NOVI TEDNIK NT&RC
diRektorNT&RCd.o.o.JožeCerovšek Št 15- lETO 50    CELJE,13,4.'95 - CENAUOSiT Odgovorni urednik NT Bronb Stamejčič |
Blagoslovljene velikonočne praznike voščimo!
Roman Hribersek:
"Nisem vzel denarja!"
Vroč hokejski intervju na strani 15.
 lekarne
fCeljskih lekarnah vre • bo prišlo do zapiranja posameznih lekarn? Vroča tema na strani 9. \
Nagradna igra ob 100
etnici filma na strani 15.
Ni ^a Čez
kmečki stan
ReportažazizletalOOkmečkihžensk na morje nastraneh 20-21.
PRAZNIKI
Pisanicein butare med rekordom infolk-artom.Stran 13.
INTERVJU
Jane Žolnlr: "Nobeniti političnili čistic." Stran 6.
KRONIKA
14l|t|agrozovitumor. stran 24.
DOGODKI

Podoba Celja na ogled
Ob zaključku osrednje
slovesnosti celjskega ob-
činskega praznika so si
gostje v dvorani narodnega
doma lahko ogledali pred-
stavitev celostne podobe
Mestne občine Celje.
Razstavo si je zamislila
mag. Aleksa Gajšek-Krajnc,
aranžiral pa Ljubo Mlinaric.
V preglednih vitrinah so za-
enkrat na ogled prvi izdelki
in predmeti zbirke, ki je
v protokolarno promocijske
namene Mestne občine Celje
nastajala v zadnjem obdob-
ju. Čeprav je še skromna, so
v njej udejanjene ideje mno-
gih ljudi, prizadevnost ra-
zličnih institucij in podjetij,
avtorska dela znanih stro-
kovnjakov, pisateljev, likov-
nikov ter ustvarjalnost vsaj
dveh oblikovalcev, ki ju ve-
lja posebej izpostaviti.
Raf Počivašek je oblikova-
lec celostne grafične podobe
Mestne občine Celje in hkra-
ti avtor sijočih celjskih gr-
bov, ki jih občina kot svoja
najvišja priznanja podeljuje
že tretje leto. Mag. Janja I..ap
pa je oblikovala unikatne
kozarce, ki so bili za letošnji
praznik prvič predstavljeni.
Ob darilnem kozarcu mesta
Celja, ki naj bi obdarovan-
cem simboliziral moč Celja
z njegovo bogato preteklost-
jo in še bogatejšo prihod-
nostjo, še županov kozarec
ter poročna kozaraca, ki naj
bi v bodoče spremljala srečo
vseh zakonskih parov, poro-
čenih v Celju
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Kulturni program za praznično slovesnost so prispevali pevci Celjskega pevskega društva, ki so
pod vodstvom Edvarda Goršiča zapeli vrsto slovenskih pesmi, praznične prireditve pa se bodo
v Celju vrstile še vse do konca meseca, ko bo praznični program 25. aprila v Narodnem domu
zaključen s koncertom Celjskega godalnega orkestra.
Simpozij o celjskem
vprašanju
v organizaciji Zgodovin-
skega društva Celje (in v so-
delovanju z Zgodovinskim
društvom Slovenije, ljub-
ljansko izpostavo Avstrij-
skega inštituta za vzhodno
in jugovzhodno Evropo,
Gimnazijo Celje, Mestno ob-
čino Celje in Srečanjem celj-
skih gimnazijcev) bo 19. in
20. aprila 1995 v Narodnem
domu v Celju mednarodno
znanstveno srečanje na temo
Celjsko gimnazijsko vpraša-
nje 1895-1995.
Celjsko gimnazijsko vpra-
šanje (zaradi ustanovitve
nemško-slovenskih vzpored-
nic na nižji gimnaziji v Celju
je leta 1895 padla celo koali-
cijska vlada kneza Win-
dischgraetza) je bilo po mne-
nju avstrijskega zgodovinar-
ja »mejnik« v politični zgo-
dovini dvojne monarhije. Bi-
lo je prelomnica, ki je prine-
sla dokončno »smrt« nem-
škega liberalizma in močno
okrepitev agresivnega nem-
škega nacionalizma; pome-
nilo je odločilen korak v ob-
dobje intenzivnih nacional-
nih bojev med Nemci in av-
strijskimi Slovani (le-ti so
bili še posebej ostri v sloven-
skih deželah, zlasti na Spod-
njem   Štajerskem),   ki   so
Na simpoziju v Celju bodo
z referati sodelovali: dr. Vasi-
lij Melik, dr. Janez Cvirn, dr.
France Rozman, dr. Andrej
Studen, Viktor Vrbnjak in
Branko Goropevšek iz Slove-
nije ter dr. Riidiger Malli, dr.
Avguštin Malle in dr. Maria
Wakounig iz Avstrije. Simpo-
zij bo otvoril predsednik av-
strijskega parlamenta dr. He-
inz Fischer.
končno privedli do razpada
monarhije.
Celjsko . »gimnazijsko
vprašanje«, ki je sredi devet-
desetih let prejšnjega stolet-
ja dalo močan pečat celotne-
mu političnemu dogajanju
v Avstriji in glasno odmeva-
lo tudi v tujini (znani soci-
olog Ludwik Gumplowicz je
npr. leta 1896 v pariški reviji
za sociologijo predstavil slo-
vensko nacionalno vprašanje
Evropi in pri tem izhajal
prav iz celjskega gimnazij-
skega vprašanja), je vseka-
kor tema, o kateri zgodovi-
narji (tako slovenski kot av-
strijski) še niso izrekli do-
končne besede. Zato bo celj-
ski mednarodni simpozij
priložnost za novo in kvali-
tetnejše ovrednotenje tega,
na videz nepomembnega, pa
vendar izredno pomembnega
dogodka.
komentiramo
Kriterij praznilcov
v Celju so se sestavljalci
predloga prireditev in prazno-
vanj v mestni občini svetni-
kom opravičili, da jim svoj
predlog praznikov in priredi-
tev dajejo v presojo šele konec
marca, čeprav zajemajo ob-
dobje koledarskega leta. Do
zamude je prišlo zaradi tega,
ker je bila za obravnavo v ob-
činskem svetu v prvem trime-
sečju delovanja vrsta bolj nuj-
nih nalog.
In očitno so imeli tudi pred-
lagatelji celjskih praznovanj
še vrsto bolj nujnih nalog od
sestave prazničnega koledarja,
saj je le-temu marsikaj očitati.
V gradivu je pojasnjeno, da je
Mestna občina Celje nosilec ali
soorganizator prireditev in
praznovanj, ki imajo tradici-
onalen pomen in znan rokov-
nik. Naloge občine so torej
vsebinske, organizacijske in
protokolarno-promocijske na-
rave, zagotoviti pa mora tudi
ustrezno denarno pokritje ter
ureditev javnih površin. Lepo-
in prav, ampak ključ za sesta-
vo prazničnega koledarja
kljub pojasnilom, da so vanj
vključena le finančno in orga-
nizacijsko gledano najzahtev-
nejša praznovanja in priredi-
tve, poprečnemu občanu še
vedno ni jasen.
Predlog praznovanj so svet-
niki razširili iz prvotnih 15 na
17, niso pa se ogreli še za do-
datno praznovanje 1. maja, če-
prav ostaja tradicionalni de-
lavski praznik priložnost za
praznovanje v svetu in s priz-
nanima dvema dela prostima
dnevoma tudi v Sloveniji. Ne
verjamem, da bo občinska
»abstinenca« kakorkoli priza-
dela organizacijo delavskega
praznika na Gričku z vsako-
letnimi koračnicami in gola-
žem, še manj pa me bo kdo
prepričal, da je katerakoli
druga prireditev ali praznova-
nje (od nekaterih sejemskih
prireditev Celjskega sejma do
1. novembrske komefnoracije
v Gradcu) pomembnejša od
delavskega slavja. In končno
— zakaj se Celje uvršča v pro-
jekt zdravih mest, pa ob tem
med organizacijo prireditev za
mesec požarne varnosti, dan
civilne zaščite in humanitarni
Klic dobrote pozablja na sve-
tovni dan zdravja 7. april? In
kakšni so argumenti, da Celje
v praznični koledar uvrsti 25.
mednarodne športne igre šol-
skih otrok, pozablja pa na mi-
ting Celje 95, ki bo junija na-
daljeval tradicijo Skokovega
memoriala, rokometna slavja
svojega »evropskega« moštva,
ipd...
No, šport jo konec koncev
v Celju še kar dobro odnese, če
pogledamo koledar prireditev
ob občinskem prazniku 11.
aprilu. Pa se spet zastavlja
vprašanje kriterijev! Vanj je
bila ob vrsti družabnih in
spretnostnih iger, balinanju za
četvorke ter prvenstvu za četr-
tošolce v mini rokometu, uvrš-
čena nogometna tekma Bio-
start Publikom:Izola, pone-
deljkova rokometna tekma re-
prezentanc Slovenije in Fran-
cije, drugega moštva s svetov-
nega prvenstva in tretjeuvrš-
čenega z zadnjih Olimpijskih
iger, pa je v programu prezrta.
Ze vpolfinalu je bil očitno izk-
ljučen tudi mednarodni slo-
vensko-avstrijski simpozij
Celjsko gimnazijsko vpraša-
nje, čeprav letos praznujemo
100-letnico dogodka, ko je za-
radi uvedbe slovenskih vzpo-
rednic v gimnazijsko šolanje
padla dunajska vlada. Že res,
da v takratni monarhiji nihče
ni vedel, kje je Celje, ampak
prav bi bilo, da bi vsaj zdaj
Celjani vedeli, kaj se v njiho-
vem mestu dogaja in vse to
znali vsaj približno vrednotiti
in ceniti.
Za tolikšno pomanjkanje
kriterijev je lahko opravičilo
le nestrokovnost, tega pa men-
da ne bomo tako zlahka slišali,
kajne?
