ACTA HISTKIAE • 11 • 2U03 ■ 2
prejeto: 2003-09-24	UDK 352.08.1:81'246.2(450.36=863X094.5.07)
DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV IN DOKLADA
ZA DVOJEZIČNOST
Waiter CORF.N IT-34018 Trst, Boljunec 260 e-rnail: wkoreti@lilicro.it
IZVLEČEK
h prispevka je razvidno, da predstavlja predpogoj -za zagotovitev dvojezičnega poslovanja uprav znanje, slovenščine s strani uslužbencev. Tu je pomembna t i. "doklada za dvojezičnost", se pravi dodatni denarni prejemek, kije na državni ravni predviden v korist uslužbencev, ki zagotavljajo dvojezično poslovanje krajevnih uprav do povsem dvojezičnega poslovanja pa ne prihaja v nobeni zamejski krajevni upravi. Od leta 1987 doklado za dvojezičnost redno prejemajo uslužbenci javnih uprav v Deželi Aosta in Tridentinsko - Gornje. Poadižje, uslužbenci, ki delujejo v zamejskih krajevnih upravah in omogočajo, z znanjem slovenščine, vsaj delno dvojezično poslovanje le-teh pa so doslej ostali brez vsakršnega priznanja. Problematika sega v leto 1988, ko je prišlo do prizivov na Deželno Upravno Sodišče iz Trsta, ki je leta 1994 sprejelo phziv doberdobskih in leta ¡997 štverjanskih uslužbencev, Dežela pa je dalje vložila priziv na Držervni Svet, kije aprila 2003 razveljavil prejšnji razsodbi. Vprašanje dodelitve doklade za dvojezičnost ostaja vsekakor odprto.
Ključne, besede: Slovenci. Italija, narodne manjšine, materinščinat temeljne pravice, javna uprava, občinski statuti
BILINGUAL ADMINISTRATION BY LOCAL AUTHORITIES
AND SUPPLEMENTARY ALLOWANCES TO THEIR CIVIL SERVANTS
FOR BILINGUALISM
ABSTRACT
The article explains why there is no absolute bilingual administration in any cross-border local authority. The problem is that a precondition for the acquisition of a bilingual ad ministration is the civil servants' knowledge of Slovene. In such a case, the so-called "supplementary allowance for bilinguaUstn" plays an important
ACTA HIS TRTAE • 11 • 2003 • 2
Walla COHEN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJiiVMH UPRAV in DOKI.ADA ZA DVOItZIČNOST. 2r-22S
part, providing for additional income, as proposed on the national level, for civil se wants, so that bilingual administrations can function at the level of local councils. From 1987such allowances have been regularly received by the civil servants working in (he provinces of A os fa and Tridentino - Gornje Poadlije, while the civil servants employed by the cross-border local administration, where they are able with their knowledge of Slovene to at least partially handle bilingual heal affairs, have still not received these allowances. This pressing issue dates back to the year 1988, when appeals were made to the Provincial Administration Court in Trieste, and i«2i revisited in 1994 by the Doberdob civil servants, and again in 1997 by the civil servants of Slcvcrjan (S. Floriano). An appeal was finally lodged in The Senate, which in 2003 annulled the previous two arbitrations. The issue of granting supplementary allowances for bilinguaiism certainly remains open.
Key wonls: Slovenes, national minorities, mother tongue, basic rights, public administration, municipal statutes
I7. analize Statutarnih določil posameznih krajevnih uprav izhaja, da je samo v nekaterih manjših Občinah na tržaškem in na goriškem, ki so poskrbele za popolnejšo stopnjo zaščite slovenskega jezika, priznana občanom slovenske narodnosti pravica, da se v materinem jeziku obračajo, v pismeni ali uslmeni obliki, do uprave in v istemu jeziku prejmejo tudi odgovor. Iz pregleda upravne prakse je razvidno, da prihaja do doslednega izvajanja omenjene pravice, medtem ko je - nasprotno - tekst sklepov, odločb, odredb, pogodb in drugih upravnih aktov, kijih sprejemajo pristojni občinski organi ponavadi izključno v italijanščini. Lahko potemtakem trdimo, da do povsem dvojezičnega poslovanja ne tačas prihaja v nobeni zamejski krajevni upravi.
