odbor je takoj v
začetku dobro zastavil delo, pri-
pi^avil predlog načrta publikaci-
ji' razdelil teme in zanje določil
®^orje. Vendar je tu delo nekoli-
zaostalo, vmes so bili tudi
Opravičeni subjektivni razlogi.
Da bi delo na tem področju
^odbudili, se je 4. novembra v
^iiju sestal odbor za jubilejno
Publikacijo, nanjo pa so bili po-
^abljeni tudi nosilci posameznih
tem in evidentirani kandidati za
uredniški odbor. Pod predsed-
stvom Katice Mikulan so v de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja potrdili predlog obnovlje-
nega načrta jubilejne publikacije
bratskih občin SRH in SRS in se
dogovorili za uredniški odbor.
Koordinacijski odbor je na seji.
7. novembra v Varaždinu predlo-
ge v celoti sprejel.
Za glavnega in odgovornega
urednika je bil imenovan Franc
Fideršek iz Ptuj, za njegovega
namestnika pa Milivoj Rihtarič
iz Varaždina. Ostali člani uredni-
škega odbora pa so še: Feliks
Bagar iz Ptuja, Janez Bošnjak iz
Lendave, Ivo Ferk iz Slovenske
Bistrice, Antun Haček iz Čakov-
ca, Antun Kozina iz Krapine in
Jadranka Lakuš iz Koprivnice,
naknadno pa bodo še določili
tehničnega urednika, upošteva-
joč pri tem izbiro tiskarne, ki bo
publikacijo natisnila.
Jubilejna publikacija naj bi
obsegala okoli 270 strani na ena-
kem formatu kot že nekaj let iz-
haja bilten srečanj bratstva in
prijateljstva. V uvodnem delu bo
opisana zgodovina razvijanja so-
delovanja občin SRH in SRS.
Predsedniki OS ZS občin Ptuj,
Čakovec in Varaždin, ki so to
funkcijo opravljali leta 1961, bo-
do zapisali svoje spomine na za-
četek sodelovanja. V nadaljeva-
nju naj bi predsedniki občinskih
skupščin predstavili vseh 13 ob-
čin, ki sodelujejo v srečanjih
bratstva in prijateljstva. V sed-
mih sestavkih bi prikazali sode-
lovanje organov oblasti in druž-
benopolitičnih organizacij, pose-
bej sodelovanje mladine, sodelo-
vanje na področju gospodarstva,
kulture, družbene samozaščite in
SLO, informiranja in športnih
dejavnosti. Navedli bi tudi vse
dosedanje dobitnike plaket brat-
stva in prijateljstva, se spomnili
na umrle organizatorje in pobud-
nike srečanj in podobno. Vsi pri-
spevki bodo popestreni tudi s
številnimi fotografijami iz bogate
fototeke 25 let srečanj bratstva in
prijateljstva.
Naloge je podrobneje razčle-
nil uredniški odbor, ki se je na
prvi seji sestal 21. novembra in si
razdelil delo tako, da bo publika-
cija izšla v aprilu 1987.
FF
S seje odbora za jubilejno publikacijo v delavskem domu Franca Kram-
'»«rgerja. Od leve: Franc Fideršek, Katica Mikulan in Feliks Bagar
Foto: 1. Cajnko
Štiri
igralnice za
sto otroki
Vzgojnovarstvena organizacija
Ptuj je prejšnji teden sprejela v
vrtec še 100 otrok. V enoti Raiče-
va 12 v Ptuju so že poleti uredili
dodatne štiri igralnice, ki so jih
sedaj opremili z vsemi potrebni-
mi pripomočki. Od 1. decembra
dalje bo v teh igralnicah 100
otrok od 3. do 7. leta starosti. V
vrtcu pravijo, da bodo, če bo vre-
me lepo, še v tem mesecu uredili
tudi okolico vrtca.
Trenutno še čakajo na odgovo-
re staršev, ki so prejeli ugodno
rešitev prošnje za sprejem otroka
v vrtec. Mnogi so si uredili pri-
vatno varstvo, ker septembra nji-
hovi otroci niso bilf sprejeti v vr-
tec, zato se bo kdo od staršev
odločil, da otroka sedaj ne da v
vrtec. S tem bo seveda kakšno
mesto prosto in bo mogoče spre-
jeti še koga od otrok, ki je sedaj
med čakajočimi. Trenutno je v
ptujski Vzgojnovarstveni organi-
zaciji še 66 nerešenih prošenj, od
tega 52 za Ptuj in 14 za vrtce v
zunanjih krajevnih skupnostih.
N. Dobljekar
Zanimiv program
Mladi, ki delujejo v komisijah, svetih in skupinah občinske kon-
ference ZSMS, posvečajo tačas največ pozornosti pripravi predavanj,
pogovorov in Savnih triDun v okviru mladinske izobraževalne dejav-
nosti. Oblika, ki se je v preteklih letih poleg posvetov predsednilcov
osnovnih organizacij in krajših seminarjev najbolje obnesla, je občin-
ska mladinska politična šola.
V	njenem okviru bo od 11. decembra do 30. januarja več preda-
vanj in razgovorov. Na prvem srečanju se bodo udeleženci pogovorili
s predstavniki Republiške konference ZSMS o novih družbenih giba-
njih. Uvod bodo pripravili Ingrid Bakše, ki koordinira dejavnost teh
gibanj na republiški ravni, sekretar republiške konference Daniel Bo-
žič in Zoran Klemenčič. Hkrati bo to prvo srečanje tudi priložnost za
spoznavanje, saj bo po uradnem delu še zabavni večer.
Drugi sklop vprašanj, ki jih bodo obravnavali, bo problematika
ptujske &tilne naprave. Pridružili se bodo članom ekološke skupine,
ki za 18. december pripravljajo javno tribuno v srednješolskem cen-
tru. Nanjo bodo povabili strokovnjake, ki so vodili projekt in so se-
znanjeni z vzroki nedelovanja čistilne naprave ter odgovorne za seda-
nje stanje. Kot gradivo za poznavanje problematike pa bo udeležen-
cem služila druga številka glasila ekološke skupine — Mavrični bo-
jevnik.
S šolo bodo nadaljevali 23. decembra, ko se bodo z Levom Kref-
tom ali pa s Cirilom Ribičičem pogovarjali o pojavih nacionalizma v
naši družbi.
Z ekonomskimi problemi jugoslovanske družbe jih bo seznanil
in jih poskušal razložiti tov. Praznik z Inštituta za planiranje SRS na
predavanju, ki bo 6. januarja.
9. januarja pa bodo pripravili razgovor z uredništvom revije Mla-
dina. Informiranje in pretok informacij znotraj mladinske organizacij
sta za mlade zelo pomembna, prav tako pa je pomembno kako se raz-
mišljanja in prizadevanja mladih prikazujejo širši javnosti. Verjetno
bodo na tem pogovoru govorili tudi o obfikah informiranja mladih v
naši občini — o glasilu Gremo na delo in o delu centra za obveščanje
in propagando.
Temo, za katero je bilo v preteklih letih v šoli precej zanimanja
— Mladi in religija pa bo pripravil prof. dr. Zdenko Roter. Predvido-
ma bo predaval 15. januarja in predstavil rezultate najnovejših razi-
skav s tega področja.
Kot zadnje v programu šole predvidevajo člani komisije za idej-
nopolitično delo temo Mladi med krizo in perspektivo. Pripravili jo
bodo skupaj s člani predsedstva občinske in republiške konference
mladine. Pogovorili se bodo o oblikah preživljanja prostega časa, klu-
bu mladih, mladinskih manifestacijah, oblikah prostovoljnega dela
ter o delovanju posameznih komisij in centrov.
Analizo vsebine šole in oceno te izobraževalne oblike bodo nare-
dili 30. januarja, ko bo tudi zaključek.
Razen priprav za začetek te izobraževalne oblike se predsedstvo
mladih v Ptuju ukvarja še z ureditvijo kluba mladih, evidentiranjem
treh novih članov predsedstva, članov komisij za SLO in DS, kmetij-
stvo in preživljanje prostega časa ter obiski članov v delovnih in ži-
vlienskin okoljih mladih. Ponovno pa sklicujejo tudi posvete predsed-
nikov iz osnovnih orjganizacij, saj se v neposrednem pogovoru najla-
žje rešujejo problemi in izmenjujejo izkušnje.
d. 1.
Vabilo jia proslavo
in debatne večere
v počastitev Dneva republike bodo mladi iz krajevne skupnosti
Bratje Reš in učenci osnovne šole Olga Meglič pripravili proslavo v
počastitev Dneva republike. Slovesnost bo v domu krajanov v četrtek,
27. novembra, ob 17. uri.
V	želji, da bi čim bolj popestrili življenje in da bi bili zimski veče-
ri prijetnejši, so na občane naslovili še eno vabilo. Ob torkih med 17.
in 19. uro pripravljajo novost — debatne večere z ročnodelskimi
aktivnostmi, igranjem šaha, namiznega tenisa ...
Mladi iz krajevne skupnosti Bratje Reš so pred nedavnim tudi
aktivno sodelovali v programu, ki so ga pripravili za starejše krajane
in ^anj dobili posebno pohvalo Republiškega odbora Rdečega križa
Slovenije. Poleg tega so se udeležili še razpisa na temo Alkoholizem
in kajenje in si na razstavi v ptujskem Srednješolskem centru prisluži-
li nagrado in pohvalo.
mš
Kritično o prometni
varnosti
v devetih mesecih letošnjega leta je bilo na cestah v Sloveniji
4.266 prometnih nesreč, v katerih so bile osebe huje ali lažje ranje-
ne. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pomeni to 11 od-
stotkov več nezgod. V istem obdobju je na slovenskih cestah umrlo
347 ljudi ali za 19 odstotkov več kot lani.
Kljub dejstvom, da se je poraba bencina v letošnjem letu pre-
cej povečala in kljub temu, da je gostota prometa iz leta v leto več-
ja, je nenehen porast števila prometnih nesreč in predvsem smrtnih
žrtev ter hujših ali lažjih poškodb nadvse zaskrbljujoč. V medna-
rodnem letu varnosti v cestnem prometu bomo zato morali storiti
več vsi, ki smo za to odgovorni — torej tudi vozniki in vsi ostali
udeleženci v cestnem prometu.
O stanju prometne varnosti v naši republiki so uvodoma razpra-
vljali tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO
Ptuj. Seznanili pa so se tudi s stanjem v ptujski občini, kjer je ocena
nekoliko ugodnejša. Prometnih nesreč smo imeli v občini sicer nekaj
več kot v lanskem devetmesečju, so pa bile posledice precej milejše.
Predvsem pa je pomembno, da je za posledicami prometnih nezgod
umrio manj ljudi. Kljub temu s stanjem prometne varnosti ne more-
mo biti zadovoljni, zato bodo člani sveta usmerili svoje aktivnosti v še
bolj dosledno vzgojo občanov, predvsem mladine. Svoje pa bodo mo-
rali storiti tudi tisti, ki so odgovorni za ceste, saj je nemalokrat prišlo
do nezgode prav zaradi slabega stanja cest na našem območju.
OM
člani občiBskega trcCa za prereadvo vzgojo (prri z leve Je prcdaedaik
Stanko Klemenčič) so stanje prometne varnosti ocenili nadvse iuitiino.
(foto: M. Ozmec)
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
27. november 1986 —
TEDNIK
Asfalt je že povezal Juršince in Oblake
v torek, 12. novembra, so de-
lavci CP Maribor — TOZD za
vzdrževanje cest v Ptuju končali
z asfaltiranjem cestnega odseka
med Juršinci in Zgornjimi Obla-
ki v dolžini štirih kilometrov. S
tem se je izpolnila dolgoletna že-
lja krajanov, da bi se nato prek
Gomile povezali s Pomurjem in
tako znatno skrajšali pot vsem,
ki se bodo napotili prek še vedno
lepih in idiličnih Slovenskih go-
ric proti Avstriji ali Radencem.