IVANA STAMEJČIČ
Dnevi slovenske informatike
Slovensko društvo Informatika ter združenje za informatiko:
in računalništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije priprav- i
Ijata v teh dneh II. posvetovanje Dne\'i slovenske informatike;
v Portorožu.
Gre za srečanje informatikov iz podjetij, univerz in javne-j
uprave. Po včerajšnjem uvodnem posvetovanju in podelitvi!
priznanj, je danes na vrsti delo po sekcijah (prenova poslovnih
in informacijskih sistemov, kakovost in revizija informacijskih]
sistemov, sodobna informacijska tehnologija ter razvojna meto-'
dologija), jutri pa se bodo DSI zaključili s posvetovanjem Glo-^
balna informacijska družba in razvoj v Sloveniji ter okroglo]
mizo o trgovskih središčih. i
IS^
V tujino s potnim listom
Avstrijska štajerska gospodarska zbornica je celjsko!
območno gospodarsko zbornico obvestila, da morajo državljani^
Slovenije, ki želijo uveljavljati povrnitev davka na dodano;
vrednost ob nakupu avstrijskega blaga še vedno predložiti^
potne liste. ;
Po besedah mag. Franca Knafelca prihaja do zapletov, ker;
slovenski državljani uveljavljajo pravico do prehoda državnei
meje z osebno izkaznico, obrazce U 34 pa v avstrijskih trgovi-|
nah kupcem lahko izdajo le ob predložitvi potnega lista. i
IS'
Po
DRŽAV]
Niti parada niti
mimoiiod
LJUBLJANA, 6. aprju
(Večer) - Na seji republišk
vlade so dokončno sklenil,
da za obeležitev 50. obi^j'
niče konca druge svetovh
vojne in zmage nad faš^^
mom ne bodo prirejali niti
sporne parade niti mimo,
hoda. Namesto tega naj bj
bil slavnostni zbor vete.
ranov.
Varčevanje icijub
dobrim icazalcem
LJUBLJANA, 5. april,
(Dnevnik) - Uvodna pred.
stavitev letošnjega 510 mj.
lijard tolarjev težkega di.
žavnega proračuna, s kate-
ro se je v državnem zboru
pričela proračunska raz.,
prava, je bila presenetljiv,
kratka. Predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek in fj.
nančni minister Mitja Ga-
spari sta poslancem skupaj
namenila le pol ure. Prvi je
nanizal nekaj najnovejših
podatkov, ki kažejo na
ugodne gospodarske raz-
mere, drugi pa je opozoril
na potrebno varčevanje
z javnim denarjem.
Za zaščito maiili j
delničarjev     |
LJUBLJANA, 6. a J
(Delo) - Republiška vlafl
sprejela predlog zakfl
o prevzemih podjetij, kii|
bi veljal za javna podjetflj
katerih delnice kotirajo na.
trgu vrednostnih papirjev
in naj bi zaščitil predvsem
male delničarje. Vlada je
sprejela tudi sveženj zako-
nov, ki se nanašajo m
vzgojo, izobraževanje i:'
šport, poleg tega pa št
uredbo o ustanovitvi jav-
nega gospodarskega zavo-
da za pospeševanje in pro-
mocijo turizma in za nove
ga državnega sekretarja za
turizem imenovala ekono-
mista Petra Vesenjaka
Sprejela je tudi ukrepe, ki
naj bi ublažili razmere M
mejnem prehodu Dolgs
vas.
Manjša plača za
22 poslancev
LJUBLJANA, 6. april'
(Delo) - Dvaindvajset p«
slancev državnega zbora
bo zaradi januarskih ne*^
pravičenih izostankov
bilo aprila manjšo pla^
Komisija za volitve, im^j
vanja in administrati«
zadeve je sicer za janu^J
napisala 45 izrekov, pose^
na delovna skupina pa ji'
je 23 ugodno rešila. Pri te*
je ugotovila, da bi bilo trf
ba določbe spremeniti ^,
razširiti razloge za opr^
čen izostanek. M
■NOVI TEDNIK-
Odgovorni   urednik:   Bra"'
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
nika: Milena Brečko-Pokli^
Uredništvo: Marjela A^'
Irena Baša, Tatjana Cvirn,
nja Intihar, Brane Jeranlj;
Ksenija Lekič, Edi Masnec I;'
ška Selišnik, Ivana Stam^J';'
Želj ko Zule. Tehnično u'*'^
nje: Franjo Bogadi, ^"^
Kojterer, Igor Šarlah Obli^^
vanje: Minja Bajagič. Taj"''
uredništva: Mojca Marot
Naslov uredništva: Prešer""',
19, Celje. Telefon: (063)
500, fax 441-032. y
Št. 15.-13. april 1995
'3
DOGODKI
'0 toči zvoniti je prepozno
^fHilsnom Kučanom
'^uli četrtek je mestno občino Vele-
/^jjiskal predsednik države Milan Ku-
^ in prisluhnil težavam, povezanim
''"ovo lokalno upravo, ki so jih osvetlili
'"aiii Velenja, Šoštanja in Šmartnega
fpaki ter predstavniki s področja
jfavstva, šolstva in kulture iz velenjske
Jljpg. po Kučanovem mnenju je prava
'T j2 težav v konstruktivnem oblikova-
'f, tehtnih pripomb, ki naj bi jih sčaso-
^ upoštevali pri morebitnih spremem-
Jj, zakona o lokalni samoupravi.
I Velenjski župan Srečko Meh je nanizal
gto težav in izrekel precej ostrih besed
^račun lokalne preobrazbe, predvsem
'je opozoril na nejasnosti pri razdelitvi
jistojnosti in določanju nalog občinske
jave ter na problematiko občinskega
Lnoženja. V sedanji lokalni skupnosti
^eč nimajo dovolj denarja, da bi lah-
Ijzadovoljevali osnovne razvojne potre-
Kobčine, je dejal Meh in pojasnil, da bo
po obračunu plač novonastalim občinam
na območju bivše velenjske občine ostalo
le okoli 100 milijonov tolarjev. Po njego-
vih ocenah bi mestna občina Velenje do
leta 2000 potrebovala 1600 stanovanj,
a v dveh letih jih bodo lahko odprli ko-
maj 70. Stanovanjska problematika pa je
le eno izmed področij, ki bo v življenju
občine predstavljalo precej trd oreh.
Ostal jim je še cel kup nalog, večina virov
pa je preusmerjena na državo. Mehovo
izražanje nezadovoljstva sta podkrepila
še Peter Kovač, vodja urada za negospo-
darske javne službe v Velenju, in Vlado
Vrbič, ravnatelj velenjskega kulturnega
centra. Prvi je menil, da velenjska občina
nima prav nobenih koristi od statusa
mestne občine, drugi pa je poudaril, da
vseh lokalnih skupnosti v Sloveniji pač
ne moremo enačiti; nekatere med njimi
so vlečni konji in prav tem bi morali
dajati prednost. Zupan Šmartnega ob
Paki Ivan Rakun pa je opozoril, da se
tudi v manjših občinah ubadajo z neka-
terimi nepremostljivimi težavami, pri
tem pa zastavil vprašanje, kako naj v ta-
kih razmerah omogočijo ljudem na pode-
želju dobro življenje.
Predsednik Milan Kučan je prisluhnil
kritičnim pripombam in dejal, da so bili
v svojih ocenah zelo strogi, v pričakova-
njih pa zelo optimistični. Strinjal se je,
da projekt lokalne samouprave ni med
najbolj posrečenimi, ki jih je sprejela slo-
venska država, in poudaril, da je bilo ob
sprejemanju tega projekta preveč stran-
karskih preračunavanj in premalo pre-
mišljevanj o tem, kaj je sploh smisel lo-
kalne samouprave. Glede na to, da je
zakon o lokalni samoupravi že sprejet,
vodilnim v občinah preostane le, da se
spoprimejo s pripravljanjem argumenti-
rane analize stanja, ki lahko postane
izhodišče korekturam zakona o lokalni
samoupravi.
K. LEKIČ
Praznični lioledar
Celjski svetniki so na pred-
^ občinske službe za splošne
ikadrovske zadeve ter proto-
el potrdili letošnji koledar
[aznovanj in prireditev v ob-
iti.
Po besedah Alekse Gajšek-
lajnc so v službi za splošne
ikadrovske zadeve ter proto-
ilsestavili predlog 15. najpo-
Bibnejših praznovanj oziro-
Iprireditev, ki zahtevajo
t organizacijskih priprav
ančnega prispevka obči-
Celju pa bodo obeležili še
i pomembnejše dneve. Na
og Janeza Lampreta so
svetniki v koledar uvrstili še
obeležitev 50-letnice tragičnih
dogodkov na Teharjah ter
sprejeli pobudo Janeza Črneja,
da se dan upora zoper okupa-
torja in 50-letnica zmage nad
nacizmom praznujeta ločeno.
V koledar praznovanj in pri-
reditev celjske občine so (ob
praznikih, ko so že minili)
uvrščeni: dan upora proti oku-
patorju (27. april), 50-letnica
zmage nad nacizmom (9. maj).
Pomladanski obrtni sejem (16.
do 21. maj), Celjski teden
v Singenu (20. maj do 2. junij),
Mednarodni mladinski pevski
festival (25. do 30. maj), 50-
letnica tragičnih dogodkov na
Teharjah (18. junij), dan dr-
žavnosti (25. junij), Turistični
teden v knežjem mestu (17. do
25. junij), 25. mednarodne
športne igre šolskih otrok (23.
do 25. junij), Mednarodni
obrtni sejem (8. do 17. septem-
ber), polaganje vencev ob spo-
menikih v Celju (30. oktober),
komemoracija v Gradcu (1.
november), dan samostojnosti
(26. december), božično-novo-
letni sejem (po 20. decembru)
ter novoletni sprejemi župana
(27. do 29. december).        IS
Koroški
partizani
v Vojnilfu
Vojniški odbor za pri-
pravo slovesnosti ob 50-
letnici zmage nad naciz-
mom, ki jo v občinskem
središču pripravljajo za 28.
april, je sklenil v goste po-
vabiti tudi predstavnike
Zveze koroških partizanov
iz Celovca. Pripravili so že
natančen program praznič-
ne prireditve. Pričakujejo,
da se bodo slovesnosti ob
občanih Vojnika udeležili
še župani sosednjih občin
ter člani borčevskih orga-
nizacij iz sosednjih krajev.