Predpogoj za zagotovitev dvojezičnega poslovanja uprav predstavlja znanje slovenščine s slrani uslužbencev. Pri tem moramo podčrtati, da edinole Statut Občine Dolina vsebuje zelo jasno določilo (člen 16/3), po katerem morajo "občinski funkcionarji, uradniki in delavci obvladati slovenski jezik glede' na razne funkcionalne kvalifikacije". Iz tega izhaja obvezno znanje slovenščine s strani vseh občinskih uslužbencev; raven slednjega pa je prilagojena službenim nalogam posameznika. Ostali Statuti navedenih Občin vsebujejo manj obvezujoče formulacije.
T.i. "doklada za dvojezičnost" je dodatni denarni prejemek, ki je na državni ravni predviden v korist uslužbencev, ki zagotavljajo dvojezično poslovanje krajevnih uprav. Na osnovi 60. člena O.P.R št. 268 z dne 13. maja 1987, s katerim je bila odobrena zadevna kolektivna delovna pogodba, doklado redno prejemajo uslužbenci javnih uprav v Deželi Aosta in Tridentinska - Gornje Poadižje za poslovanje v ita-
224
ACTA HIS TRTAE • 11 • 2003 • 2
WsrtterCOREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH 'JF'RAV >k DOK LADA ZA OVOJEZIČNOST, 223-2«
lijanščini in francoščini oziroma nemščini. Uslužbenci, ki delujejo v zamejskih krajevnih upravah in omogočajo, z znanjem slovenščine, vsaj delno dvojezično poslovanje le-teh pa so doslej ostali brez vsakršnega priznanja.
Problematika sega v leto 1988, ko je Občina Doberdob odobrila sklep, s katerim je odredila - sklicujoč se na omenjeni člen O.P.R. št. 268/198? - dodelitev doklade za dvojezičnost v korist občinskih uslužbencev. Deželni nadzorni organ (t.i. "Com i-tato regionale di controlio") je razveljavil sklep, češ da je Občina s sprejetjem slednjega prekoračila lastne zakonsko dodeljene pristojnosti, v kolikor ne obstaja nobeno pravno obvezujoče določilo, ki predvideva dvojezično poslovanje v upravah Dežele Furlanije-Mijske Krajine. Do negativnega zadržanja deželnega nadzornega organa je prišio tudi v odnosu do Občine Števerjan, ki je ukrepala podobno kot doberdobska Občina. Zainteresirani uslužbenci obeh krajevnih uprav so proti razveljavitvenemu odloku predložili ločena priziva na Deželno Upravna Sodišče iz Trsta. Slednje je razsodbo št. 283 z dne 15. julija 1994 sprejelo priziv doberdobskih uslužbencev in razsodbo št. 725 z dne 9. oktobra 1997 sprejelo tudi priziv štverjanskih uslužbencev. Obe razsodbi vsebujeta razčlenjeni pravni utemeljitvi.