Juršinčani so ta svoj »asfaltni«
uspeh proslavili kot se spodobi,
saj so otvoritev pripravili na sa-
mo Martinovo, 13. novembra.
Bogato obložena miza s sod-
čkom novega vina in Martinovo
gosjo je pričakala goste in doma-
čine pri Zivkovih v Oblakih. Po-
leg izvajalcev del, predstavnikov
skupnosti za ceste in drugih sta
se otvoritvene slovesnosti udele-
žila tudi predsednika skupščine
občine Ptuj Gorazd Žmavc in iz-
vršnega sveta Jože Botolin.
Na območju ptujske občine
bomo morali poskrbeti še za ki-
lometer in pol asfalta, da bomo
povezali Oblake z Grabščinskim
bregom, do Žihlave v občini
Gornja Radgona pa je še ostalo
okrog pet kilometrov makada-
ma. Upajo, da ga prihodnje leto
ne bo več.
mš
Tik pred otvoritvijo je takole po Martinovo obložena miza pričakala
krajane in goste. Foto: JOS
Iskrene čestitke babici za
98. rojstni dan
25. novembra je praznovala
98. rojstni dan babica Marija
KOSTANJEVEC iz Stojnc -
Krejnčova mati. Rodila se je 25.
novembra leta 1888. Že kot otrok
je rada prijela za vsako delo, za-
to sta jo oče in mati obdržala do-
m^ __	_ -	—
Leta 1908 se je poročila. V za-
konu je rodila dve hčeri. Leta
1941 ji je umrl mož, zato je osta-
la s hčerkama sama, pa kljub
vsem težavam ni omagala. Ker se
je čez nekaj let hčerka Neža po-
ročila in odšla od doma, je ostala
s hčerko Marijo, pri kateri še da-
nes živi. _
Tako tečejo leta in z njimi ži-
vljenje naše babice. Z zdravjem
je še kar zadovoljna, samo noge
je ne ubogajo. Saj še čita brez
očal, dobro sliši, ima dober ape-
tit pa tudi kakšen kozarec vina
rada popije. Tudi spomin še je ni
zapustil, saj je vse pesmice, ki se
jih je naučila v osnovni šoli, na-
učila svoje vnuke oziroma prav-
nuke. Danes jo razveseljuje šest
vnukov, štirinajst pravnukov in
ena prapravnukinja.
Želimo ji vse najboljše ter še
na mnoga zdrava leta!
V. K.
Gasilski dom
in zbiralnica mleka
Poleg referenduma se je v nedeljo v krajevni skupnosti Videm
dogajalo še marsikaj pomembnega. Člani gasilskega društva Videm
so udarniško delali pri gradnji svojega doma, kjer bodo našli prostore
tudi upokojenci. Povedali so, da želijo novo stavbo pred zimo pokriti
in da so letos žrtvovali za gradnjo že okoli tisoč tristo prostovoljnih
delovnih ur. Potarnali so, da se na gradbišču srečujejo vedno eni in
isti in da bi želeli sodelovanje ostalih članov društva. Predvem sedaj,
ko so rezultati njihovega dela že vidni.
V Tržcu pa je bila nedelja udarniška za kmetovalce iz tega kraja,
dela Jurovc in Lancove vasi. Nadaljevali so gradnjo nove zbiralnice
mleka. Z delom sodelujejo torej zbiralci mleka, material je prispevala
krajevna skupnost Videm, opremo pa bo prispevala Kmetijska zadru-
ga Ptuj. Tako bodo tudi v Tržcu pričeli zbirati mleko v sodobnih pro-
storih.	JB
V Ormožu so
dobili prvega
krojača
po meri
Pred dnevi je v prostorih, kjer
je do nedavnega prodajal sadje
in zelenjavo Petar Krasnič, odprl
krojaško delavnico Danilo Dajč-
bauer. Tako so Ormožani dobili
prvega krojača po meri, ki šiva
predvsem hlače in krila. Ob tor-
kih in petkih bo opravljal tudi
popravila na novih in starih
oblačilih.
Delavnica bo odprta pet dni v
tednu, ob ponedeljkih, sredah in
četrtkih od 8. do 15. ure, ob tor-
kih in petkih pa od 8. do 12. ure
in 13. do 17. ure.
Z odprtjem prvega krojaštva
po meri se počasi spisek defici-
tarnih dejavnosti v ormoški obči-
ni tanjša. Kot je povedal tajnik
OZ Ormož Pavel Bedenik, v or-
moški občini primanjkuje zlasti
storitvenih obrtnikov. Poleg tega
si prizadevajo za popravek akta,
ki opredeljuje deficitarne in sufi-
citarne obrti, saj če upoštevajo
določene smeri razvoja obrtni-
štva do leta 1990, lahko opredeli-
jo vse obrti v ormoški občini kot
deficitarne.	MG
Zimska
tržnica
še letos
Ormoška tržnica bo v celoti
zgrajena prihodnje leto, pokriti
del — zimska tržnica — pa bo
obratovala že letos. V tem delu
bodo še shramba, WC in skladiš-
če, prodaja pa bo potekala na šti-
rih stojnicah.
Nova tržnica bo zasedla pro-
stor za trgovino Dom, za njeno
ureditev pa so v krajevni skupno-
sti rezervirali petnajst milij^onov
dinarjev. Dela izvaja Alojz Škrja-
nec.
Pogled na pokriti del tržnice
foto: MŠ
Dietni list iz Belega križa
Ptujski diabetiki so preživeli
še en lep večer pri Belem križu.
Nekaj nad sedemdeset jih je bi-
lo. Prišli so, da bi za nekaj ur po-
zabili na bolezenske težave in se
sprostili. »Zdravilo« sta jim pri-
pravila znana gledališka amater-
ja Lojze Matjašič in Antonija
Kumer, tokrat v vlogi Tina in
Mice iz Berdekovec. Med svojim
»sprehodom« po ptujskih ulicah
sta naletela na vrsto zanimivosti,
s katerimi se naše podeželje še
ne spogleduje.
Od bolnišnice proti mestu sta
se najprej ustavila pri »mestnem
discu« (semaforjih), na katerega
se številni'Ptujčani še niso nava-
dili. »Razprodaja ptujskega go-
spodarstva« je bila naslednja
»jed«, ki sta jo obdelala ..., na
koncu sta začinila še nedeljski
referendum in napovedala pozi-
tivni izid glede na žensko prevla-
do ter reševanja pomembnega
družbenega vprašanja (ne samo
ženskega) — porodnišnice na-
mreč.
Brez Katarine tudi ni šlo in
vinskega krsta — Martina. Ta ve-
čer so pozabili na »dieto«, čisto
pa tudi ne. Kuharice Belega Kri-
ža so znane po tem, da znajo pri-
praviti dobro dietno hrano. Tako
so v solatno mešanico dodale so-
jo in moja soseda Liza kar ni
mogla verjeti, da gre za »cizro«,
kot soji pravijo po domače.
Družabno življenje ptujskega
društva za boj proti sladkorni
bolezni Ptuj je izredno bogato, s
sobotnim večerom so to znova
potrdili. Ce k temu dodamo še
druge oblike društvenega delova-
nja, jih lahko samo pohvalimo
Društvo se je uveljavilo tudi v
širšem slovenskem prostoru,
to je prejelo pisno priznanje ju-
goslovanske zveze društev za boj
proti sladkorni bolezni in srebr-
no slovensko priznanje. Enaki
priznanji je prejela tudi heumor.
na tajnica Berta Črgulj.
Z jesenskega izleta ptujskih diabetikov
Veliki Nedelji
ob prazniku republike
Mercator Zarja Ormož je v Ve-
liki Nedelji 19. novembra preda-
la namenu novo trgovino z bife-
jem, za katero so porabili 140 mi-
lijonov dinarjev. Pri ureditvi je z
okrog 30 odstotki sodeloval tudi
SOZD Mercator Kit, v katerega
je Zarja vključena že deset let.
Slovesnost, ki so jo ob tej prilož-
nosti pripravili skupaj s krajevno
skupnostjo, so posvetili 10-letni-
ci sodelovanja s SOZD Mercator
-	Kit, 750-letnici Velike Nede-
lje in prazniku republike.
V imenu Mercator — Zarje
Ormož [e govorila direktorica
Anica Lukaček. Poudarila je, da
se zavedajo odgovornosti, ki jo
imajo kot nosilci osnovne preskr-
be v ormoški občini in da navzlic
številnim problemom širijo tr-
govsko mrežo v vse krajevne
skupnosti v občini in v kraje so-
sednje Hrvaške. Mercator —
Zarja ima 54 prodajaln, večina s
klasično postrežbo. Podobne ob-
jekte, kot je v Veliki Nedelji, na-
meravajo urediti še v Tomažu,
Podgorcih in Obrežu; povsod
drugje, kjer so že prodajalne, pa
se bodo trudili za njj^ovo poso-
dobitev.
Posebej je Anica Lukaček po-
hvalila sodelovanje s sozdom, saj
usmeritve in dogovore iz leta
1976, kljub vsem težavam, ki
spremljajo ormoško trgovino,
uresničujejo. Omenila je tudi ve-
liko razdrobljenost trgovine v
občini, ki je zgolj podvajanje
zmogljivosti.
Skupščina občine Ormož je ob
tej priložnosti podelila najvišje
občinsko priznanje. Plaketo Or-
moža Sozd Mercator — Kit, ki
se po svojh možnostih in nadvse
uspešno vključuje v razvoj ormo-
ške občine. Tako so z njegovo
pomočjo v letu 1979 zgradili tr-
govino v Središču, leta 1983 skla-
dišče občinskih rezerv in v tem
letu trgovino v Veliki Nedelji.
Miran Goslar, predsednik po-
slovodnega organa sozda, se je
za priznanje zahvalil in povedal,
da je izredno zadovoljen, da so
tako priznanje prejeli. Od leta
1977 so zgradili 93 takih objek-
tov in le redke občine so se jim
zahvalile s priznanji. Letos so
odprli že enajst takih objektov,
do konca leta jih bo še nekaj.
Ivan Hržič, predsednik skup-
ščine krajevne skupnosti Velika
Nedelja, je trgovino odprl s sim-
boličnim prerezom vrvice, še prej
pa se je zahvalil vsem, ki so po-
magali pri gradnji. Plaketo Veli-
ke Nedelje so podelili Mercator
—	Zarji Ormož in samoupravni
stanovanjski skupnosti Ormož,
pisno priznanje pa Anici Luka-
ček in Alojzu Krajncu, sekretarju
samoupravne stanovanjske skup-
nosti Ormož.
V neposredni bližini stano-
vanjsko-poslovnega objekta je
tudi nova telovadnica, ki jo bodo
svečano odprli v prihodnjem me-
secu.
Velika množica ljudi, ki se je
udeležila odprtja nove trgovine,
je pokazala, da se v majhnih kra-
jih mnogo bolj veselijo krajevnih
pridobitev kot v velikih. V pro-
store nekdanje trgovine, ki je bi-
la vse prej kot v ponos kraja, pa
se je vselila pošta.
MG
Novi poslovno-stanovanjski objekt je pomagal urediti tudi sozd Merca-
tor - Kit
Anica Lukaček, direktorica Mercator — Zarje je govorila o pomenu no-
ve trgovine za kraj in nemoteno oskrbo
Miranu Goslarju je plaketo Ormoža izročil Milan Ritonja, predsedoil'
SO Ormož
Na odprtje čaka tudi nova telo^^adnica, ki je v neposredni bližini nove^'
poslovno stanovanjskega objekta	foto: M'
Ce bo vse po sreči, bo novi gasilski dom še pred zimo pod streho.