IS
Praznile Lašicega 2. juiija
Občinski svet Laško je sprejel osnutek statuta, tako da
bo ta najpomembnejši dokiunent občine sprejet v predpi-
sanem roku.
Statutarna komisija je pri pripravi osnutka upoštevala
vse spremembe in dopolnitve Zakona o lokalni samou-
pravi ter večino pripomb svetnikov in političnih strank
v občini. V statutu je tako med drugim zdaj zapisano, da
so krajevne skupnosti pravne osebe, natančno so določena
razmerja med županom in občinskim svetom, z večino
glasov pa so se svetniki odločili, da.-bo praznik občine
Laško 2. julija in se bo slavil v spomin na partizanski
napad na rudnik Huda jama leta 1942. Ker je nekaj
svetnikov takšni odločitvi nasprotovalo, je pričakovati, da
bodo za člen, ki opredeljuje občinski praznik, ob spreje-
iianju predloga statuta vložili amandma.
JI
Kazen za zamudnike
Zaradi neplačevanja obro-
kov za občinska posojila je la-
ška občina pet najbolj nedisci-
pliniranih dolžnikov morala
prijaviti Javnemu pravobra-
nilstvu. Za enega od podjetij je
sodišče že uvedlo stečajni po-
stopek.
Laška občina je leta 1992
razdelila za nekaj manj kot
115 milijonov tolarjev posojil.
Posojila je dobilo 54 posamez-
nikov oziroma podjetij, denar,
ki ga je občina zbrala s proda-
jo obveznic, pa je bilo mogoče
dobiti le za razvoj podjetni-
štva. Bor Laško ter podjetji
Most iz Zidanega Mosta in
Mendo iz Radeč so lani svoja
posojila že izplačali, vse več pa
je podjetij, ki s plačevanjem
obrokov za posojilo zelo za-
mujajo. Večina podjetij se je
dogovorila za poravnavanje
obveznosti vsakih šest mese-
cev, vendar med njimi dobra
četrtina ne plačuje obrokov
pravočasno. Konec lanskega
leta je bilo neplačanih anuitet
za 8,8 milijona tolarjev, za-
mudnih obresti pa za 1,5 mili-
jona. Pet največjih dolžnikov
je občina že lani prijavila Jav-
nemu pravobranilstvu, ta me-
sec pa isti ukrep čaka tudi vse
preostale. jl
kromno ali razicošno?
^ občinski upravi Laško bo
jPoslenih 31 ljudi, od tega bo
'ali 19 pravih upravnih de-
'''fv, ostali bodo sestavljali
l^^is   za    pomoč    ja\'nim
^Laškem so pohiteli, in že
'l^jeli odlok o organizaciji in
kovnem področju občinske
Prave ter pripravili sistemi-
5jio delovnih mest, ki pa jo
zaradi preoblikovanja
^^olskih in šolskih zavodov
'•^jižnice v javne zavode še
fali spremeniti. Za posa-
^*2na področja je župan že
j^lsnji mesec imenoval vodje.
• ^bene dejavnosti vodi Pa-
vla Lapomik, vodja oddelka
za gospodarstvo je Franc Žo-
har, oddelka za investicije in
prostor Jure Križnik, področje
financ pa vodi Bojana Ku-
stura.
Pri sprejemanju odloka so
nekateri svetniki očitali, da je
občinska uprava preveč raz-
košna. Župan Peter Hrastelj
pojasnjuje, da je uprava
z zdajšnjim številom zaposle-
nih le s težavo kos vsem nalo-
gam, čeprav imajo nekatere
službe skupne z upravno
enoto.
JI
Za napredek kraja
Krajevni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije v Bra-
slovčah ima trenutno 32 članov. Na letni konferenci so preteh-
tali minulo delo in si zastavili naloge za prihodnost. Predsednik
stranke Ivan Fale je zadovoljen z opravljenim delom, predvsem
so se dobro pripravili na volitve. Tudi v prihodnje se bodo
zavzemali za razvoj domačega kraja in za ustanovitev občine
Braslovče.
T. TAVČAR
^kaj ni lavnih del v komunali?
.^ski svetniki so potrdili nadaljevanje šestih programov
ij.^ih del v občini in soglašali, da za njihovo izvajanje v času od
J^^ka aprila do konca letošnjega decembra iz občinske bla-
'"^ primaknejo nekaj več kot 14 milijonov in pol tolarjev.
Jeu'^'^'^'■jene programe javnih del v Celju je vključenih 81
ifli^^ev, svetniki pa so soglašali z nadaljevanjem programov
itj^^oških del na Mestnem gradu, zaščitnih delih na objektih
ij^ gradu, pomoči starejšim občanom na domu, projektira-
l^„'^'^vih delovnih mest, projektne pisarne »Celje-zdravo
jjg*^" in razvrščanja blaga v skladiščih Rdečega križa in Kari-
so svetniki pozvali pristojne občinske službe, naj
s^^^'Kq dajejo prednost programom javnih del s področja
^'^^Ine dejavnosti ter pri tem omenjali zlasti odstranjevanje
čiščenje brežin ter sanacijo divjih odlagališč v občmi.
EHO Lašico
Brezno 3 d,
63270 Laško
objavlja prosta dela in naloge za:
- 2 monterja hiiadiinih in ogrevainiti
naprav
- 1 strojnega Itijučavničarja
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe
- 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedolo-
čen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijavo z dokazili pošljite v 8. dneh na gornji
naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili
v 15. dneh.
PO SVETU
Bo CIaes moral
odstopiti?
Komisija belgijskega
parlamenta je odločila, da
sodniki lahko zaslišijo ge-
neralnega sekretarja zveze
NATO Claesa ter še dva
nekdanja belgijska mini-
stra. Policija je po tej odlo-
čitvi že preiskala Claesovo
stanovanje, vendar ni zase-
gla nobenih dokumentov.
Willy Claes, ki je bil leta
1988 minister za gospodar-
ske zadeve, podpredsednik
vlade in vodja Socialistične
flamske stranke, naj bi bil
vpleten v podkupninsko
afero. Leta 1988 je namreč
italijansko podjetje Augu-
sta sklenilo 225 milijonov
dolarjev vredno pogodbo
za nakup 46 helikopterjev
za belgijsko vojsko, za
sklenitev pogodbe pa je
(kot je že priznalo belgij-
skemu sodstvu), plačalo 1,6
milijona dolarjev podkup-
nine. Denar je nakazalo na
račun Socialistične flam-
ske stranke; blagajnik
stranke je nezakonito deja-
nje že priznal. Claes je ob
tem komentiral, da ni imel
pristojnosti za izbiro heli-
kopterjev za belgijsko voj-
sko in da zato ne namerava
odstopiti, bo pa sodeloval
s preiskovalci in pomagal
lazkriti afero, če je ta res
bila. V primeru, da bo Cla-
es moral odstopiti, v evrop-
skih diplomatskih krogih
za najresnejšega kandidata
za generalnega sekretarja
Sevemoatlantske zveze
omenjajo pogajalca za BiH
lorda Davida Owena.
Francosica
predvolilna mrzlica
V Franciji je potekel rok
za prijavo kandidatov za
predsedniške volitve, ki
bodo 23. aprila. Za najvišji
položaj v državi se, tako
kot leta 1988, poteguje
9 kandidatov. Med najres-
nejšimi kandidati za na-
slednika Francoisa Mitter-
randa so sedanji premier
Balladur, .p'ariški župan
Chirac in kandidat sociali-
stov Jospin. Po javnom-
nenjskih raziskavah nobe-
den od deveterice ne bo do-
bil zadostnega števila gla-
sov za zmago v prvem kro-
gu, zato se bosta v drugem
krogu 7. maja verjetno po-
merila Balladur in Chirac.
Ne glede na to, kdo bo
zmagal, pa bo glavna nalo-
ga za novega predsednika
zmanjšanje visoke stopnje
nezaposlenosti. V Franciji
je namreč kar dobre tri mi-
lijone ljudi, ki čakajo na
delo. Balladur obljublja, da
bo število brezposelnih
zmanjšal za 200 tisoč letno,
Jospin bi ski^ajšal delovni
teden z 39 na 37 ur, s čimer
bi pridobil 400 tisoč novih
delovnih mest.
Srečanje Clinton-
Major
Ameriški predsednik
Clinton je v času, ko priha-
ja do vse večjih nesoglasij
med ZDA in Veliko Brita-
nijo, sprejel britanskega
premiera Majorja. Ta je
Clintonu najbolj zameril,
ko je pred kratkim v Beli
hiši sprejel vodjo politične-
ga krila Ire Adamsa. Po po-
govorih sta državnika po-
vedala, da odnosi med nji-
ma še naprej ostajajo ko-
rektni. Vendar je bilo na
skupni tiskovni konferenci
razvidno, da London ni za-
dovoljen s tem, da se Was-
hington bolj nagiba k Bon-
nu kot pa k nekdanjemu
staremu zavezniku. Poleg
tega imata državi različne
poglede glede prihodnosti
jedrskega orožja. ZDA si
prizadevajo za opustitev
jedrskih poskusov, V. Bri-
tanija pa hoče utrditi jedr-
ski arsenal. Britanci se tudi
bolj nagibajo k ukinitvi
embarga proti Iraku, saj bi
po dolgoletni zapori Ba-
gdada spet radi začeli trgo-
vati z njim. Clinton in Ma-
jor imata še najbolj enaki
stališči glede reševanja bo-
sanske krize; oba namreč
menita, da bi ukinitev em-
barga na uvoz orožja bo-
sanskim muslimanom po-
menila napačen korak v re-
ševanju krize. Za ukinitev
embarga se zavzemajo le
nekateri politiki iz Repu-
blikanske stranke.