Dvojezične cestne oznake v občini Dolina Segnali stradali bilingui ne! comune di Srn Dorligo detla Valle / Dolina
225
ACTA fflSTRIAE•11 ■ 2003 ■ 2
Wajlci COREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV iN DOkLADA ZA DVOJEZIČNOST. 223-228
Vendar je proti obem odločitvam Deželnega Upravnega Sodišča vložila Dežela preko Državne advokature priziv na Državni Svet. V pnzivu proti razsodbi, ki je sprejela stališče doberdobskih uslužbencev, je - med drugim - dobesedno zapisano, da dodelitev doklade za dvojezičnost v korist uslužbencev omenjenih Občin ni dopustna, v kolikor v Statutu (ali v pravilnikih) ni predvideno obvezno znanje slovenščine za vstop v službo in v kolikor je predvideno mesto prevajalca, ki ne bi bilo potrebno v sklopu (resnično) dvojezične strukture. Državni Svet je z razsodbama št. 3027 in št 3028 z dne 8. aprila 2003 v bistvu osvojil negativno tolmačenje Državne advokature in dokončno razveljavil obe zgoraj omenjeni razsodbi. Sodniki Državnega Sveta sicer navajajo, da bodo zainteresirane krajevne uprave lahko v bližnji prihodnosti uvedle obvezno dvojezično poslovanje na osnovi državnega Zakona št. 38/2001 (t.i. "Zaščitni Zakon"). Pogoj za dodelitev doklade za dvojezičnost so upravni sodniki na vsak način evidentirali v predhodnemu preverjanju znanja slovenščine s strani uslužbencev, za kar je potrebna uspešna izpeljava ustreznega natečaja (v kolikor do slednjega ni prišlo že ob preverjanju pogojev za vstop v službo).
Podčrtati moramo, da se razsodbi Državnega Sveta vsekakor nanašata na pravno in stvarno stanje, ki je obstajalo leta 1988. Od takrat je prišlo na področju delovanja krajevnih uprav do korenitih sprememb in do zakonskega priznanja avtonomije slednjih, tudi v zvezi z možnostjo sprejemanja Statutarnih določil v korist dvojezičnega poslovanja. Avgusta leta 2002 pa je stopila v veljavo nova deželna kolektivna delovna pogodba za uslužbence krajevnih uprav, ki v 82. členu priznava dodeljevanje doklade za dvojezičnost "... v isti men in pod enakimi pogoji, ki so predvideni ... v Deželi Tridentinska - Gornje Poadižje". Člen je bil vključen v pogodbo v zadnjem trenutku, po dolgih in težavnih pogajanjih. Njegovo konkretno izvajanje utegne biti v Številnih zamejskih Občinah vprašljivo prav zaradi neobvezujočih formulacij, ki so bile vključene v Statute v zvezi z dvojezičnim poslovanjem Vprašanje dodelitve doklade za dvojezičnost ostaja potemtakem odprto.
Dvojezični občinski žig Tunbro connmale bilingue
226
ACTA HISTRIAE • J t • 2003 • 2
W»ltóf COREN: DVOJEZIČNO POSLOVANJE KRAJEVNIH UPRAV IN DOKLADAZA OVOJEZIČNOST. 2ÎJ-228
Odločilni impulz lahko lačas sprožijo - ob upoštevanju nakazanih pogojev - prav zainteresirane občinske uprave. Za razrešitev vprašanja bodo morale slednje predhodno odobriti ustrezna izvršilna pravila. Ob upoštevanju ne prav zadovoljivega stanja javnih blagajn se pri tem postavlja tudi problem iskanja potrebnih denarnih sredstev.
FUNZ10NAMENTO BILINGUE DELLE AMMINISTRAZIONI LOCAL!