TEDNIK ~ november 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
NA RODNER/LVRHU JE LE
DVANAJST ŠOLARJEV
Rodni vrh v Halozah. Kraj, ki je bil ob na-
šem obisku ves v soncu, dolina okoli Podleh-
nika pa v gosti megli. Tod naokoli je nekoč
živelo veliko mladih, saj je hodilo v rodnovr-
ško oenovno šolo tudi do 175 otrok. Tako so
celo razmišljali, da bi zgradili novo šolo. Da-
nes bi samevala in bila še ena zgrešena inve-
sticija, četudi edina pridobitev za ta odročni
haloški kraj, ki je takorekoč vse izgubil. Pred
leti so jim vzeli trgovino, ker ni bila ekonom-
sko učinkovita, vse manj pa je tudi mladih.
Ta čas v prvem razredu trije, v drugem dva, v
tretjei^trije in v četrtem štirje. Štirje otroci
pa obiskujejo malo šolo. Zanje skrbita dve
učiteljici: Daniela Druzovič, ki je tudi vodja
podružni šoli in Milena Devičnik, pa še ku-
harica, ki je tudi hišnica, skrbi za kurjenje in
čiščenje.
Iz gozda pod šolo se je slišal veseli otroški
živžav. Bil je ravno glavni odmor, ki so ga šo-
larji izkoristili za nabiranje podrasti in se ob
točno določeni uri vsi skupaj vrnili v razred.
»Prijazna soseda nam je dovolila, da si na-
beremo drobne veje za podkurit v pečeh in
včasih polurni odmor izkoristimo za takšno
delovno akcijo,« je dejala učiteljica Daniela,
ki nam je na kratko predstavila šolsko delo:
»Zjutraj ob osmih začneta s poukom četrti in
drugi razred. Ob desetih imamo malico, v šo-
lo pa pridejo tudi učenci prvega in tretjega
razreda. Po skupni malici imamo pol ure re-
kreativnega odmora, nato pa nadaljujejo s
šolskim delom.
V letošnjem šolskem letu uporabljamo le
dva razreda, v tretjem pa bomo imeli v zim-
skem času telovadbo ...«
Učiteljica Daniela je svojo prvo službeno
leto prebila v matični šoli v Podlehniku, v od-
delku podaljšanega bivanja, za Mileno pa je
to začetek učiteljevanja. Pravita, da jima ni
žal, da ju je zaneslo na Rodni vrh. Vsak dan
sicer potujeta domov, če pa bo potrebno bo-
sta v šoli tudi prespali. Bojita se samo hude
zime i visokega snega, ker je pot ozka in str-
ma, včasih za osebni avtomobil celo neprevo-
zna.
»Upava in želiva, da ne bi bilo dosti snega
ali pa le toliko kot lani. Sicer pa je na Rod-
nem vrhu delo z otroki prijetno. Tako veseli
in živahni so, že tisti v prvem in drugem ra-
zredu, ki jih letos učim. Za delo v kombinira-
nem oddelku se je potrebno dobro pripraviti
in vsakemu otroku posebej namenjati veliko
pozornosti. Kljub temu, da jih je malo, so iz
različnih sredin in le delo z vsakim posebej je
lahko uspešno. Od tistega, kar jih naučiva v
šoli, je odvisno s kolikšnim znanjem bodo
potem odšli v dolino, v matično šolo . . .,«
pravi učiteljica Milena Levičnik.
Nekaj tipičnih značilnosti za Haloze in zla-
sti za Rodni vrh je kljub napredku še ostalo.
Tu in tam je potrebno še vedno stopiti do-
mov, da se spoznata učitelj in starš, ljudje pa
so kljub vsemu dobri in prijazni. Radi poma-
gajo. Tudi pri nabiralni akciji za šolsko kuhi-
njo so priskočili na pomoč. Upajmo, da bo
šola, ta, doslej še edina vez z življenjem na
Rodnem vrhu ostala, da si bo tudi kakšna
mlada družina zgradila svoje gnezdo in da si
bo lahko še nekaj rodov mladih učiteljev na-
bralo svojih prvih delovnih izkušenj na tem
koncu Haloz.
mš
Daalela Dmzovii. Foto: mš
To je vsa mladež iz SoIe na Rodnem vrha. Le enega ta dan ni bilo v Soli.
Foto: mš
Milena Leviinik. Foto: mS
Oskar za slovenščino
v ljubljanskem kinu Union že od 27. oktobra
predvajajo film Moja Afrika. Dvorana je nabito
polna (v prvih štirinajstih dneh si je film ogledalo
prek 20.000 obiskovalcev). Spričo številnih Oskar-
jev in močne reklame je bilo takšno zanimanje ob-
činstva tudi pričakovati in distributer (Inex film iz
Beograda) je lahko od vsega začetka računal z go-
tovim in velikim zaslužkom. Njegova malomar-
nost do slovenščine je zato vredna toliko večje gra-
je.
Dogovori so iz angleščine prevedeni zelo togo,
še opaznejše pa so napake v pisni uresničitvi. Iz
njih lahko sklepamo, da prevajalec ali prepisova-
lec napisov sploh ne zna slovenščine, saj je napisal
npr. more nam. morje, usamljen, nam. osamljen,
glazba nam. glasba, možki nam. moški, boji nam.
barve ipd. Tudi deljenje na koncu vrstice ipd. je
sprto s slovensko rabo (npr. pr-iljubljen). Napake
so pogostne, očitne in tako hude, da se gledalci
med predvajanjem filma glasno smejejo — ne za-
radi vsebine filma, temveč zaradi prevoda. Neka-
teri pa se vendarle ne smejejo, temveč so upraviče-
no užaljeni in protestirajo. Mj tudi.
Jezik filmskih napisov je sploh boleča točka slo-
venskega kulturnega dogajanja. Republiški zakon
o kulturnoumetniških dejavnostih in posredova-
nju kulturnih vrednot (Ur. list SRS, 31.8. 1984) tu-
kaj sicer dopušča neko »špranjo« za predvajanje
filmov bez slovenskih napisov, vendar samo v iz-
jemnih primerih (enkratne projekcije ipd.). Kot je
bilo pričakovati in kot je bilo v javni razpravi pred
sprejetjem zakona napovedano (a v končnem be-
sedilu ne upoštevano), gredo naši distributerji in
kinematografska podjetja daleč čez meje te »špra-
nje« in pogosto v okviru svojega rednega sporeda
predvajajo filme s srbohrvaškimi napisi. Pred krat-
kim se je to zgodilo v kinu Komuna (film po Or-
wellovem romanu 1984) in v kinu Šiška (film Bo-
unty). Ker so kazni za te kršitve bolj simbolične, se
kršenje podjetjem še zmeraj izplača, ljudi, ki zoper
to protestirajo, pa pogosto ozmerjajo s tečneži ali
celo s šovinisti. Mislim, da bi moral republiški ko-
mite za kulturo in druge odgovorne ustanove v ta-
kih primerih uporabiti ostrejše ukrepe.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi
s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JE-
ZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferen-
ce SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Srečanje
v počastitev
200-letnice
šole
Zveza kulturnih organizacij
občine Ptuj, osnovna sola Cir-
kovce in tamkajšnja folklorna
skupina so pripravili pred nedav-
nim srečanje pionirskih folklor-
nih skupin, s katerim so začeli
uvodne slovesnosti v počastitev
200-letnice šole v tem kraju. Veli-
ka domača dvorana in gostoljub-
ni Cirkovčani so tudi tokrat fepo
sprejeli nastopajoče, ki so prišli
iz Dolene — Rožmarin haloških
dolin ter iz OŠ Franc Osojnik in
Cirkovce, pa tudi mladi plesalci
PD Destrnik. Pod vodstvom pri-
zadevnih mentoric Francke Pe-
trovič, Silve Fartek, Slave Kna-
felc in Ivanke Ogrinčeve tudi
mladi plesalci ohranjajo to po-
membno ljudsko izročilo.
mš
»Najprej je bil mlajši gospod tukaj. Zakaj preganjate temo? Ko
bo moja luč zagorela, se bo videla od enega konca sveta do dn^ega.
Nobena stena se ne bo mogla ustavljati moči moje svetlobe. Če bo
kdo kaj zagrešil, bomo videli vsi. Nobene skrivnosti, nobenega hudo-
delstva ne bo več. Takrat bomo vsi dobri.«
Marin gaje strmo poslušal. »Nobene skrivnosti, nobenega hudo-
delstva ...«
»Najbrž je bil vaš sošolec. Seveda je bil, gospod Waldmann.«
Marin je raztrgal škatlico. »Prinesi mi vžigalice!«
»Kaj se vam tako mudi? Saj vas vidim. Bledi ste kot stena. Po-
tem je prišel starejši gospod, vaš profesor menda. Seveda je bil — go-
spod Krapf.«
Marin je besno udaril v temo. Nekaj časa je bilo vse tiho.
»Ta vas je šele težko pričakoval. Stol se mu je užgal od nepotrpe-
žljivosti. Neprestano se je grabil za srce, kakor bi bil zaljubljen.«
»Kdaj je bil tukaj?«
»Že davno. Ker vas ni bilo od nikoder in mu je bilo hudo, se mi
je smilil. Mislil sem, da ste pri oni lepi gospodični Slivi, pardon Silvi,
in sem ga peljal tja.«
Marin se je oprijel stene, ki se je zibala vodoravno. Bledi obraz
se mu je neslišno približal.
»Ali naj grem po vžigalice? Mati jih ima polno škatlo.«
»Kdaj sta bila tam?« Iztegnil je roko, toda obraz se mu je izmuz-
ni! kakor kresnica.
»Mici je bila popoldne doma. Zdaj ima drugega kavalirja. Neke-
ga feldvebla. Mati je bila huda in je rekla, da je popolnoma očetove
Sorte.«
»Kaj je hotel Krapf?« V njegovem glasu je drhtela prošnja.
»Nekaj zaradi šole. Menda vas na njegovo priprošnjo ne bodo
izključili. Ker vam je hotel to povedati, da se ne bi žalostih, kakor je
rekel, sem ga vodil h gospodični Silvi.«
Zdaj ga je Marin ujel za rokav. Potegnil ga je k sebi in naglo iz-
pustil, rokav je bil premočen.
»Pred njenim stanovanjem so peli dijaki. Metali so kamenčke v
okno in klicali. Nikdo se ni prikazal, dasi je bilo okno svetlo.«
»Krapf ni šel blizu?«
»Takoj bom prinesel luč.«
Fant je bil suh in žilav. Toda v Marinu se še ni polegel napon sil,
s katerim se je iztrgal Krapfu. Stisnil ga je za goltanec, ki se je z med-
lim uporom rušil sam vase. Siknil je: »Povej!« Zmanjšal je pritisk, in
ker je fant pričel loviti sapo, da bi spregovoril, je razklenil roko.
»Kaj hoče biti? Profesorje prepodil dijake in se je vzpel na okno
ter ga počasi in previdno odpiral. Kaj je videl, ne vem. Rekel mi je,
naj grem z njim.«
»Kam?«
»Saj veste. Ali še rabite luč? Takoj jo prinesem.«
Marin je omahnil na posteljo, ki ga je ujela kakor mati. Ves svet
je bil obupno prazen nič, od katerega pa vendar človeka boli srce.
Odkod je naenkrat zasnežila luč? Kako mehko lega na vnete oči. Va-
njo bi človek rad, da bi svetil in gorel.
»Pospravite svoje stvari in pojdiva!« O saj bi rad človek k tebi,
večna luč, ki goriš nad dnevom in nočjo. Ali ni sijala v njenih objemih
blaga vijoličasta luč? Rčpetz je sklanjal svoj obraz nadenj.
»Pomagam vam, zato ker vse vem. Samo povejte, ali vojskovodja
še živi.«
»Ne vem. Kam naj bežim?«
»K materi.«
Naglo sta pospravila Marinove stvari. Bil je precejšen sveženj
cunj in knjig. Prazen leseni kovček je sunil pod posteljo. Marin mu je
ponudil denar. Fant je z lačnim pogledom segel po njem.