Ameriško
prepričevanje
Rusije
Rusijo in nekatere drža-
ve nekdanje Sovjetske zve-
ze (Ukrajino, Kazahstan,
Uzbekistan) je obiskal
ameriški obrambni sekre-
tar Perry. Na največja ne-
soglasja je naletel v Rusiji,
ki se je izgleda zatrdno od-
ločila (in že podpisala po-
godbo), da bo Iranu proda-
la lahkovodni jedrski reak-
tor za potrebe jedrske elek-
trarne v Bušeri. Perry je
ruske sogovorce skušal
prepričati, da je Iran pre-
plavljen z nafto in da zato
nuklearke ne potrebuje le
za proizvajanje električne
energije, temveč za izgrad-
njo atomske bombe. Ce se
bo Rusija torej odločila za
ta posel, vreden milijardo
dolarjev, je zagrozil Perry,
bodo ZDA Moskvi prekini-
le dobavo opreme in teh-
nične pomoči, kar pa bo za
Rusijo pomenilo veliko fi-
nančno izgubo, vrednejšo
od sklenjenega posla z Ira-
nom. Druga grožnja pa je
prišla iz ust ruskega
obrambnega ministra Gra-
čova, ki je napovedal da bo
Rusija ustanovila svojo vo-
jaško organizacijo, če se bo
zveza Nato začela pospeše-
no širiti proti Vzhodu.
Kljub nesoglasjem sta
obrambna ministra podpi-
sala dva sporazuma. Z nji-
ma so se ZDA zavezale, da
bodo pomagale pri procesu
razoroževanja jedrskih dr-
žav nekdanje Sovjetske
zveze in pri skladiščenju
ruskega jedrskega orožja.
Sekta pripravljala
vojno?
Japonska policija je od-
krila vrsto kemičnih snovi,
ki dokazujejo, da je bojni
strup sarin, ki je zastrup-
ljal v tokijski podzemni že-
leznici, verjetno res izdela-
la sekta Aum Šinrikio. Po-
leg tega je policija našla
snovi za izdelavo biološke-
ga orožja in lasersko opre-
mo, ki je potrebna za obo-
gatitev urana. Preiskovalci
so odkrili tudi najsodob-
nejšo opremo za izdelova-
nje in sestavljanje orožja,
v nekem avtu, ki so ga upo-
rabljali člani sekte, pa so
odkrili tudi sestavne dele
strelnega orožja. Zato ne-
kateri menijo, da je sekta
Vzvišene resnice vpletena
tudi v nedavni poskus
umora šefa državne polici-
je. Policija je še odkrila, da
je sekta pred kratkim tudi
na Japonskem kupila nekaj
manjših helikopterjev, ki
služijo predvsem za zapra-
ševanje polj s kemikalija-
mi, zato policija domneva,
da je sekta pripravljala
pravo kemijsko vojno,
v katerem bi iz helikopter-
jev nad velikimi mesti iz-
puščali bojne strupe in
druge kemikalije.
Št. 15. . 13. april 1995
GOSPODARSTVO
4
Gospodarski utrip
Po podatkih Zavoda za ma-
kroekonomske analize in Za-
voda za statistiko se začeta
ugodna rast gospodarstva v le-
tošnjem letu nadaljuje.
Precenjen tečaj tolarja še
naprej znižuje dobičkonosnost
izvozno usmerjenega dela go-
spodarstva. V težjem položaju
so izvozniki, ki svoj izvoz šte-
jejo v ameriških dolarjih in
italijanskih lirah. To je posle-
dica padca vrednosti teh valut.
V to skupino spadajo podjetja
farmacevtske, lesne in deloma
živilske, tekstilne, usnjarske
ter obutvene industrije. Po
drugi strani pa podjetja, kjer
se uvoz plačuje v teh dveh va-
lutah, uvozniki nafte in njenih
derivatov ter avtomobilske in-
dustrije nekoliko pridobivajo
s takšnim tečajem tolarja. Med
drugim je opaziti oživljanje iz-
voza na trge držav nekdanje
Jugoslavije.
Uvozniki dvigujejo cene
v skladu z rastjo domačih cen
reprodukcijskega materiala in
ne v primerjavi s tečajem to-
larja. Ob visoki stopnji rasti
večine gospodarskih dejavno-
sti in nizki dobičkonosnosti se
nadaljuje strukturno prilaga-
janje gospodarstva novim trž-
nim razmeram. Neustrezen te-
čaj tolarja močno pritiska še
posebej na prestrukturiranje
izvozno usmerjenega gospo-
darstva.
Za ekonomske odnose s tuji-
no je značilen porast izvoza,
nekoliko nižja stopnja uvoza
kot izvoza, uvoz za potrebe in-
vesticijske dejavnosti in pove-
čanje vplačil tujega kapitala
v obliki neposrednih naložb
tujcev. Pomembna je informa-
cija Euromoneya tujim inve-
stitorjem, da se varnost naložb
v Sloveniji povečuje tako z go-
spodarskega kot s političnega
vidika.
V primerjavi s prejšnjim le-
tom je pričakovati porast stro-
škov dela v ceni enote indu-
strijske proizvodnje in pritisk
na inflacijo. Ni realno priča-
kovati, da bo dvig produktiv-
nosti kompenziral stroške po-
rasta dela in pričakovano po-
večanje števila zaposlenih.
Januarja so se podražili
kmetijski proizvodi (predvsem
vrtnin za 15,3 odstotke in sa-
dja za 11,1 odstotka), kar vpli-
va na dvig življenjskih stro-
škov in pritisk na plače. Pora-
sle so tudi cene komunalnih,
osebnih in poštnih storitev (za
približno 2 odstotka). Dve
tretjini porasta cen življenj-
skih potrebščin odpade na po-
rast cen prehrambenih arti-
klov. V primerjavi s preteklim
letom je bolj kontrolirana in
zadržana rast cen, na katere
ima vpliv država.
Likvidnostno stanje se je ra-
hlo izboljšalo le februarja. Za-
radi porasta proizvodnje se
veča kratkoročno zadolževa-
nje gospodarstva s krediti z vi-,
sokimi obrestnimi merami,
kar dviguje stroške izdelkov in
znižuje konkurenčnost.
Realno tolarsko varčevanje
prebivalstva v bankah se je fe-
bruarja povečalo za okoli
8 odstotkov, kratkoročni veza-
ni depoziti gospodarstva in
javnega sektorja pa za okoli
4,5 odstotka.
Za zaposlovanje je značilen
porast zaposlitev za določen
čas, kar pove, da se riziko za-
poslovanja prenaša na iskalce
zaposlitve in da gre za selek-
tivno politiko preizkusa ka-
drov s strani delodajalcev. Ja-
nuarske povprečne neto plače
so v Sloveniji znašale 69.198
tolarjev in so po podatkih Za-
voda za statistiko realno višje
v primerjavi z januarjem pre-
teklega leta za 6,8 odstotkov.
BOGDAN VUNJAK
Finančni sejem uspel
Na tretiem finančnem selmu Kapital so številni razstavUavcI
pretistavliali finančno ponuilbo
Sejem v Cankarjevem domu
je obiskalo približno sedem ti-
soč ljudi, kar pomeni, da je
bilo zanimanje večje kot lani.
Dobro obiskana so bila stro-
kovna predavanja, poleg teh se
je v štirih dneh sejma zvrstilo
mnogo posvetov, pogovorov in
dve avkciji.
Ponudbo je predstavljalo
več kot petdeset bank, borznih
hiš, zavarovalnic in drugih po-
djetij ter okoli trideset zlatar-
jev in urarjev. Poleg tega so
organizatorji Cankarjev dom,
Infos in Kapital zelo ponosni
na veliko razstavo zlata, naki-
ta in dragocenih ur, ki je bUa
na 250 kvadratnih metrih.
Razstavljeni izdelki so bili
predvsem unikatni, nekateri
pa narejeni posebej za finanč-
ni sejem. Seveda so bile tudi
cene temu primerne.
Kapitala '95 se je udeležilo
kar nekaj podjetij s Celjskega,
nekatere pa smo vprašali, ka-
ko so bili s sejmom zadovoljni.
Irena Mužič, direktorica
sektorja splošnih zadev v Ban-
ki Celje: »Na sejmu smo se
s kompletno ponudbo pravnim
in fizičnim osebam letos pred-
stavili drugič. Z obiskom smo
izredno zadovoljni in mislim,
da smo v slovenskem prostoru
zelo prepoznavna banka. Ve-
seli smo številnih vprašanj
obiskovalcev o tem, kdaj bo
imela naša banka poslovalnico
tudi v Ljubljani. Za udeležbo
na tem sejmu me je prepričal
slogan, ki se je glasil >Ali si
lahko privoščite, da manjka-
te?< Seveda ne, saj smo uspeš-
na banka, ki svojo bilančno
vsoto neprestano povišuje. Po-
stajamo agresivna banka, ki se
želi pojaviti povsod v državi.«
Marjana Toplak, direktorica
profitnega centra Agencija
v Cetisu: »Na sejmu smo ponu-
dili program račimalniških
obrazcev, etiket, vrednostnih
in propagandnih tiskovin. Te-
ga sejma se udeležimo vsako
leto, saj so za naše podjetje
primerni ravno specializirani
sejmi, kjer se srečujemo s po-
tencialnimi kupci, ki so porab-
niki naših tiskovin. Predvsem
je zanimiv program vrednost-
nih tiskovin. Letos smo se
predstavili s celotno ponudbo
zaščitenih tiskovin, to so voz-
niška in prometna dovoljenja,
potni listi in ostale tiskovine,
ki so na nek način zaščitene.