E INDENNITÀ DI BILINGÜISMO
Walrer COREN ÍT-340I8 Trsi, Boijunec 260 c-maii: wk.Oren@libero.it
RFA S S UNJO
Da un'analisi delle disposizhni statutarie dette singóle aniministrazioni locaii si évince che solíanlo in alcuni comuni minori delle province di Trieste e Gorizia si è provveduto ad un livello più ampio di tutela delta Iingua slovcna riconoscendo ai cittad.ini di minoranza si o vena il diritto di rivolgersi aile autorità amninistrative nella Iingua materna, sia in forma scritta che in quella orale, e ricevere dalle stesse anche la rîsposta in detta Iingua. Dalla prassi amministrativa è evidente che si è in presenza di una coerente attuazione di taie diritto, inentre le delibere, le disposizioni, le ordinanze, i contrat ti e gli atti ainministrativi in genere adottati dai competenti organi coin una i i risullano redatti normalmente so llanto m Iingua italiana. Perianto si pito affermare che in nessuna amministrazione locale vi sia un completo funzionamento "bilingue". Il presupposto indispensabile per assicurare un taie funzionamento è la. conoscenza délia Iingua slovcna da parte dei dipendenti. In mérito a ció soltanto lo Statuto del Coimine di San Dorligo délia Valle - Dolina contiene una disposizjone molto explicita, seconda la quale tutti i. funzionari, impiegati ed opérai devono conoscere la Iingua slovcna in relazione aile varie qualifiche funzionali. Ne discende Tobbligatorierà délia conoscenza délia Iingua slovcna da parte di tutti i dipendenti comunali; il livello di conoscenza è pero rapportato aile numsioni svolte dai singoli. dipendenti. Gli altri statut! comunali contengono una formulazione meno im~ pegnativa. Di rilievo apparu la cosiddetta "indennità dt bilingüismo", vale a dire un compenso aggiuntivo previsto a livello nazionafe afavore dei dipendenti che garatt-tiscono il funzionamento bilingue delle amministrazioni locaii. In base all'art. 60 del D.P.R. 13 maggio I9S?, n. 26S con il quale è stato approvato il contralto collettivo nationale di lavoro, ¡'indennità viene percepita regolarmente dai dipendenti delle amministrazioni locaii nelle regioni Valle d'Aosta c Trenfmo-Alto Adige, neile quali Tattività amministrativa si svolge in Iingua italiana e - rispettivamente — francese o
227
ACTA H1STRÍAK • 11 • 2U03 • 2
Wdlui CORE*: DVO.IO.!CNOPOSLOV-\K>.I!: KRAJF.VKIH UPRAV IN IJOKLADA ZA DVOJEZrfl-iOST 2>.i 228
tedescci. I dipenden!i Mié amministrazioni locali del Frinli- Vcnezia GUdiu che con ¡a propria conoscenzo delta lingua sloveita ne rendono possibde almeno in parte i¡ funzionamento bilingüe sano invece rimasti finora privi di qualsiasi riconoscimento. (m problemática c stata sollevata ne! 19S8 dai dipendenti del Comune di Doberdó del Ltgo Doberdob e sitccessivainentc da qtteUi del Comune di San Floriona del Cotlio - ¿te verjan, 1 qualli hanno presentólo ricorso al Tribunale amministrativo regionale di Trieste, che nel 1994 con la sentenza n. 2S3 ha accolro il ricorso dei primi, e nel 1997 con la sentenza n. 725 quellopresentato dai secomli. La Regione Fritdi- Venezia Ghdict aveva presentato a sita voha ricorso al Consiglio di Stato che con le sentenze n. 302? e n. 302S del l'ap rile 2003 ha anua Hato ambedae le summenzionate sentenze del TAR. I giudici del Consiglio di Stato rilevano che le amministrazioni locali interessate potraimo in un prossimo futuro introdurre iI funzionamento bilingüe in base alia legge nazíonale n. 38/2001 (la cosiddetta legge di tutela della minoranza slovena). II problema delI'assegnazione dell'indennitá di bilingüismo rímeme dunque apena. NclVagosto del 2002 é entrato in vigore il nuovo contralto colletlivo regionale di lavoro dei dipendenti degli enti locali che all'art. 82 prevede la eorresponsione della stessa. Un impulso decisivo per una soluzione positiva del problema potrebbc in qnesto momento provenire dalle amministrazioni comunali interessate, tenendo corito dei vari presupposti delinead nelle cítate sentenze del Consiglio di Stato. Le umimnistrazioni dovranno dapprima approvare adeguatc norme anual tve. Si pone ¡nolire il problema del reperimenlo delle risorse economiehe all'uopo necessario.
Parole chiave: sloveni, Italia, ininoranze nazionali, lingua materna, diritti. fonda-mentali, pubblica amministrazioni'. statuti comunali
228