»Vas s svojo lučjo ne bom odkril. O, saj bom tiho.«
»Materi daj nekaj za stanovanje!«
»Mici ji je danes prinesla precej denarja. Njen novi kavalir je v
pisarni.«
Tihotapila sta se iz sobe. Gospodinja je že spet dremala pri
ognjišču. Nerazumljive besede so ji vrele iz ust, včasih so ji kovinsko
zašklepetali zobje: »Hudič, hudič.«
»Nekaj časa vas bom spremljal.«__________ _
Marin ni odgovoril. Jutranja sapa je razganjala oblake. Mraz je
pritiskal. Mesto je še spalo, uspavano od nočnega naliva. Kmalu sta
dospela na blatno okrajno cesto. Ropetz se je poslavljal:
»Nazaj grede bom šel mimo vojskovodjeve palače.«
Marin je korakal z upognjenim hrbtom in z zlomljeno dušo k ma-
teri.
IV.
Obstal je pod klancem, ki se je zarezal globoko v ilovnato pešče-
no gričevje, ki se je dvigalo iz polja v utrudljivi prepletenosti, kakor
površina pre^iolgo kipečega in močno pečenega kolača črnega kruha.
Rahlo se je začela vzpenjati zemlja v širokih položnih ploskvah, ki so
se naenkrat prevesile v ozke dolinice z močvirnatimi potočki. Od tam
je zemlja hitela zopet v navpičnem poletu nekaj časa v ozkem hribovi-
tem grebenu, ki je počasi plahnel v nove dolinske zajede, iz njih je po-
časi kobacala v nove hribovite pasove, padala v doline in kipela v gri-
čevje. Včasih ji je zastavil pot poprečni val, ki je prelomil njeno smer.
Začela se je gibati drugam. Tam je potem pustila malo širje doline,
gričevje se je ob straneh vleklo v isti zakonitosti naprej, dasi v večji
dolinski razdalji, ki je hrepenela v ravnino, na prelomu pa se je gro-
teskno nakopičilo in na površini nekoliko kvadratnih metrov hudo-
mušno ponavljalo vse svoje gibe. Na vse strani so se zvijali pasovi gri-
čevja, razčlenjeni in spojeni od ozkih dolin. Ves ta zemeljski nemir je
segal v skromno višino. Zdelo se je, da ga povzroča drhtenje velikih
bitij, ki spijo pod mehko odejo, ki izdaja njihova telesa še v smrti.
Iz njih je živel trojni rod. V dolinah med razširjenimi udi se je
ugnezdil kmet, ki je napeljal na svoje njive in travnike ves gnoj mrt-
vih, da si razpalih orjaških teles, po vzpetem okostju, dvignjenem pro-
ti soncu, je delal viničar, med posameznimi krčevitimi zapleti teles, ki
so puščali nekaj ravninskega prostora, je živel zvezni člen — želar, ki
je imel nekoliko lastne zemlje. Med temi tremi rodovi je bila razlika v
življenju, noši in govorici, dasi jih je družila ista naloga: dobiti kruha,
vina in sadja iz zemlje. Kmetje in želarji so večinoma to delali zase,
viničarji pa za kmete, dasi je kmet viničarju njegovo delo navadno
plačeval tudi s telesnim delo in s sadeži zemlje.
Nadaljevanje prihodnjič
IzobraŽevanje —
dejavnik razvoja
v naših skupnih prizadevanjih za jutrišnji razvoj mora biti eno od
temeljnih vprašanj: kako uveljaviti znanje in vzgojnoizobraževalno de-
javnost kot kakovostni dejavnik razvoja. Za nami je prvo obdobje ures-
ničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju. Srednješolsko izobraže-
vanje je sklenila prva generacija učencev, ki se vključuje v delo ali v vi-
sokošolsko izobraževanje. Pridobljene so precejšnje izkušnje, ugotovlje-
ne slabosti, kar je treba tako v zakonodaji kot v vzgojnoizobraževalnih
programih upoštevati.__
To je tudi razlog, da teče v
Sloveniji široka javna razprava o
nadaljnjem razvoju vzgoje in izo-
braževanja. Republiški komite za
vzgojo in izobraževanje je pred-
ložil Skupščini SR Slovenije ob-
širno poročilo, predsedstvo C K
ZKS pa je dalo v razpravo teze
»Naloge ZK v nadaljnjem razvo-
ju vzgoje in izobraževanja.x< Raz-
prava o tem bo sklenjena na seji
CKZKS v decembru. To bo
predstavljalo tudi osnovo za poe-
noteno aktivnost komunistov na
tem področju.
V to aktivnost se dejavno
vključuje tudi občinska organiza-
cija ZKS Ptuj. Delovna skupina
pod vodstvom Vladimirja Kor^
ca je pripravila o tej temi gradi-
vo, ki je bilo objavljeno v 3. šte-
vilki Vesti. To je bilo tudi podla-
ga za razpravo na seji predsed-
stva OK ZKS Ptuj, ki je na seji,
19. novembra namenilo precej
časa temu, tudi v ptujski občini
izredno pomembnemu vpraša-
nju.
Ker je v gradivu dan večji pou-
darek izobraževanju, je Vlado
Korošec v uvodni razpravi pou-
daril predvsem vzgojni del. Pri
tem je dejal, da smo v ptujski ob-
čini na področju srednjega
usmerjenega izobraževanja glede
prostorskih pogojev in opreme
dosegli maksimalne rezultate, za
kar imata največ zaslug oba ob-
činska samoprispevka. Danes je
potrebna prenova usmerjenega
izobraževanja, in pri tem upošte-
vati pozitivne izkušnje. Tudi
mrežo srednješolskih usmeritev
bo treba dopolniti. Pri tem bo
Ptuju potrebna širša družbena
podpora, saj gre za skupni nacio-
nalni interes. ____—
V razpravi so sodelovali vsi
člani predsedstva, ki so kritično
prikazali dosedanje slabosti tako
v srednjem usmerjenem izobra-
ževanju kot v osnovnem šolstvu.
Opozorili so zlasti na dejstvo, da
po izobrazbeni strukturi v občini
vse bolj zaostajamo za republi;
škim poprečjem, saj imamo pkoli
40 ocfstotkov nekvalificiranih in
priučenih delavcev, delež delav-
cev z višjo in visoko izobrazbo
pa narašča izredno počasi. Ob
tem se postavlja vprašanje, kako
zagotoviti nadaljnji razvoj, saj je
glavni problem ptujskega gospo-
darstva — pomanjkanje sposob-
nih kadrov.
V r^pravi je sodelovala tudi
Slava Šare, sekretarka aktiva ko;
munistov prosvetnih delavcev, ki
je med drugim poudarila, da za
slabosti v reformi šolstva ni v ce-
loti odgovorna ZK, saj so za vse-
mi odločitvami stali strokovnja-
ki, vsi programi so nastajali pri
strokovnih svetih. Sedaj teče tudi
prenova pedagoške službe, da bo
moč izboljšati kakovost izobraže-
vanja. Nakazala je še nekatere
probleme osnovnega šolstva v
občini in socialne varnosti peda-
goških delavcev.
Jože Botolin, predsednik izvrš-
nega sveta, je med drugim pou-
daril, da pn oblikovanju mreže
srednjega usmerjenega izobraže-
vanja moramo imeti jasna stališ-
ča, upoštevati stvarne potrebe
gospodarstva. Predvsem mora-
mo izobraževati za produktivna
delovna mesta. Že v naslednjem
letu je treba zagotoviti izvajanje
programov v elektro-tehnični m
obutveni usmeritvi, pa tudi grad-
bena operativa je brez kadra.
Po razpravi so imenovali delo-
vno skupino v sestavi: Janko
Bezjak, Savo Kozjak, Vladimir
Korošec in Slava Šare, ki bo gra-
divo dopolnila s predlogi in ugo-
tovitvami iz razprave. To gradivo
bo poslano članom občinskega
komiteja ZKS, ki ga bodo dor^
kli na seji v decemoru.	PF
8 — ČESTITKE
27. november 1986 - TEDNIK
TEDNIK
— 27. november 1986
ČESTITKE - g
10 — NAŠI DOPISNIKI
27. november 1986 - XEDNIK
A .	Bralce in bralke vabimo, da nam poSljejo najduhovitej-
Vf 0	Se misli v zvezi s fotografijo. Lahko nam sporočite svoje
V Iv	mnenje o tem, kaj je na sliki in oblikujete domislice v zvezi
I I ■ . ■ ^ s prikazanim. Vaše odgovore — če bodo zanimivi in duho-
ffll llinif ITI r	nagradili in objavili. Odgovore pošljite na naslov
UUIIUVIII I Radio-Tednik. Vošnjakova 5, Ptuj.
Obiskali smo osnovno
šolo Marije Broz
v času jesenskih počitnic smo se z učenci pobratene ptujske šole
Tone Žnidarič peljali tudi v dolino reke Sotle. Skupno smo si ogledali
spominski park Trebče—Kumrovec, ki je nastajal ob delu in spošto-
vanju zgodovine naših narodov, s trudom občanov Bistrice ob Sotli in
cele šmarske občine.
Avtobus je ustavil pred novo šolo, ki nosi ime po Mariji Broz —
Titovi materi. Pred glavnim vhodom stoji njen doprsni kip; kip žene,
simbol matere, ki je domovini dala velikana, državnika tega stoletja.
Vstopili smo v lepe svetle učilnice s sodobno opremo in večna-
menskim prostorom z glasbili. Imeli smo srečo. Prav ta dan so bili
razstavljeni po vseh razredih izdelki tehničnega in likovnega pouka.
Učenci pa so bili razkropljeni po vsej vasici. Risali so. S čopičem in
barvami so prelivali na risalne liste čudovito gričevnato pokrajino, ki
jo je pravkar začela zlatiti jesen.
Zadovoljni in bogati smo se počutili. Obiskali smo šolo, ki nosi
ime Titove matere in se za kratek čas sprehodili po krajih njegovega
otroštva.
Dragica Nunčič
Frankfurt/M
Kvintet Oto Lesjak vabi
vse rojake iz Hildna, Diisseldorfa, Wuppertala, Rolna, Remscheida,
Essna, Burscheida in drugih krajev na prireditev s proslavo DNEVA
REPUBLIKE, ki bo v soboto, 29. novembra 86, od 19.00—1.00 ure v
dvorani »Sporthalle Hilgen«, Hilgen pri Burscheidu.
Kvintet Oto Lesjak je eden izmed najbolj priljubljenih ansam-
blov v severnem delu Nemčije, igra pa tudi našim rojakom v Nizo-
zemski in Belgiji. Ansambel je igral 11. oktobra 86 na »Slovenskem
dnevu« v Maasmechelenu, kjer je bil navdušeno sprejet in je pričaral
v dvorani čudovito domače vzdušje. Gostje iz Maribora, ki so bili
navzoči, so bili prijetno presenečeni, da še tako daleč od domovine ži-
vi in se goji slovenska pesem in beseda. Julija letos je ansambel izdal
pri EMI ELECTROLA Koln svojo ploščo in kaseto, na kateri pojeta
priljubljeni pevec Ivo Mojzer iz Maribora in Helena Blagne. Domača
glasba in pesem sta najmočnejši komponenti, ki družita Slovence po
v»«m svetli da se zave^jo svojih korenin.
Teči, Drava, teči. .
Priplazila sva se iz gostega gr-
mičevja.
Pulover sem imel ves v nekem
semenju. Na kolenu se mu je ka-
zala kri, gotovo je zadel ob steklo-
vino, kije je tam okrog polno.
Bilo je vroče, zadnji trenutek
sva se skrila: »Poznam ga, čuvaj
je. Gotovo je pijan, drugače bi vi-
del najini kolesi. Upam, da se ne
bo več vrnil,« sem naju miril. Iz
trave sva potegnila ribiški palici.