To je tisti del programa Cetisa,
ki predstavlja velike referen-
ce. Ker so to predstavitveni
sejmi, si konkretnih poslov ne
obetamo, prisotni smo zaradi
uveljavljanja našega podjetja.
Tako pa lahko pridobivamo
tudi tisti krog kupcev, ki nas
še ne pozna.«
Borut Jereb, direktor Mari-
neta: »Na sejmu Kapital smo
obiskovalcem na voljo kot in- ■
formacijska služba, ki ima vse
podatke o razstavljalcih in nji-
hovi ponudbi. Smo prvič na
tem sejmu in smo izredno za-
dovoljni. Organizatorji so nam
ponudili nrnogo več, kot smo
pričakovali. To je luksuzni se-
jem, ki je dobro pripravljen in
takšnih je malo. Čeprav Can-
karjev dom ni tipično razsta-
višče, gre tu predvsem za sre-
čanje stroke na najvišjem ni-
voju, zato mora biti tudi sejefm
na ustreznem nivoju. To ni pa-
ša za oči, ampak za možgane.
Obiskovalce seveda zanima
mnogo stvari, zato je informa-
cijska služba na sejmu zelo po-
trebna.«
Vito Lečnik, Urarstvo Leč-
nik: »Na sejmu se letos pred-
stavljamo prvič, udeležili pa
smo se ga zaradi promocije
dveh znamk, ki jih zastopamo.
To so tire znamk Etema in Ja-
cques Lemans. Glede na to, da
so obiskovalci tega sejma iz
nekoliko višjih slojev, lahko za
dobro uro odštejejo tudi več
denarja. Organizacija sejma je
bUa dobra, vendar bi .morah
obiskovalce malo bolj opozar-
jati na reizstave zlata, nakita
in dragocenih ur. Na avkciji,
ki je bila zadnji dan sejma,
smo ponujali tri ure, med nji-
mi tudi najdražji model iz ko-
lekcije Etema. Cena ure je ne-
kaj več kot milijon tolarjev.
Naprodal tovarna
traktorjev
Po Emu pmilaja ITAG še odvečne premičnine in
nepremičnine štorslie železarne
Celjsko podjetje ITAG je
v sodelovanju s Koržetovim
skladom v glavnem zaključilo
dezinvestiranje v Emu, zdaj je
podpisana tudi pogodba s Slo-
venskimi železarnami, kjer so
se odločili za dezinvestiranje
svojih podjetij na Ravnah,
v Štorah in na Jesenicah.
Po besedah direktorja ITAG
Mirka Krajnca se v njihovem
podjetju ukvarjajo z dezinve-
stiranjem železarskega premo-
ženja na celjskem območju.
Vrsto in obseg dezinvestiranja
je ali še bo določilo vodstvo
v Štorah, dezinvestiranju pa
bodo namenili premičnine in
nepremičnine, ki jih podjetja
ne potrebujejo za predvideno
proizvodnjo. Mirko Krajnc pa
zagotavlja, da bodo sredstva,
pridobljena z dezinvestira-
njem, namenjena oživitvi in
posodobitvi proizvodnje, pro-
dana pa ne bo nobena premič-
nina ali nepremičnina, ki jo
v podjetju potrebujejo ali bi
vpUvala na zmanjševanje de-
lovnih mest. Obenem pa
v ITAG računajo, da bodo novi
lastniki s svojimi novimi ali
dopolnilnimi programi odpi-
rali tudi nova delovna mesta
in dopolnjevaU obstoječo pro-
izvodnjo.
Poleg neizkoriščenih proiz-
vodnih prostorov in opreme
bodo po informacijah Mirka
Kranjca tržišču ponudili tudi
samske domove na Teharjah in
na Lipi, poslopje kulturnega
doma v Štorah, kompleks Mli-
narjevega Janeza, Vrunčev
dom in planinski dom na Sve-
tini. Pri nekaterih od teh ob-
jektov so vloženi denacionali-
zacijski zahtevki, ki jih bo tre-
ba razrešiti pred prodajo, prav
tako se bo potrebno dogovoriti
s solastniki nekaterih nepre-
mičnin.
Največji objekt, ki ga
v kompleksu štorske železarne
prodaja ITAG, je nekdanja to-
varna traktorjev, ki zadnja le-
ta v glavnem služi kot skladiš-
če. Gre za objekt novejšega
datimia, opremljen z vso infra-
strukturo, za nakup pa se
menda že zanimajo kupci, ki
bi v tej hali vzpostavili kovin-
sko-predelovalrio proizvodnjo
in zaposlili lepo število delav-
cev. Seznam vseh odvečnih ne-
premičnin in premičnin še ni
dokončen, ko bo zakonsko to
mogoče, pa račimajo tudi na
prodajo počitniških kapacitet
Slovenskih železarn na Hrva-
škem. Krajnc še dodaja, da je
dezinvestiranje predvideno
približno v roku dveh do treh
mesecev.
IRENA BAŠA
Priložnost za izobraževanje
Ob začetku predavanj Podjetniške akademije, ki se so se
pričela prejšnji četrtek v Žalcu, je Območna zbornica Velenje
pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili predno-
sti dodatnega izobraževanja na področju ekonomije.
Organizator Podjetniške akademije, ki jo že obiskuje 24 ude-
ležencev iz celjske regije, je Gea Colledge v sodelovanju
z območnima gospodarskima zbornicama iz Celja in Velenja.
Izobraževanje bo trajalo 90 šolskih ur po dvakrat tedensko,
namenjeno pa je predvsem manjšim podjetnikom, družbenikom
v podjetjih in vodjem profitnih enot v večjih podjetjih. Udele-
ženci večernega šolanja, za katerega bodo morali odšteti okoli
85 tisoč tolarjev, saj bosta preostali del šolnine pokrila ministr-
stvo za gospodarstvo in GZS, bodo prisluhnili predavanjem
z različnih področij poslovanja. Glede na vedno zahtevnejše
poslovno okolje, v katerem delajo podjetniki, pridobiva ravno
znanje najpomembnejšo vlogo.
Varčni praini stroji
Mednarodnega sejma Alpe Adria-Svoboda bivanja, ki je bil
v Ljubljani od 6. do 11. aprila, se je med 528 razstavljalci iz 18
držav udeležilo tudi Gorenje in predstavilo 73 velikih gospo-
dinjskih aparatov iz proizvodnega in prodajnega programa za
leto 1995.
Nova generacija velikih gospodinjskih aparatov, so p)oudarili
predstavniki Gorenja na novinarski konferenci, je konkurenčna
najpomembnejšim evropskim proizvajalcem izdelkov bele teh-
nike. Gorenjev pralni stroj, denimo, porabi za pranje pri 95
stopinjah le še 1,6 kilovatov električne energije in samo 49 litrov
vode. Primerjava z letom 1976 kaže, da so za pranje porabili 3,6
kilovatov električne energije in 160 litrov vode. Ta čas sodijo
pralni stroji iz Gorenja glede na porabo energije v Scun vrh
tovrstnih izdelkov.
M. L..
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Melitas d.o.o.
v Kranju nudi usluge pakira-
nja praškastih prehrambenih
izdelkov v PVC aU ALU vreč-
ke do 100 g. Informacije: tel.
064/224-590 (Iztok Bravhar).
- Podjetje KIO d.o.o. Šmarje
pri Kopru nudi izdelke s po-
dročja kovinske galanterije
(spenjalce za naramnice in re-
gulatorje, ključke za odpiranje
konzerv v različnih velikostih,
kovinsko galanterijo za čevlje
ter matice za les od M4 do M8.
Nudijo tudi proste kapacitete
na področju preoblikovanja
- štancanja do deb. pločevine
0,7-4 mm, preše od 630 kN do
1250 kN z možnostjo varjenja
s C02, krivljenje cevi premera
od 10 do 20 mm ter izdelovanje
žice po dogovom. Informacije:
tel. 066/56-315 in fax 066/56-
550 (Igor Puhar).
- PodjetjeTangod.o.o. Ljub-
ljana nudi svinec kakovosti
99,995% iz Bolgarije. Možna
dobava 300 ton mesečno, cene
se gibljejo po borznih cenah
v Londonu. Informacije: tel.
061/1313-067 (Zoran Harter).
-Mizarsko montažni servis
Sevnica nudi montažo notra-
nje opreme, stavbnega pohi-
štva, montažo vseh vrst oblog,
demontažo, tesnenje oken in
vrat, razna popravila, selitve
in svetovanja. Informacije: tel.
0608/41-291 (Jernej Kuhar).
- Podjetje DEPS d.o.o. Ruše
nudi merjenje pretokov teko-
čin v odprtih in zaprtih siste-
mih. Nudijo tudi pretočno
proporcionalno vzorčenje te-
kočin. Informacije: tel. 062/
662-309 in fax 062/661-221
(Miran Prajnc).
- Podjetje Besana d.o.o. Le-
skovec pri Krškem nudi indu-
strijsko sol za posipanje ce-
stišč, naravni bitumen za lite
asfalte ter bitvmienski pesek.
Informacije: tel. 0608/21-313
in fax 0608/21-301 (Šaban
Škrelji).
Povpraševanje:
-Izdelovanje drobnih lese-
nih predmetov Tržišče pov-
prašuje po bukovih elementih
32x32x370, 38x38x460 in
45x45x560 ali 710 mm. Infor-
macije: tel. 0608/80-292 (Uroš
Zajec).
Informacije:
- Podjetje Doramat Marke-
ting in sejmi d.o.o. Koper or-
ganizira v Kopru od 30. 5. do
4. 6. 1995 Primorski sejem.