Zapletli sta se, ko sva jih v naglici
odvrgla. Nadaljevala sva. Trnek
sva metala vsepovsod, a ulov je bil
tako slab, da nisva več gledala ni-
ti, če se še vaba drži.
»Tukaj gotovo ni žive duše,« je
mislil na vodo in zmajal z majhno
glavo in predolgi lasje so mu padli
na nos. K meni je prišel na poči-
tnice in mislim, da je moj najboljši
bratranec, čeprav je mlajši od me-
ne. Bil je vroč in pust dan; dolgo-
časila sva se. Tako nama je prišel
na misel ribolov. Usedla sva se na
kolesi in se odpeljala k reki, ki ni
daleč od mojega doma. Nisva ime-
la karte in še ravno takšen čas je
bil, ko se ribe drstijo.
Sedela sva na potlačeni travi,
na lepem mestu v senci velikih
brez, kjer je bil le eden od krajev,
kamor zahajajo ribiči. Zroč v vo-
do, naju je pogovor nanesel o ri-
bah. Nisva veliko vedela o njih.
Ob bregu je od časa do časa pri-
plavala takšna deščica ali pena in
se ustavila ob mojem plovcu, ki se
ni hotel potopiti za nobeno ceno.
»Kakšna umazanija!« Od časa
do časa so me spreletele misli o le-
pih gorskih rekah, bistrih kot bi-
ser, ki se valijo preko velikih skal
iz nešteto vrtincev. V njih ni nobe-
ne nesnage in ribe se poigravajo
med koreninami dreves, ki se skla-
njajo nad tekočim ogledalom, v
katerem se lesketajo beli kamni in
rahli valovčki potapljajo zelene li-
ste, ki so padli z grma. Nekaj de-
set metrov naprej čofotajo vitki la-
bodi. Naenkrat vse izgine. Reka
preplovi nekaj bregov in se razbo-
hoti v veliko deročo gmoto. Bi-
strost se nenadoma skaU in bele
kamne prevleče siv mulj, listje, ki
je padlo, se v trenutku potopi v ru-
mene pene.
»Tomaž, pazi!« predramil me
je. Vrvica se je zapletla med veje.
Jezno sem potegnil.
»O čem si premišljal?« — Vpra-
šal me je, ker se mu je zdelo čud-
no, da nisem opazil veje, ki se je
bližala flaksu.
»Nič, nič,« čudno sem se poču-
til. Drava, zakaj si tako umaza-
na? Kdo te je zastrupil? Ko bi ve-
del. V glavi mi je rojilo vse polno
misli, vedel sem, da je nekje čista.
Čisto na začetku, v gorah, v sne-
gu, dežju, tam kjer se rodi, kjer
pride na svet. Postal sem rahlo
otožen.
Na pomolu je bilo nekaj kopal-
cev. Po rjavi gladini so švigali čol-
ni in nekateri so se smučali. Tudi
oni so tako mislili kot jaz pred ne-
kaj trenutki, preden so skočili v vo-
do, da hi plavali ali pa morda
umrli. Ne ubija reka samo rib in
rastlinja, ampak tudi ljudi, ki jim
je na misel prišlo novo vprašanje:
»Zakaj živim ?«
Skočili so v umazanijo, nekateri
so imeli smolo — rešili so jih. »Ali
si se že kdaj kopal tu ?« vprašal me
je, kot da bi uganil moje misli, ki
so bile v tistem trenutku pri kopal-
cih, ki so posedali na deskah ali
pa so se metali v vodo.
»Nisem. Ne, še nikoli.« Hotel
sem mu povedati tudi, da nikdar
ne bom, toda premotili so me ne-
kakšni galebi, ki so gnezdih na
majhnih otokih sredi umetnega je-
zera. Zelo so bili podobni mor-
skim, vendar nekoliko manjši. Z
bliskovitimi skoki so se spuščali v
vodo.
»Gotovo so opažih jato rib. Po-
glej, kako so zanimivi.« Tudi nje-
ga so premotih. Zopet se mi je
pred očmi prikazal drugačen pri-
zor. V zraku bela ptica, ki se z veli-
ko hitrostjo zapodi v mirno vodo
in njeno puščičasto telo razprši val
naokoli in v zraku se kar zaiskri
od kapljic. Dolgo je ni ven, čez ne-
kaj trenutkov pa jo reka prinese
pet metrov niže z veliko ribo v klju-
nu. Gladina se zopet umiri. Nad
njo priplava roj mušic in velik krap
se v čudovitem skoku požene za
njim in v mojstrskem obratu pade
nazaj. Jaz pa ob bregu berem knji-
go in namakam noge v mrzlo vo-
do.
Na ustih se mi je prikazal na-
smešek, zajel sem sapo in se vrnil
v resničnost.
Reka je kar naprej tekla in od
nekod se je prikazal surfar, ki je
lovil ravnotežje med vrtinci. Zazrl
sem se v plovec, ki se je nenadoma
premaknil. Sunkovito sem pote-
gnil, saj sem veliko časa imel za
premišljanje, kaj naj naredim v
tem trenutku. Nekaj me je oviralo
in že sem pomislil na vejo, ko se je
vrvica premaknila:
»Riba! Pazi, zdaj je ne smeva
izgubiti!«
Kar zakričal je od veselja. Z ob-
čutkom sem jo potegnil na suho.
Klen, morda eden mojih največjih.
V vrečko sva zajela vodo, ni na-
ju motila kalnost; glavno, da se
nama je nasmehnila sreča. Bila
sva vesela. Postalo mi je nekoliko
lažje, ko sem videl, da je še življe-
nje v vodi.
Pogledal sem proti Dravi, ki je
imela videz kot kakšna dobra vila,
ki je dvema fantičema podarila
dar, ki sta ga tako dolgo čakala.
Nasmehnil sem se: '>Teči, le teči,
morda boš nekega d iztočila ta-
st rup in priplavala bo bistrost; ka-
menje se bo lesketalo na dnu in
osrečila boš marsikoga, ki bo uži-
val v tvoji lepoti.
Upam, da bom lahko nekoč pla-
val v senci dreves, ki bodo rasla ob
tebi in počutil se bom kot kakšen
vesel psiček, ki je dobil mastno
kost«.
Tomaž Plaveč, 8. b
OŠ Tone Žnidarič
POKAŽI KAJ ZNAŠ
V TRNOVSKI VASI
Mladi v Trnovski vasi so kar razgibani, saj sodelujejo na večih
področjih. Tako so med drugimi akcijami v soboto, 15. novembra, or-
ganizirali oddajo Pokaži kaj znaš. Na oddaji, ki jo je spremljal an-
sambel Niansa, je bilo osem glasbenih točk, nad katerimi je bdela
petčlanska žirija.
Na zelo dobro pripravljeni prireditvi so kaj vedo pokazali učenci
osnovne šole Trnovska vas ter mladi iz sosednjih organizacij ZSMS.
Najboljše sta zapeli mladinki iz Lenarta, saj jima je žirija dodelila pr-
vo mesto.
Po končani oddaji je vodstvo OO ZSMS Trnovska vas podelilo
priznanje vsem udeležencem, za prva tri mesta pa so podelili slove-
njegoriški simbol — klopotec. Prireditev so mladi zaključili z zabavo.
Fe. Al.
Zmagovalki oddaje
Tretje srečanje gasilk
ZGD Ptuj
V	soboto, 8. novembra, je bilo v Bišu srečanje gasilk, članic in
mladink. Udeležilo se ga je 54 gasilk iz osmih društev. Srečanje je bilo
organizirano v okviru zveze gasilskih društev občine Ptuj, gostitelj pa
je bilo tokrat gasilsko društvo Biš. Po uvodnih besedah vodje žensk iz
Biša in predstavnika občinske gasilske zveze so se udeleženke pomeri-
le v gasilskih in športnih disciplinah. Najboljše so bile:
—	ekipa iz Ptuja v zbiranju vode,
—	ekipa Moškanjc v štafeti in
—	ekipa Gabrnika v podiranju kegljev.
V	vaji med centri je bil najboljši gasilski center Dornava. Po kon-
čanem tekmovanju so gostitelji pripravili družabno srečanje, na kate-
rem so podelili tudi priznanja in nagrade.
Fe. Al.
Gasilke med tekmovanjem
Še nekaj dogajanj XIV. ptujskih
kulturnih srečanj
Pred časom sem pisala o prvem delu prire-
ditev PKS, seveda le o tistih iz mojega lastne-
ga izbora; že tedaj sem nekako javno skleni-
la, da se bom gotovo udeležila še katere pri-
reditve, kar mi je tudi v celoti uspelo.
Naj torej tudi toKrat kar zvrstim dogodke
po njihovi časovni razporeditvi:
—	Da srečanja in razgovora z znanim Slo-
vencem Bojanom Štihom v Ptuju ne bo, sem
izvedela iz Tednika in resnično obžalovala,
zato me je močno prizadela tudi novica o
njegovi smrti, ki je sledila že v nekaj dnevih.
—	Literarni nastop nekaterih slovenskih
književnikov v ptujskem gledališču, 16. okto-
bra, je pričel Tone Partljič, ki je svoje iskrene
spomine posvetil prav Bojanu Stihu, umrle-
mu literatu, (svojemu sodelavcu in prijatelju)
na tihi, svečani način pa je ves večer izvenel v
spomin na moža, ki je sicer odklonil vse po-
grebne in posmrtne svečanosti, ni pa mogel
ubraniti prijateljem, da se ga spominjajo.
—	Teden med 20. in 24. oktobrom je pote-
kal v znamenju gledališča, saj se je na odru
ptujske gledališke hiše zvrstilo kar nekaj
predstav — med njimi sem izbrala, v dogovo-
ru s hčerko, naslednje:
—	v ponedeljek, 20. oktobra, predstavo
Gledališča čez cesto z igro Milana Jesiha
Afrika. Avtorja smo sicer že lahko spoznali
na literarnem večeru, njegova farsa pa nas je
mnoge tudi navdušila (najbrž pa ne vseh).
Vsebino je sicer lahko vsak doumel po svoje,
mene je poleg njenih bodic pritegnila dobra
igra prav vseh nastopajočih; za spomin sem
spravila tudi domiselni gledališki list.
—	V četrtek, 23. oktobra, so se nam v do-
mačem gledališču predstavili domači, ptujski
gledališki navdušenci s svojo predstavo Spol-
no življenje Franja Tahija; o njej je Tednik že
obširno pisal, zato le toliko: Lojze Matjašič
je s svojo vlogo v njej resnično dostojno pro-
slavil 40-letnico svojega dela v gledališču.
—	Že naslednjega dne, 24. oktobra, smo se
po dobrem mesecu ponovno sešli v kapeli
gradu Bori vsi, ki sta nas tja že v septembru
privabila A. Dedič in G. Matovič; na pobudo
in v organizaciji Študijske in ljudske knjižni-
ce Ptuj sta tokrat hrvaška igralca predstavila
že legendarno ljubezen S. Dalija in njegove
žene Gale — po njej je 1-urna predstava tudi
poimenovana.
Prepričana sem, da smo tudi tokrat vsi gle-
dalci našli v izvrstni uprizoritvi nekaj za la-
stno življenje in čustvovanje v njem. (O Gali
je Tednik pisal kar dvakrat!)
Zdaj bi pravzaprav lahko zaključila svoje
pisanje, vendar bi s tem prezrla neko lepo
doživetje, ki sem ga sicer lahko delila z naši-
mi učenci in poklicnimi tovariši. Za učence 7.
razredov sem načrtovala ogled katere izmed
dramskih predstav (v misH!. sem imela pred-
stavo gledališča iz Murrke Sobote — Tatovi),
a ker to ni bilo mof ^e, sem za sredo, 29. ok-
tobra, skupaj s kolegi sestavila program za 2.
kulturni dan naših peto-in sedmošolcev. O tem
dnevu so pisali tudi učenci — same pohvalne
besede — sama pa naj zapišem, da se v ži-
vljenju pogosto posrečijo razna naključja:
ker mi nismo mogli na predstavo, je ta prišla
med nas v osebi Dareta Ulage in nas nadvse
prijetno in neposredno prestavila v svet dra-
matike, tokrat njene veselejše plati. Sledili so
obiski obeh naših skupin v nekaterih ptuj-
skih kulturnih ustanovah, za učence 5. razre-
dov pa se je spet posrečilo naključje: svoj
kulturni dan so zaključili z gledališko dejav-
nostjo. In prav tu ne moremo mimo nekega
imena — saj nas je tovarišica Branka Beze-
Ijak-Glazer v gledališču ne le prijazno spreje-
la, temveč skoraj vse učence privabila na odr-
ske deske, kjer so se bolj ali manj sprostili ter
na lastni koži okusili čar gledališča, čar igre,
za katero je prav tega večera Zlatko Sugman
prejel Borštnikov prstan (zaključek Borštni-
kovega srečanja v Mariboru).
V Ptuju smo se mudili prav na dan, ko se
je zvečer v gledališču izteklo še »zadnje deja-
nje« Ptujskih kulturnih srečanj. Tovarišica
Bezeljakova pa je morda bila videti nekoliko
utrujena, a prav nič naveličana, zato ji lahko
zaželimo še mnogo uspešnih Ptujskih kultur-
nih srečanj.
Karolina Pičerko
TEDNIK ~ november 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
Judoisti šesti
v republiški ligi
Judoisti v republiški ligi so končali s prvenstvom. V zadnjem ko-
lu so člani judo kluba Drava nastopili na turnirju v Kranju ter dva-
krat zmagali in enkrat izgubili. V prvem srečanju jih je domači Triglav
premagal z 9:5, zmagi sta dosegla Cuš in Murko, neodločen izid pa
Blažič. Sledilo je srečanje z Branikom, ki se je končalo 7:7, po tehni-
čnih točkah pa so zmagali FHujčani, točke pa so z zmagami prinesli
Čuš, Murko in Solina, neodločen izzid pa znova Blažič. V zadnjem
srečanju pa so brez težav s kar 14:0 odpravili Kostroj. Nastopili so
Blažič, Mernik, Cuš, Ribič, Letonja, Murko in Solina. Ptujčani so bili
iz kola v kolo boljši, z malo več športne sreče in z objektivnim soje-
njem pa bi lahko imeli od šest do osem točk več. Tako pa so šesti med
dvanajstimi ekipami.
Ekipa je zelo solidna in lahko v prihodnjem prvenstvu pričakuje-
mo še boljše rezultate, točneje boj za vrh v republiški ligi.	1. k.
Članska ekipa JK Drava
(foto: 1. kotar)
Šahisti odpotovali
na republiško prvenstvo
Večraj je na Bled odpotovala
ekipa ŠD MIP Ptuj, ki bo do 1.
decembra nastopila na 40. ekip-
nem republiškem prvenstvu. Eki-
pa je odpotovala brez standard-
nega člana Janka Bohaka, ki je v
tem času še vedno kot sodnik na
šahovski olimpiadi v Dubaju.
Tako bodo nastopili naslednji
igralci: Pri članih Danilo Polaj-
žer. Rado Brglez, Albin Žganec,
Janez Podkrajšek, Milan Šeruga,
Martin Majcenovič, Maks Feguš
in Igor Iljaž, pri članicah Tatjana
Košanski, Tatjana Kreže, Anita
Ličina in Silva Razlag ter pri
mladincih Matjaž Musil, Samo
Bezjak, Tomo Viher in Miloš Li-
čina.
Tehnični vodja ekipe Danilo
Polajžer je o pripravah in mož-
nostih ekipe povedal: »Letošnje
priprave ekipe za nastop na slo-
venskem prvenstvu so bile izred-
no kakovostne. Igralci so nasto-
pali na različnih posameznih in
ekipnih prvenstvih — tu bi ome-
nil nastop mladink in mladincev
tako na ekipnem kot posamez-
nem republiškem prvenstvu, kjer
sta Anita Ličina in Tomo Viher
osvojila 3. mesto, nadalje uspe-
šen nastop Tatjane Košanski (2.),
Tatjane Kreže (3.) in Anite Liči-
na (9.) na republiškem prvenstvu
posameznic. Rada Brgleza, Albi-
na Žganeca in mene na nekaterih
domačih in mednarodnih prven-
stvih oziroma turnirjih. Tu sta
Brglez in Žganec izpolnila nor-
mo za mojstra Fide, sam pa sem
izpolnil normo za mednarodne-
ga mojstra.
V ciklusu priprav je bilo orga-
nizirano tudi prvenstvo društva
za leto 1986, na keterem je sode-
lovalo 10 tekmovalcev. Redno
smo organizirali tako imenovane
študijske dneve enkrat mesečno,
v zadnjih dveh mesecih pa vsa-
kih 14 dni za vse člane ekipe. En-
krat tedensko deluje pionirska
šahovska šola, ločeno za mlajše
pionirje ter za starejše pionirje in
mladince.
Res je, da bomo na republi-
škem prvenstvu igrali brez Janka
Bohaka, ki bi nam bil še kako
potreben. Kljub temu pa odhaja-
mo na prvenstvo z mlado, ambi-
ciozno ekipo, ki jo je v letošnjem
letu okrepil M K Albin Žganec, s
služenja vojaškega roka pa se je
vrnil bivši republiški pionirski
prvak Samo Bezjak, ki je že tudi
kot mladinec uspešno nastopal v
2. zvezni ligi. Ob resnem delu in
zagnanosti, ki jo je pokazal v tem
kratkem času, lahko v bodoče re-
sno računamo na njega tudi med
člani.
Z ozirom na to, da na letoš-
njem prvenstvu sodelujejo zra-
ven ŠD MIP Ptuj še štirje bivši
drugoligaši^ (Iskra, Domžale,
Murka in Žalec), bo borba tako
za prvo mesto kot obstanek v ligi
izredno ogorčena.
Leta 1980 smo osvojili naslov
republiškega prvaka in tako smo
štiri sezone nastopali v 2. zvezni
li^i, kjer nam pa leta 1984 ni
uspelo ostati. Če pogledamo se-
stav ekipe, nastopajo razen Mat-
jaža Musila pri mladincih samo
domači igralci in na njih bomo
tudi v bodoče gradili razvoj. Le
na ta način bomo ponovno pose-
gli po naslovu republiških prva-
kov in uvrstitev med zvezne liga-
še, na kar tiho računamo že v le-
tošnjem letu, vendar kakršna ko-
li uvrstitev do petega mesta gle-
de na izredno konkurenco ne bo
neuspeh,« je svoje misli zaključil
tehnični vodja Danilo Polajžer.
Takšnega mnenja je bila tudi ve-
čina članov ekipe.
O nastopu in uvrstitvi bomo
bralce Tednika seznanili v na-
slednji številki. Silva Razlag
KOŠARKA
Ptuj—Ruše
57:66 (30:37)
Ekipa Ptuja je pričela tekmo
zelo živčno, neorganizirano v na-
padu, igralci pa so odpovedali
tudi pri skoku za odbitimi žoga-
mi pod obema košema in rezul-
tat neučinkovite igre v napadu
proti conski obrambi nasprotni-
ka je bil ta, da so gostje že v sed-
mi minuti povedli za 12 točk
(16:4) in nato v sedemnajsti mi-
nuti vodstvo povečali za 15 točk
(22:37). Z nekoliko bolj organizi-
rano igro so nato Ptujčani do
konca prvega polčasa uspeli zni-
žati razliko na 7 točk (30:37).
V začetku drugega polčasa se
je ptujska ekipa uspela približati
na 4 točke (33:37), vendar so se
na to ponovile napake iz prvega
polčasa — predvsem pa neučin-
kovita igra v napadu, ki ni mogla
prinesti drugega kot zaslužen po-
raz.
Ptuj: Beranič 13, Dvoršak 13,
Filipič 10, Kotnik 7, Marčič 6,
Vlah 6 in Gailhofer 2.
MG
Vabijo k rokometu
v rokometnem klubu Drava so v novi sezoni precej izboljšali de-
lo z mladimi. Zaradi pomanjkanja vaditeljev, v klubu namreč za svoje
ekipe potrebujejo kar osem trenerjev, vadbo na osnovnih šolah izva-
jajo le na ptujskih, pa še to samo za pionirje. Zato so se odločili, da ti-
ste mlade, ki v takšno vadbo še niso zajeti, povabijo v klubske selekci-
je. Tako zlasti vabijo pionirke, letnice 1974 in 1975, da se vključijo v
selekcijo, ki vadi vsak ponedeljek in petek od 16. ure do 17.30 v špor-
tni dvorani Center (v srednješolskem centru). Prvi skupni trening bo
že jutri (v petek). Vabilo za vključitev v rokometni klub velja seveda
tudi za vse ostale starostne kategorije. Urnik vadbe je objavljen na
oglasni deski pri trgovini Oprema (nasproti hotela).	1. k.
Bezjak ob Polajžerju
Pred odhodom na ekipno republiško prvenstvo so šahisti ŠD
MIP Ptuj odigrali 10. kolo rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev za
leto 1986. Med 14 igralci se je posebno izkazal mladinec Samo Bez-
jak, ki si je skupaj s Polajžerjem delil 1. mesto z 10 točkami. Tako je
Bezjak po vrnitvi iz JLA napovedal resen pristop k šahu in potrditev
svojega talenta, kar je v bodoče porok za uspešen nastop tudi med
člani. Tretje mesto na turnirju je osvojil Brglez z 9,5 točkami, 4. do 5.
Iljaž in Cič 8, Pernat 7,5 itd.
V skupnem seštevku se je Danilo Polajžer še utrdil na prvem me-
stu, saj v posebnem točkovanju vodi s 109 točkami, drugi je Bohak s
84, 3. Brglez 77,5, 4. Čič 72, 5. Šeruga 54, itd. Naslednji turnir bo 12.
decembra ob 18. uri, zadnji — novoletni, ki še prav tako sodi v ciklus
tekmovanj za leto 1986 in je obenem nagradni, pa bo 2. januarja 1987
ob 9. uri v prostorih društva.	Silva Razlag
Turnir čez praznike
Nogometni klub Drava bo tudi tokrat popestril praznike z veli-
kim turnirjem v malem nogometu v športni dvorani Mladika. Turnir
bo dvodnevni in sicer "29. in 30. novembra. Začeli ga bodo v soboto,
na dan praznika, ob 9. uri, prijave pa sprejemajo do 8. ure tega dne.
Prijavnina je 7000 dinarjev za ekipo.
Zmagovalcem turnirja bodo izročili komplet dresov, žogo in po-
kal, drugouvrščenim žogo in pokal, tretjeuvrščenim pa pokal, ki ga
bodo prejeli tudi zmagovalci fair playa ter najboljši golman in strelec.
1. k.
Theater 93 vabi na razstavo
Theater 93 prireja ob 39-letnici smrti angleškega pesnika in pisa-
telja Aleistera Crowleya razstavo v prostorih Ljudske in študijske
knjižnice v Ptuju. Odprli so jo včeraj ob deseti uri in bo na ogled do
. 1. decembra v času, ko je odprta tudi knjižnica. Vabljeni!
Izlet v neznano uspel
v soboto, 15. novembra, je
planinsko društvo Ptuj pripravi-
lo izlet v neznano. Veliko je bilo
ugibanja, kam nas bodo popelja-
li ptujski vodniki. Dvomov je bi-
lo konec že kar na avtobusni po-
staji, ko je pripeljal avtobus za
Žetale. Nekateri so uganili, dajo
bomo mahnili kar po poti Žetal-
skega Joža na Donačko goro. Na
začetku poti še kar malo kolovra-
tenja in iskanja markacij, od pr-
ve markacije dalje pa ni bilo no-
benega dvoma več. Pot po juž-
nem pobočju Resenika obsijana
s soncem in na gosto pokrita z
listjem je bila vseskozi prijetna.