Prireditev je splošnega znača-
ja, mednarodna in teži k zbli-
ževanju regij in podjetij Alpe-
Adria. Vse zainteresirane va-
bijo k sodelovanju. Informaci-
je: tel. 066/22-126 in fax 066/
22-048 (Matjaž Turk).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarsl«
zt)omice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Bohinc v Sipu
Šempetrski Sip je včeraj
obiskal minister za znanos
in tehnologijo dr. Rado Bo.
hinc. Med drugim se je
govarjal z vodstvom Sing
in si ogledal proizvodnjo.
Lastninjenje
zdravilišča
v Zdravilišču Dobrna
v svojem programu last-
ninskega preoblikovanja
načrtujejo tudi javno pro-
dajo delnic. Podrobneje
bodo o lastninskem preo-
blikovanju Zdravilišča Do-
bma, doseženih poslovnih'
rezultatih in razvojnih na-
črtih govorili na tiskovni
konferenci v sredo, 19,
aprila.
Gospodarstvenild
o eicologiji
člani žalskega kluba
Manager ter občinske or-
ganizacije LDS Žalec bodo
jutri, v petek, organizirali
delovni pogovor o prenosu
ekološke tehnologije, eko-
loškem tolarju in vlaganjih
v ekologijo. V nadaljevanju
naj bi spregovorili še o iz
gradnji slovenskih avto-
cest. Delovni pogovor bc
v prostorih občine Žalecj
začenja pa se ob 17. uri.
Evropsica
certifiicata
Program Kuhakii apara-
ti Gorenja GA si je pridobil
prva dva evropska certifi'
kata CE za pUnska štedil-
nika P 406 in P 407. Pred-
pisane ateste za dodelitev
evropskega certifikata CE
so opravili v nemškem
združenju za plin in vodo
DVGW. Do septembra
1995 pa naj bi pridobili
evropske certifikate CE za
celoten proizvodni pro-
gram Gorenjevih pliaskih
in kombiniranih plinsko
električnih naprav.
Kmečka družba
icupiia delež TT
Prebold
Vodstvo Kmečke družb«
je obiskalo dve podjetji
katerih deleže so kupili na
drugi avkciji Sklada
razvoj: KoUnsko in Tek-
stilno tovarno Prebold. Na
avkciji je Kmečka družba
kupila še delež Kompas ho-
telov Kranjska Gora. Tek-
stilna tovarna Prebold na-
merava v sodelovanju z no-
vo solastnico vlagati v teh-
nologijo ter osvojiti nov'^
tržišča. Kmečka družba P'
je dobila dovoljenje za p<'''
njenje svojega še zadnjeŽ'
sklada. Kmečkega sklao^
3, ki ga bodo začeli polni"
po zapolnitvi Kmečkega
sklada 2. .
it. 15. - 13. april 1MB
5
VROČA TEMA
pirektorica iz tovarne
0rBlenl otinosi med aružbenlM
'igoipetrski Duri je pred do-
kriiiii petimi leti zrasel na ru-
Sah nekdanjega Lika, De-
f«ci ii»8Jo za seboj že en ste-
. j po sedanjih zapletih pa se
očitno ne obeta nič kaj
iata prihodnost.
pred približno dvema mese-
jpa so nekateri delavci šem-
Jetrskega Durija poslali ano-
JLjjio pismo, v katerem so
pisovali nemogoče razmere in
^tožili zaradi nizkih in ne-
bnih plač ter odnosa direk-
jj,fjce do zaposlenih. Ko smo
je želeli pogovoriti z ljudmi, so
posili, naj vsemu navkljub
počakamo še nekaj časa. Vsak
^pač boji za svoje delovno
jjesto, morda se bodo stvari
yendarle uredile, so razmišlja-
li ljudje. Poklicali smo tudi di-
^ktorico Durija Anico Golič-
1^, ta pa nas je prav neprijaz-
da ne zapišemo še kako
drugače, odslovila z obrazloži-
ivjjo, da v podjetju nimamo
laj iskati, da bodo probleme
[eševali sami, novinarji pa naj
faje pomagamo, ne pa delamo
ikodo slovenskemu gospodar-
stvu.
Stari rek, da čez sedem let
vse prav pride, je bil v primeru
Durija kratkega veka. Pred
linevi je spet zazvonil telefon.
»Pridite, zdaj bomo povedali
vse, kar se dogaja v naši fabri-
ki,« je vabil glas na drugi stra-
li, Obiskati podjetje sploh ni
težko, saj prihoda v Duri vsaj
jopoldne očitno mhče ne nad-
ara, vratarjeva hiša je prazna,
W so povedali delavci kasne-
l opravlja vratarske posle
fedvsem kurjač in še to
»lavnem popoldne. Pripoved
fevcev pa bi na kratko stmi-
iv naslednji stavek: »Mi samo
delamo in delamo, denarja pa
d nikoder«. Plače naj bi bUe
iplačane do 20. v mesecu, a so
Ucrat, ko pač so. Lansko bru-
to povprečje je bilo 56 tisoč
tolarjev, februarske plače so
dobili 3. aprila, pripovedujejo
ljudje. V Duriju je zaposlenih
!0 delavcev, 8 jih dela pogod-
lieno. Izdelujejo mladinske so-
li«, dele za kopalniške elemen-
te, precej dela ima žaga. Lju-
dje trdijo, da imajo veliko de-
la, da veliko, skoraj 90 odstot-
kov tudi izvažajo, blago gre
^roti na tovornjake, nič ne
"Staja v skladiščih, le kam gre
lisnar, tega pa ljudje ne vedo.
Oziroma vedo tisto, kar so sli-
da odplačujejo kredite, pa
* to menda samo obresti, ne
pa glavnice.
Glavni problem, pravijo Iju-
''ie v Duriju, je lastninjenje,
še vedno niso rešeni odnosi
I lastnikoma Hmezad Ejgjort
^ort ter Strojno v stečaju,
Weg tega je vložen še denaci-
"lalizacijski zahtevek. A naj-
'^č pripomb imajo ljudje na
^čun direktorice Anice Golič-,
nik, ki je pred dobrimi tremi
leti prišla v podjetje iz šolskih
vrst. »Ima nas kot osnovno-
šolčke,« so povedali delavci.
Direktorica je po njihovih be-
sedah dala odpoved februarja,
mandat naj bi ji potekel konec
poletja ali v začetku jeseni.
O njej pa ljudje še pravijo: »Do
nas ima nemogoč nastop. Vsa-
ka malenkost jo spravi iz tira,
na zboru delavcev v začetku
aprila je bila nekaj minut, po-
tem je vstala in šla. Njen na-
stop je bU čedalje slabši. Na
sestanku nam je govorila eno,
potem je bilo vse drugače. Da
bi dobili plačo še v istem me-
secu, smo delali nadure, skraj-
šali roke izdelave, ampak plač
vseeno ni bUo. Govorila nam
je, da smo lenuhi, da hodimo
v službo na izlet, na zadnjem
zboru delavcev nam je zagro-
zila, da nam za ta mesec sploh
ne bo dala plač.«
Zadnji zbor delavcev je bil
prve dni aprila, direktorica je
v podjetje nazadnje prišla
v sredo zjutraj, 5. aprila. Od
takrat pa vsaj do začetka tega
tedna je delavci niso videli
v podjetju, ne vedo, če je na
dopustu ali če bo sploh še pri-
šla v podjetje. Po naših infor-
macijah Goličnikove v podjet-
je ne bo več, uradno ji menda
maja poteče odpovedni rok.
Kdo bo preseical
vozei?
Agonija Durija se pravza-
prav začenja že kmalu po
ustanovitvi. Jeseni 1989 sta
namreč Hmezad Strojna ter
Hmezad Export Import skle-
nila pogodbo o ustanovitvi
družbe z omejeno odgovor-
nostjo. Delež Strojne je znašal
49 odstotkov, delež Hmezad
Export Importa pa 51 odstot-
kov. Zaradi slabih poslovnih
rezultatov je delavski svet
Strojne leta 1990 sprejel sklep
o odpovedi članstva v podjetju
Duri ter o nameri, da proda
svoj poslovni delež. Predkup-
no pravico do nakupa tega de-
leža je imel Hmezad Export
Import, ki se za nakup sprva ni
odločil, zato je Hmezad Stroj-
na vložila tožbo proti Hmezad
Export' Import in Hmezad Du-
ri zaradi izplačila poslovnega
deleža. Postopek še vedno ni
zaključen.
Kljub tožbi je prišlo do do-
govora, da Hmezad Strojna
svoj 49-odstotni delež v višini
1.556.390 tolarjev proda Hme-
zad Export Importu za kupni-
no 300 tisoč nemških mark,
a sta predlog zavrnila delavski
svet in skupščina Hmezad
Strojna. Problem še danes ni
razrešen, stečajni upravitelj
Hmezad Strojne vztraja pri
prodaji 49-odstotnega deleža.
Na zadnji dražbi konec marca
je bila izklicna cena 9 milijo-
nov mark, interesentov ni bilo,
v kratkem bo sklicana nova
dražba in določena znižana iz-
klicna cena.
Po papirjih sodeč tudi oba
družbenika. Strojna v stečaju
in Hmezad Export Import, ne
najdeta skupnega jezika. Tako
v Hmezad Export Import opo-
zarjajo na slabo opravljeno
delo stečajnega senata in ste-
čajnega upravitelja Strojne,
posledica pa je lahko tudi lik-
vidacija Durija, je zapisano
v enem izmed dokimientov
Hmezad Export Importa pred-
sednici stečajnega senata.
Očitke Hmezad Export Impor-
ta stečajni upravitelj Strojne
zanika, ob vsem tem pa je za
podjetje Duri, predvsem za
tamlcajšnjo žago, vložen še de-
nacionalizacij ski zahtevek.
Vložen je bil zahtevek upravi-
čencev Ivana in Amalije Sre-
botnjak iz Maribora. Decem-
bra lani je bil menda dosežen
načelen dogovor, da se za reši-
tev denacionalizacijskega
vprašanja odstopi upravičen-
cem 48-odstotni delež, ki ga
prispevata sorazmerno oba
družbenika, vendar stečajni
upravitelj Strojne vztraja, da
je njegov namen le prodati po-
slovni delež na javni dražbi.