Na sedlu med Resenikom in
prvim vrhom Donačke gore, ki
se nam je iz Žetal kazala kot
strm stožec, smo se ustavili v za-
puščeni in podirajoči se haloški
kmetiji. Pred sto leti je morala
biti to kar bogata hiša, saj so v
njej ostanki dveh peči, velike čr-
ne kuhinje in gospodarskega po-
slopja. Zanimivo, da je življenje
na tem koncu čisto izumrlo. Ža-
lostna slika!
Na strmem pobočju pod gre-
benom Donačke gore so nas pre-
senetili marljivi ptujski markaci-
sti, ki so sklenili, da bodo še
pred zimo ponovno pregledali
markacije po grebenu Donačke
gore, popravili smerokaze, ki so
se podrli zaradi neviht in neurja.
Dobro vidne markacije bodo po-
novno vabilo tistim, ki bi se radi
odpravili na pot po grebenu Do-
načke gore tudi pozimi. Naj ve-
lja to sporočilo tudi kot povabilo
na to lepo in privlačno pot.
Greben Donačke gore predsta-
vlja kar prijetno planinsko turo.
Večkrat rnislimo, da lahko pla-
ninska doživetja uživamo samo v
visokogorju, zato je prav, če opo-
zorimo člane tudi na to pot, ki
nudi veliko pravih gorniških
užitkov. V času dragih prevozov
daleč v visokogorje bo morda tu-
di ta informacija dobrodošla ko-
mu, ki bi se rad odpravil na zah-
tevnejšo turo. Pot je zahtevna
posebej ob vlažnem vremenu.
Izletniki v neznano smo imeli
srečo z vremenom, zato je tudi
vzpon prek grebena uspel brez
težav. Posebej so se izkazali naši
vodniki, ki so najbolj plašnim
pomagali pri vzponu ob »zajli«,
ki marsikateremu planincu pože-
ne strah v kosti.
Na zaključku izleta so nas
markacisti povabili še na zaslu-
žen prigrizek, ki so si ga s svojim
marljivim delom prav gotovo za-
služili.
V. D.
MNOŽIČNO
»TRIM
STRELJANJE«
ZTKO in OSZ Ptuj organizira-
ta v petek, 28. novembra, od 14.
do 18. ure na strelišču OSZ Ptuj-
dvorana Mladika — že tradicio-
nalno trimsko tekmovanje v stre-
ljanju s serijsko zračno puško.
Vsak udeleženec tega tekmova-
nja bo prejel značko »TRIM-
CEK-STRELEC«. Torej občan,
občanka udeležimo se tega tek-
movanja, kajti to je ena od oblik
rekreacije, strelstvo kot šport pa
moramo negovati.	ZB
12 - ZA RAZVEDRILO
27. november 1986 —
TEDNIK
Dober den! Morem vas pohvaliti. Dobro ste se mi odrezali na nedelj-
skem referendumi za občinski samoprispevek. Tudi jaz sen na vejko za-
obkroža tisti ZA no poleg komentira: Če je šla krava, pa naj gre še tele.
Seveda pa zdaj vsi, ki bomo dinare dovali zahtevlemo, da se začne hitro
kaj delati, drgačik bo nam botra inflacija vse požrla.
Drgačik pa je na našem Suhem bregi vse po storem. To v pondelek
smo po dugen cajti drgoč dež srečali, zdaj pa se nam itak tak pomalen
sneg no zima obetata. Saj vete kak provi tisti pregovor, da Katreja rada
sneg veja. Na Katrejinem sejmi na Ptuji je resen hec bija. Vsoki je nakej
kupuva ali pa odova, če ne drugega pa zijala. Tudi mija z Mico sma ho-
dila na sejem. Pa kaj, če una neje mogla mene, jaz pa ne nje prodati.
Nazodjo sma ta v gostilni pri Roziki parkirala. Ker neje bilo dosti plača
za sedeti, sma kar sank podpirala, ke se slučajno nebi podrja. V gostilni
pač človik marsikaj čuje in se lehko tudi izobražuje. Samo dinarce moraš
imeti, te pa je vse vredi kak, če razkoplje kura na gredi.
Kaj pa bote na proznik republike delali. Letos so nas toti kolendaristi
malo zafrknoli, saj je toti svetek priša na soboto in nedeljo. Navsezodjo
pa je z vsokim proznikom en vajki križ, saj se dosti dnara znebiš, po
praznikih pa je treba še v službo iti. Na kmetih praznikov ne poznamo
tak dobesedno, saj živina terja delo no skrb pa makar maja vsi cerkveni
ali držovni svetniki godovno.
To sen vam misla gnes napisati. Mica se negi v kuhinji dere jaz pa
za topla pečjo sedim, si kosti grejem no mislim na vas. Zdaj se bodo sko-
ro koline začele. Mija z Mica že priprovljama enega gujdeka za večna
popotovanje v tunka ali pa zmrzovalna škrijo. Vse bom povaba na kolina,
seveda pa bom rajši, če se vabili ne bote odzvali, saj drgačik ne bi nič me-
seka ostalo. Srečno vaš Luiz
TEDNIK - 27. november 1986
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - ZA RAZVEDRILO
27. november 1986 —
TEDNIK
TEDNIK ~ november 1986
OGLASI IN OBJAVE - 15
štipendije,
pripravništvo,
zaposlovanje...
Jutrišnji dan bo v središču
srednješolskega življa, v SŠC
Dušan Kveder, prav živahno.
Začeli bomo že dopoldan, ko
bodo v avli na ogled stenčasi na
temo novih družbenih gibanj
mladih in zgodovinskim pregle-
dom nastanka nove Jugoslavije.
Gotovo najpomemnejša stvar te-
ga dne pa se bo začela ob 10. uri
za odrom. To bo okrogla miza z
vznemirljivim naslovom Štipen-
diranje, pripravništvo, zaposlo-
vanje. Ko pravim vznemirljiva
tema, mislim predvsem na sred-
nješolce in tudi druge posredno
ali neposredno vključene v pro-
bleme štipendiranja, pripravni-
štva in zaposlovanja. Organiza-
tor okrogle mize — koordinacija
ZSMS je tako v SŠC povabila
predstavnike vseh večjih DO:
AGIS-a, Kmetijskega kombinata
Ptuj in Ormož, TGA-ja, TAM-a,
Mercatorja, Kreditne banke Ptuj
in seveda tudi predstavnike
skupnosti za zaposlovanje obeh
občin, Ormoža in Ptuja. Od teh
ljudi bi srednješolci radi izvedeli
podrobnejši program zaposlova-
nja in štipendiranja ter tudi načr-
te glede opravljanja pripravni-
štva v OZD. Seveda pa pričaku-
jemo tudi, da se bomo lahko s
svojimi vprašanji vključevali v
razpravo, saj smo prav mi tisti,
katere prizadevajo programi in
načrti, pa naj so takšni ali druga-
čni.
Veliko dela pa bo imel ta dan
tudi novinarski krožek, ki si je
zadal nalogo, da srednješolce ce-
lovito obvešča o vsem kar se bo
dogajalo na šoli. Vse pa bo pope-
stril tudi glasbenc^edakcijski
krožek z izbrano glasbo.
Za zaključek tega delovnega
praznovanja nam bo zapel pev-
ski zbor.
Darja PETROVIČ
Dedek Mraz
prihaja
Pri občinski Zvezi prijateljev
mladine Ptuj bodo tudi letos pri-
pravili novoletna praznovanja
predšolskih otrok. Obdarili bodo
šest tisoč otrok v starosti od dru-
gega do sedmega leta. Sredstva
za nakup bo prispevalo združeno
delo in drugi na osnovi samou-
pravnega sporazuma o praznova-
nju predšolskih otrok.
Letos je prispevek 180 dinar-
jev po zaposlenem. Občinska
zveza je sporazum oblikovala že
v začetku leta in ga poslala v
sprejem. Pričakujejo, da bodo
potrebna sredstva zagotovili v
začetku prihodnjega meseca.
Sporazum velja do leta 1990, v
njem pa so tudi prispevki za po-
samezno leto. Prispevek za leto
1987 je 270 dinarjev, za leto 1988
400, 1989 600 in za leto 1990 900
dinarjev.
Novoletne prireditve za pred-
šolske otroke bodo v vsaki kraje-
vni skupnosti v občini. MG
Del nove ceste v Hrastovcu
(foto 1. kotar)
PRVI KILOMETRI
VINSKE CESTE
Na Katarino so na Švabovem, v Hrastovcu nad Zavrčem odprli
nove tri kilometre »Ceste klopotcev« in sicer odsek od Zavrča prek
Dubrave na Belski vrh. Za cesto, ki je veljala okrog 40 milijonov di-
narjev, je največ prispevala občinska skupnost za ceste, po posebnem
sporazumu pa so del sredstev zagotovili tudi v nekaterih delovnih or-
ganizacijah, katerih dejavnost je vezana na to cesto in pa v krajevnih
skupnostih Zavrč in Dubrava.
Z odprtjem te ceste je v celoti asfaltirana poteza vinske ceste do
Gradišč. V letu 1987 naj bi z modernizacijo nadaljevali in modernizi-
rali odsek proti Sovičam — Vareji —Dravinjskemu vrhu in Podlehniku.
Svečanost na Švabovem je pripravila krajevna skupnost Zavrč.
MG
I/ Ptuju tri zlate poroke
v soboto, 22. novembra, je bi-
lo na matičnem uradu v Ptuju
spet slovesno. Pred matičarja in
pooblaščenega delegata skupšči-
ne občine Ptuj so stopili kar trije
zlati pari. Značilno za vse tri zla-
te ženine in neveste je to, da so
vsi približno enakih let in da so
se vsi poročili 23. novembra
19>6, torej na isti dan pred pet-
desetimi leti. Zlati pari so bili:
FRANC in MATILDA
OBRAN, Moškanjci 2a v KS
Gorišnica. Franc je bil rojen 2. 5.
1909, delal je pri jugoslovanskih
železnicah in je upokojeni pro-
metnik, Matilda, roj. 16. 3. 1911
pa je doma vodila gospodinjstvo.
Imela sta 6 otrok, danes pa sta
ponosna tudi na 12 vnukov.
ALOJZ in ROZA NAPAST,
kmetovalca v Stražgojncah 15,
KS Cirkovce. Alojz je bil rojen
30. 5. 1909, Roza pa 15. 8. 1911.
Imela sta tri otroke, ponašata pa
se tudi s tremi vnuki.
FRANC in MARIJA M0-.
HORKO, nekoč vinogradniška
delavca, stanujoča v Gorci 31,
KS Podlehnik. Franc je bil rojen
28. 2. 1911, Marija pa 4. 1. 1913.,
Imela sta 6 otrok, danes pa se ve-
selita ob 11 vnukih in tudi že 3
pravnukih.
Vsem trem zlatim parom tudi
naše prisrčne čestitke!
FF
Franc In Matilda Obran med svojimi dragimi, znanci in prijatelji ob
razglasitvi za zlatoporočenca
Foto: Langerholc
Alojz in Roza Napast ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvorani
matičnega urada v Ptuju
Foto: Langerholc
Franc in Marija Mohorko s številnimi svati v poročni dvorani ptujskega
matičnega urada	Langerholc
Ptujski »ptičarji« se ne dajo
člani ptujskega društva za
varstvo in vzgom ptic so v dneh
od četrtka, 13. do vključno nede-
lje, 16. novembra pripravili v
prostorih Kluba mladih v Ptuju
tradicionalno letno razstavo
okrasnih sobnih ptic in nekaterih
vrst zunanjih ptic iz našega oko-
lja. Kot so pričakovali, je Dil tudi
tokrat obisk zelo dober, saj vlada
še posebej med šolsko mladino
za naše pernate prijatelje izredno
zanimanje. Vodja razstave Du-
šan Pernek je o tem povedal:
»Letošnja razstava ptic nam je
kljub manjšim težavam dobro
uspela. V društvu je prišlo do ne-
katerih sprememb, saj nas je ne-
kaj članov zapustilo, zato vabi-
mo k sodelovanju vse tiste — bo-
disi starejše ali mlajše — ki so
jim ptice pri srcu, da se nam pri-
družijo. Moram reči, da se nas
trenutno ukvarja z vzgojo ptic le
šest, medtem ko nas je bilo še la-
ni prek 20. Prav zaradi manjšega
števila članov smo letos morali
opustiti likovni del naše razsta-
ve, pa smo se zato bolj potrudili
pn sami razstavi ptičev.
Za velike papige smo pripravi-
li posebno večjo voljero, v njej
pa smo razstavili rozele, nimfe,
rosekolise, svetleče papige. V
drugi večji voljeri smo razstavili
razne barve standard papig. Po-
samezne ptice smo razstavili po
sredini in ob straneh dvorane in
upam, da dovolj nizko, da so si
ptice lahko dobro ogledali tudi
otroci. Tu smo razstavili nekaj
vrst eksotičnih ptic, predvsem ri-
ževce, amadine, pasaste ščinkav-
ce, cebrice, mozambiške grilčke
in podobno. Predvsem za te pti-
ce bi želeli dobiti nove rejce in
vsakemu, ki se bi želel s tem
ukvarjati resno, bom podaril za-
četni par. Tudi papige bi kateri
od članov podaril, le aktivnega
rejca potrebujemo.
Od zunanjih ptic smo tokrat
uspeli za nekaj dni ujeti kalina,
grilčka, zelenčka, pa seveda
vrabčka. Več nam ni uspelo ujeti,
po razstavi pa smo vse ptice spu-
stili nazaj v naravo.
Sicer pa naj dodam, da smo
pred otvoritvijo razstave ptice
naših rejcev tudi ocenili. Menim
da smo pri papigah v republi-
škem in državnem merilu med
močnejšimi, morda celo med fa-
voriti tako kot lani. Pogrešamo
pa rejce kanarčkov in eksotičnih
ptic, zato jih vabimo k sodelova-
nju.«
M. Ozmec
Iz voljere zunanjih ptic: kalin.
Foto: M. Ozmec
Jaka Čop se znova predstavlja v Ptuju
Pred nedavnim se je v Ptuju
ponovno predstavil starosta slo-
venskih planincev in ugleden
umetniški fotograf Jaka Čop. Na
ptujskih šolah je pripovedoval
SVOJO že tolikokrat izpovedano
pravljico o Zlatorogu in njego-
vem kraljestvu. Tokrat so lahlco
občudovali bogastvo njegove fo-
tografije in prisrčnost njegove
pripovedi učenci v Cirkovcih,
Kidričevem, Hajdini Destrniku
in na vseh ptinskih osnovnih šo-
lah. V avli SŠČ pa se je predsta-
vil starejšim občanom z zbirko
diapozitovov Raj pod Triglavom.
Pravi, da bi v letošnjem letu želel
doseči svoj rekord v pripovedo-
vanju pravljice. Število otrok, ki
je slišalo njegovo pravljico, se bo
namreč pribRžalo skoraj neverje-
tni številki 40.000. Za človeka, ki
je po naravi tako skromen, kot je
Jaka Čop, je takšen svojevrsten
rekord omembe vreden, ce pomi-
slimo, da kljub svojim letom po-
tuje teden za tednom po sloven-
skih šolah od Prekmurja do Ko-
pra in Sežane. Pride zelo rad vse-
povsod tja, kamor ga povabijo in
sprejmejo kot prijatelja.
Jaka Čop prihaja v naš Ptuj
zelo rad. Ko smo mu omenili, da
bi želeli našim ljudem predstaviti
tudi zbirko umetniških fotogra-
fij. se je naši želji nemudoma
oazval, in tako se nam zdaj po-
nuja priložnost, da si za praznik
republike ogledamo v hotelu in
na stopnisču veleblč^ovnice
Mercator tudi razstavo Raj^pod
Triglavom. Občani KS Franc
Osojnik so lahko delček te boga-
te razstave videli že na svojem
volišču v osnovni šoli.
Fotografije Jaka Čopa so ne-
f)osredno pričevanje o čudežnih
epotah slovenskih gora, pričeva-
nje o enkratnih in neponovljivih
igrah svetlobe in sence, o lepo-
tah skalnih vrhov, potepuških
oblakov, samotnih borovcev, kri-
stalnih odsevov alpskih jezer,
soncu in viharjih, megli in jasni-
ni, poletju in zimi. To je pričeva-
nje o naši zemlji, kakršno pozna-
jo le tisti zaverovanci, ki jo zme-
rom znova odkrivajo z očmi in
srcem gornika. Slike Jaka Čopa
ne ostajajo le površinski zapisi.
Avtorjeva prizadetost in zavze-
tost jim daje vsebinskcf globino, s
katero obogatijo vsakega, ki jih
vzame v roke z odprtim srcem in
jasnim pogledom.
Avtor sam pravi, da je hotel
odkrivati, kar je mnogim zakrito,
odpirati oči za tisto, mimo česar
hitimo, plen požrešne naglice
modernega sveta, kot da ni vred-
no pogleda, kot da nikomur ni-
ma nič dokazati in nič povedati.
Zato se je odločil, da s fotograf-
skim očesom dojame govorico in
pesem gora, okamenele arhitek-
ture tonov, ki jih izvabljajo ne-
vidni godci večno enakih v nji-
hovi večni menjavi in vendar
vsak hip drugačnih.
Jaka Čop je izdal tri dragoce-
ne albume umetniških fotografij:
Svet med vrhovi. Raj pod Trigla-
vom in Viharniki. V njih je izpo-
vedal svoja doživetja gorskega
sveta, ki ga navdušuje vse njego-
vo življenje. Temu svetu se je
predal m zapisal že v rani mlado-
sti. Ta izpoved ima svojo umetni-
ško vrednost, svoj kulturni po-
men in socialni smisel.
Vabimo Ptujčane, da si to bo-
gato razstavo ogledajo od petka
dalje v jedilnici hotela in na
stopnišču Mercatorja.
VIKA DABIČ
Rekordna
Katarina
Letošnji tradicionalni Katari-
nin sejem je verjetno potolkel vse
dosedanje rekorde, saj takšne
gneče, tako velikega števila pro-
dajalcev še ne pomnimo. Pred-
vsem je k temu prispevalo svoj de-
lež lepo sončno vreme, tako aa so
prvi prodajalci prišli na svoje
stante že dan prej in noč prespali
kar v avtomobilu. Sicer pa so im-
provizirane prodajalne fla ulicah
segale vse ao magistralne ceste,
5rek železniškega prehoda, pa na
rugi strani še naprej od vojašnice
in ceste Olge Meglic, da o mest-
nih ulicah ne govorimo. Pametni
so tržili in se znebilo stare krame
in cunj. Prišli so iz raznih krajev
Slovenije in sosednje Hrvatske in
verjetno se jim je tudi tokrat krep-
ko izplačalo.
Fotovest: M. Ozmec
V tednu od 18. do vključno 25. novembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zahe-
*ležili eno smrtno žrtev (otrok 16 let), dve osebi pa sta bili v nesrečah le la-
žje poškodovani. Vzroki nesreč so bili pretesno prehitevanje, vinjenost in
neprilagojena hitrost vožnje. Materialna škoda na vozilih Je v primerjavi
s krvnim davkom neznatna.
UMRL NA KRAJU NESREČE
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v ponedeljek, 24. no-
vembra, ob 16.40 na magistralni,
cesti v Borovcih. Voznik osebne-
ga avtomobila Ivan Šincek iz Pr-
venc je peljal iz smeri Ptuja proti
Ormožu. V Borovcih v bližini hi-
šne številke 53 je dohitel dva peš-
ca — otroka H. H. (16 let) in nje-
govega mlajšega brata A. H: oba
iz Borovec, ki sta šla po desni
strani v smeri hoje. Med prehite-
vanjem je avtomobil zadel H. H.,
da ga je vrglo na pokrov motor-
ja, od tam pa v jarek, kjer je za-
radi hudih poškodb umrl.
DVA POBEGA
Poleg omenjene nesreče so mi-
ličniki posredovali še v dveh laž-
jih prometnih nesrečah, v katerih
so bili udeleženci le lažje poško-
dovani, na vozilih pa je nastala
tudi manjša materialna škoda.
Zaskrbljujoče pa je, da sta kar v
dveh primerih voznika — po-
vzročitelja nesreč odpeljala na-
prej, torej pobegnila. Enega so
miličniki že ujeli, drugemu pa so
na sledi.
- OM
Rodile so:
Dušanka Rajh, Apače 146 —
Katjo; Ivanka Krajnc, Cirkovce
1/b — Matejo; Marinka Korez,
Zakl 19/a — dečka; Irena Topo-
lovec, Lovrenc 96 — Denisa;
Brigita Zagoršek, Senešci 81 —
Sergejo; Dragica Drevenšek, Mi-
hovce 48 — deklico; Ivana Bol-
čevič, Moškanjci 46 — deklico;
Ida Cafuta, Juršinci 19/a — Ro-
ka; Marjana Sluga, Ptujska gora
— Anito; Dragica Cafuta, Pod-
lehnik 44 — Barbaro; Olga Ku-
kovec, Rokavci 28 — Darjo; Da-
rinka Pučko, Ivanjkovci 30 —
deklico; Danica Lozinšek, Pod-
lehnik 49 — deklico.
Poroke:
Bojan Kovačič, Ormož, Keren-
čičev trg 2 in Irena Tušek, Or-
mož, Kerenčičev trg 2; Janez To-
plak, Stojnci 108 in Suzana Pre-
mužič. Breg 32; Branko Petek,
Mestni vrh 87 in Dragica Lo-
vrenčič, Grajenščak 81/a; Janez
Štumberger, Stojnci 20 in Marija
Karo, Bukovci 121; Ivan Golub,
Krapina, Micike Lovrenščak 11
in Elizabeta Kodrič, Čermožiše
30; Mirko Golob, Podvinci 23 in
Olga Muhič, Dragovič 47; Leon
Unuk, Kidričevo, Industrijsko
naselje 2 in Brigita Korošec, Ko-
ritno 23; Branko Zoreč, Grajen-
ščak 12 in Zinka Malek, Jiršovci
65; Branko Žnidarič, Zamušani
78 in Danica Rihtarič, Zamušani
78; Boris Mihelač, Sagadinova
11 in Andreja Kysela, Jadranska
10; Jožef Potočnik, Videm pri
Ptuju 31 in Staša Levstik, Videm
pri Ptuju 31.
Umrli so:
Anton Kontarček, Senešci 6,
roj. 1909, umrl 17. nov. 1986; Jo-
žef Vauda, Tiha pot 1, roj. 1911,
umrl 17. nov. 1986; Ivan Zajšek,
Sp. Hajdina 105, roj. 1931, umrl
17. nov. 1986.; Neža Zimet, Kr-
čevina pri Ptuju 64, roj. 1928,
umrla 18. nov. 1986; Marija Ka-
ro, Brezovec 80, roj. 1901, umrla
19. nov. 1986; Angela Feguš,
Formin 3, roj. 1916, umrla 20.
nov. 1986; Terezija Zelenko, Ki-
car 33, roj. 1915, umrla 16. nov.
1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za čaaoplano in
radi Jako dejavnoat RADIO-
TEDNIK 622S0 Ptuj, Voinjako-
va 5, poitni predal 99. Ureja
uredniiki kolegij, ki ga ae-
stavljajo vai novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik itefan Puinlk,
novinarji: Joie Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
itvo in uprava Radio-Tednlk,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaia 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Tl-
aka ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in atoritev v
prometu Je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere ae
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.