Kot so povedali sami delavci,
pa se menda v zadnjem času
kar uspešno pogovarjajo
s predstavniki Hmezad Export
Importa. Bo to dovolj, da se
delavci šempetrskega podjetja
ne bodo še enkrat znašli na
cesti? IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Kakšna usoda čaka šempetrski Duri?
novo na borzi
Nizki tečaji, majlien promet
Promet z vrednostnimi papirji
je iz dneva v dan skromnejši.
V preteklem tednu je skupni
promet znašal na A kotaciji
1.218,3 mio SIT in na OTC trgu
1.067,3 mio SIT. Zaskrbljujoči so
tako nizki tečaji delnic, kot tudi
majhen promet z njimi. Borzne
razmere bi bUe veliko bolj jasne,
če bi lastninjenje potekalo vsaj
približno tako hitro, kot se je
pričakovalo na začetku. Do ko-
tacije privatizacijskih delnic, na
katere so številni vlagatelji cer-
tifikatov, čakali, je še daleč. Ob
trenutnem analiziranju dogajanj
na delniškem trgu (sekundami
trg), moramo vedeti, da se pri-
marni trg sploh še ni razvil. Na
primarnem trgu, ki je temelj za
trgovanje na sekundarnem trgu,
je bilo doslej prodanih le nekaj
bančnih delnic. Investitorji so se
tako znašli v praznem prostoru
in ne preostane jim drugega kot
sprejeti sedanje in čakati na pri-
vatizacijske delnice. Vzroke za
trenutno mrtvilo na trgu vred-
nostnih papirjev je mogoče iska-
ti v močni regulativi in počasno-
sti razvoja finančnega trga.
Sicer pa je 1. aprila, po dveh
letih pogajanj, začel veljati med-
bančni dogovor o znižanju pa-
sivnih obrestnih mer. S' strani
vlade je bila objavljena namera
o pripravi zakona o dezindeksa-
ciji, s katerim naj bi postopoma
odpravili veliki R. Objava je
povzročila nemir v bančnih kro-
gih, kjer se bojijo, da bo napove-
dani zakon načel obnovljeno za-
upanje varčevalcev. Takoj ko bo
vlada s takimi predpisi posegla
na področje uravnavanje obrest-
nih mer, se bo postavilo vpraša-
nje, ali je medbančni dogovor
sploh še smiseln. Prehitra odpra-
va velikega R, bi zrahljala za-
upanje bančnih varčevalcev, to
pa bi lahko povzročilo ponovno
povišanje realnih obrestnih mer
(proti temu je naravnan med-
bančni dogovor).
Z nadaljnim upadanje inflaci-
je bo veliki R postopoma sam
izgubil pomen. Ko bodo stroški
obračunavanja revalorizacije
presegli učinkovitost tega nači-
na obrestovanja, bodo banke
uvedle enodelno obrestno mero.
Sicer pa se obrestne mere, zaradi
ugodne likvidnosti zmanjšujejo.
Z medbančnim sporazumom
skušajo banke zagotoviti enotno
usmeritev in večji nadzor nad
njimi pri oblikovanju obrestnih
mer.
Osnovni pogoj za odpravo in-
deksacije je zaupanje državnih
ustanov, gospodarstva in prebi-
valstva v to, da cene ne bodo
naraščale. Tako zaupanje pa se
doseže šele pri nekaj odstotni in-
flaciji na leto. Do tega pa je še
daleč: še lani je znašala inflacija
18,3%, letos pa naj bi se znižala
na okoli 10%. Pot do tako nizke
inflacije pa je samo varčevanje,
predvsem pri proračunu. Le-ta
se zaradi želje posameznih
strank, ki želijo ugajati volilcem,
še vedno veča, bolj kot bi bUo
dobro. Sicer pa je Banka Slove-
nije po objavi novega velika
R občutno znižala reodkupni te-
čaj. Ob ugodni likvidnosti banč-
nega sistema in brez posegov
centralne banke Slovenije na tr-
gu so se obrestne mere za likvid-
nostna posojila zadrževale na
ravni pod R + 4,5% na leto. Pada-
jočo smer gibanja so ohranili tu-
di podjetniški tečaji poslovnih
PROFICIA-DiiDAS in CBH
sporočata, da znaša vrednost
enote vzajemnega sklada
HERMAN CELJSKI na dan
12. apr. 95 1.138,4666 SIT.
bank in s tem tečaji Banke Slo-
venije. Na menjalnem področju
je prišlo do pričakovanega zasu-
ka, saj je povečana ponudba de-
viz botrovala skokovitemu zni-
žanju tečajev.
Z aprilom je začel veljati nov
devizni minimimi za bančni si-
stem in za posamezne po-
oblaščene banke, ki je določen
v višini ene miljarde 289 mio
ecujev. V primerjavi z minimu-
mom, ki je veljal v marcu, je višji
za 23,2 mio ecujev.
PiSe Jožica Maltarič
Premiera sredi
maja v Zagrebu
LJUBLJANA, 10. aprila
(Delo) - Hrvaški zunanji
minister Mate Granič se je
mudil na delovnem obisku
v Sloveniji. Poglavitni re-
zultat izčrpnih pogovorov
diplomatov je dogovor
o srečanju slovenskega in
hrvaškega predsednika
vlade 16. maja v Zagrebu,
ko naj bi prišlo do podpisa
več meddržavnih sporazu-
mov. Med državama so še
vedno neusklajena vpraša-
nja glede dolgov Ljubljan-
ske banke in določanje
meje.
Crnograditeiji še
čaicajo
LJUBLJANA, 10. aprila
(Delo) - Iztekel se je rok, do
katerega bi morali crno-
graditeiji, ki so prijavili
svoje nedovoljene posege
v prostor in jih lahko lega-
lizirajo, pridobiti gradbeno
dovoljenje. Ker pa se je le-
galizacija možno zavlekla,
je ministrstvo za okolje in
prostor izdalo navodilo,
naj pristojni proti tem čr-
nograditeljem ne ukrepajo.
Sanacija z novim
vodstvom
MARIBOR, 10. aprila
(Delo) - Z imenovanjem no-
ve uprave se začenja ob-
dobje sanacije poslovnega
sistema Tam. Predsednik
nove uprave, ki ima še šest
članov, je Edvin Makuc,
dosedanji direktor trženja
v ljubljanski Nami, nekaj
časa pa je bil tudi izvršni
direktor Tamove družbe
Gk)spodarska vozila.
Preveč strpni do
imunitete
LJUBLJANA, 10. aprila
(Delo) - Mandatno-imuni-
tetna komisija državnega
zbora je v dveh letih obrav-
navala 30 kaznivih dejanj
oziroma siunov kaznivih
dejanj zoper poslance, na
zadnji seji pa je obravna-
vala vprašanje imunitete
nasploh. Pri tem so ugoto-
vili, da pri nas inštitut
imunitete presega v drugih
državah uveljavljene stan-
darde. Od vseh primerov se
je le dvakrat zgodilo, da
državni zbor ni potrdil
predloga komisije, sicer pa
je imuniteto priznal v 21
primerih, v osmih je ni
priznal, v enem pa se še ni
odločal.
Protest
razlaščencev
LJUBLJANA, 6. aprila
(Večer) - Na izrednem kon-
gresu Združenja lastnikov
razlaščenega premoženja
so razlaščenci - okoli 200
tisoč jih je - ostro protesti-
rali zaradi pobude za spre-
membo zakona o denaci-
onalizaciji. Čeprav je za-
kon slab, naj se izpelje do
konca, so menili. Odločno
so zavrnili trditve predsed-
nika Konzorcija zavezan-
cev Jožefa Škete, ki pravi,
da naj bi uresničitev zako-
nodaje povzročila za 1,6
miUjarde mark družbene
škode, 7.500 ljudi pa naj bi
ostalo brez dela.
Št. 15. - 13. apHI 1995
DOGODKI

Nohenih političnih čistk
Tako zagotavlja preUseUnlk sveta za občino Žalec Franc Žolnir
Somišljeniki in nasprotniki
mu priznavajo, da je strpen
mož. Kaj pa Franc Žolnir pra-
vi o žalskih svetnikih, kako
komentira odločitve z zadnje-
ga zasedanja in govorice, ki
krožijo po žalskih kuloarjih?
»Osebno sodim, da so svet-
niki kar dobro opravili svojo
nalogo in da doslej ni bilo
kakšnih posebnih trenj med
strankami. Še vedno pa se vsi
skupaj učimo,« je začel pogo-
vor Žolnir.
Na zadnji seji se je zataknilo
pri sprejemanju statuta. Kako
komentirate zaplet?
Lahko rečem, da sem to pri-
čakoval, čeprav sem med sa-
mim zasedanjem že bil prepri-
čan, da bo statut sprejet.
V ospredju sta dve vprašanji:
glasovanje za odloke in glaso-
vanje o proračunu z dvotret-
jinsko večino, kar želi opozici-
ja. Stranke slovenske pomladi
trdimo, da se proračun nikjer
ne sprejema z dvotretjinsko
večino. To bi pomenilo sračje
gnezdo, potem si res odvisen
od vsakega posameznega mne-
nja. V bistvu bi deset svetni-
kov lahko v celoti blokiralo
proračun, če ne bi upoštevali
njihovih želja.
Kaj pomeni zavrnitev sta-
tuta?
Mislim, da to še ni nič hude-
ga, in da bomo vse skupaj pre-
spali, do konca meseca pa na-
šli rešitev.
Pravemu prepiru bomo naj-
brž priča 20. aprila, ko bodo
svetniki sprejemali proračun
za letos?
Menim, da proračima ne
smemo sprejemati po starih
tirnicah, temveč moramo rav-
nati racionalno in pravično do
vseh občanov. Pospeševati je
treba dejavnosti v odročnih
krajih, to morda pomeni manj
sredstev za centre v žalski ob-
čini. To je stvar dogovora,
upam, da se bomo potrudiU in
si vzeli dovolj časa za tehtanje,
komu in koliko.
V dobrih treh mesecih svet-
niki niso potrdili že dveh rav-
nateljev. Najprej so kljub
vsem pozitivnim strokovnim
argumentom zavrnili ravnate-
ljico vzgojno varstvenega za-
voda Maro Mahorko, na zadnji
seji še ravnatelja braslovške
osnove šole Emilijana Ribiča.
Opozicija trdi, da stranke slo-
venske pomladi začenjate po-
litično čistko. Vaš komentar?
Takšna razmišljanja so ne-
utemeljena, še zlasti velja to za
imenovanje ravnatelja v Bra-
slovčah. Emilijana Ribiča ni-
smo zavrnili, temveč smo samo
odložili njegovo imenovanje,
dokler se ne razčisti vprašanje
ali je bil svet šole legitimen ali
ne. V nobenem primeru pa ne
težimo h kakšnim čistkam. Če
bi to držalo, potem bi morali
na zadnji seji rušiti tudi načel-
nika upravne enote, ki prav
tako ni iz vrst strank sloven-
ske pomladi.
Kot predsednik sveta torej
zagotavljate, da ne gre za poli-
tično reševanje kadrovskih
vprašanj?
Zagotovo ne in tudi nimamo
tega namena. Sodim, da imam
določen vpliv v strankah slo-
venske pomladi. Četudi bi se
takšna razmišljanja pojavlja-
la, menim da bi jih lahko od-
pravil. Doslej takšnih posku-
sov ni bilo. Moram pa povedati
tudi to, da sem zadnje dneve
pred sejo sveta dobil štiri pi-
sma, kjer ljudje o braslovškem
ravnatelju pišejo drugačna, ne
samo pozitivna mnenja. Zame
to ni dokument. Dokument bo,
če bomo ugotoviU, da je svetu
šole potekel mandat, da svet ni
bil več legitimen, in da ni mo-
gel več predlagati Ribiča za
ravnatelja. Če bomo ugotovili,
da je bil svet legitimen, potem
pa jasno, da bomo zadeve ure-
dih.
Komentirajte še eno izmed
govoric v svetniških koluarjih.
Cilj nekaterih svetnikov iz vrst
strank slovenske pomladi ozi-
roma iz gornjega dela občine
naj bi bil namreč zagotovitev
čim večjega kosa v proračunu,
nakar naj bi izvedli referen-
dum za odcepitev iz sedanje
žalske ter ustanovitev lastne
občine.
Če bi tako ravnali, bi bila to
ravno nasprotna propaganda.
Če bi znaten del denarja iz
proračuna namenili gornjemu
delu doline, potem bi bili lju-
dje kvečjemu še manj zainte-
resirani za lastno občino, saj
bi videli, da jih občina dobro
servisira. Zavedam se, da ima
občina 19 krajevnih skupnosti,
presojati je treba po potrebah,
po tem, kaj je bolj pomembno
za življenje ljudi.
Doslej ste bili tudi predsed-
nik občinske organizacije
stranke SKD. Ste že izbrali
novo vodstvo?
Stranka je v občini dobro
delovala, to kažejo tudi volilni
rezultati. Na prvih volitvah
smo dobili dobrih 12 odstot-
kov, na zadnjih lokalnih že
17,2 odstotka. Res sem na letni
konferenci prosil, da me nasle-
di mlajši človek. Sestali se bo-
mo po Veliki noči in takrat bo
znano tudi ime novega pred-
sednika.
O imenih se najbrž že pogo-
varjate.
Seveda. Sodim, da sta čudo-
vita kandidata Janez Cukjati
s Polzele ali Franc Zbašnik iz
Griž, pa še imamo vrsto spo-
sobnih ljudi. Ampak vse je od-
visno od soglasja kandidatov.
IRENA BAŠA
Ne za statut
in ravnatelja
Ostri toni na zasedanju žalskega
občinskega sveta
Dobrih šest ur trajajoča seja
žalskega sveta ni obrodila sa-
dov, še ostrejše tone med pozi-
cijo in opozicijo pa je pričako-
vati 20. aprila, ko se bodo
svetniki lotili letošnjega pro-
računa.
Minuli četrtek so svetniki
nanizali preko 20 pobud, po-
slali v razpravo osnutek odlo-
ka o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave ter
za načelnika upravne enote
Žalec imenovali dosedanjega
vršilca dolžnosti Marjana Žo-
harja. Zataknilo se je pri sta-
tutu. Pozicija, torej stranke
slovenske pomladi, so zahte-
vale, da se proračim sprejema
z navadno večino in javnim
glasovanjem, opozicija (LDS,
ZLSD, DeSUS, Zeleni) je bila
sprva naklonjena dvotretjin-
ski večini in tajnemu glasova-
nju. Po številnih prekinitvah
in usklajevanjih je opozi?^
sicer pristala na komproJ'
da se proračim sprejema
vadno večino, toda s taji^"
glasovanjem, kadar to zahw
četrtina svetnikov, enak J
stopek pa naj bi veljal tu^^
občinske odloke. Pozicija pg^
pristala na tajno glasovan?
samo pri proračimu, ne pa t J
pri glasovanju o odlokih,
je statut na koncu padel'
Mnenja so se kresala \J.
pri ponovnem imenovan!
Emilijana Ribiča za ravnatel!
braslovške osnovne ^
Stranke slovenske pomladi jj
namreč menile, da bi z ustano.
vitvijo nove občine morali jj
novo imenovati tudi svet šolj,
ker tega v Braslovčah niso sto.
rili, svet po oceni pozicije m
legitimen, in torej ne moi^
predlagati ravnatelja.
IRENA BAŠi
Sprejeli statut in zaključni račun
v Mozirju krajevni skupnosti ne bosta Imeli statusa pravne osebe
Mozirski svetniki so prejšnjt
četrtek soglasno sprejeli statut
kot osnovni dokument občine.
Osnovna dilema, ki so ji name-
nili največ pozornosti, se je
nanašala na status krajevnih
skupnosti Mozirje in Rečica.
Odločili so se, da statusa prav-
ne osebe ne potrebujeta, pri
tem pa poudarili, da bodo mo-
rali zagotoviti njuno operativ-
no delovanje, da ne bi bili kra-
jani prikrajšani za dosedanje
usluge krajevnih skupnosti.
Tudi v prihodnje naj bi
v krajevnih skupnostih skrbeli
za izvedbo manjših krajevnih
akcij, denimo zimskega čišče-
nja, za popravila cest in vzdr-
ževanje javne razsvetljave.
Svetniki so bili mnenja, da
krajevnih skupnosti v nobe-
nem primeru ne bodo izključe-
vali iz življenja in dela v obči-
ni, vendar glede na novo lokal-
no preobrazbo in velikost ob-
čine krajevni skupnosti poseb-
nega statusa ne potrebujeta.
Na območju bivše mozirske
občine so imele posamezne
krajevne skupnosti drugačno
vlogo, njihovo delo na podeže-
lju je bilo še posebej koristno,
a nova lokalna uprava terja
spremembe tudi na tem po-
ckočju. Krajevna skupnost naj
bi tudi odslej spremljala doga-
Sprejeli so tudi zaključni ra-
čun za lansko leto. Proračun
za leto 1994 je znašal
628,559.931 tolarjev, kar je bi-
lo 8,7 odstotkov več od plani-
ranih prihodkov. Gomjegraj-
ski in ljubenski svetniki so
predlog zaključnega računa
svoje bivše občine že sprejeli,
na vrsti sta še občinska sveta
Nazarje in Luče. Sprejem pro-
računa za lansko leto, je po-
udaril mozirski župan Jakob
Presečnik, je pogoj za izdelavo
proračuna za letos.
Janje v kraju, občinski svet pa
bo tisti organ, ki bo oceni),
kdaj naj prevzame določene
pristojnosti in naloge.
Potem ko so svetniki še ne-
koliko konkretizirali predlog
statuta, čeprav brez kakšnili
vsebinskih sprememb, so ga
soglasno sprejeli in temu pri-
dali še sklep, da bodo stat«
ponovno obravnavali najka
neje čez tri mesece, takrat pi
bodo imeli možnost vnesti m*
rebitne popravke ali amanl
maje. ]
K. LEM
Vse se vrti
okoli vode
V Slovensklb KonJIcab se resno lotevajo
oskrbe z zdravo pitno vodo
Pomanjkanje zdrave pitne
vode je v konjiški občini vedno
bolj pereč problem, ki pa so se
ga odločili rešiti. Župan Janez
Jazbec se je prejšnji teden se-
stal s predstavniki Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje, si-
noči (v sredo) so o tem govorili
na seji občinskega sveta, v pe-
tek pa bodo z ministrom za
okolje in prostor, dr. Pavlom
Gantarjem.
Na strokovnem sestanku žu-
pana s predstavniki Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje so
govorili o zaščiti vodnih virov
in novih perspektivnih virih
v občini, o vzrokih kahtve vo-
de ter o njenem čiščenju. Da bi
takoj izboljšali kakovost vode,
so predlagali, da mora Komu-
nalno podjetje Slovenske Ko-
njice kot upravljalec v času
večjih padavin takoj izklopiti
iz omrežja vodo iz kalečih vi-
rov in sicer sprva mehansko,
najkasneje v treh mesecih pa
namestiti avtomatske merilce
motnosti in napravo, ki bo sa-
ma izklopila onesnaženi vodni
vir. V času kaljenja bo tako
zmanjšana količina pitne vode
v omrežju, saj je število kako-
vostnih vodnih virov, ki ne ka-
lijo, omejeno. Na sestanku so
še ugotovili, da morajo čim-
prej pričeti s sanacijo delnega
kondicioniranja pitne vode
javnega vodovoda — delno av-
tomatsko kloriranje bi naj na-
domestili s povsem avtomat-
skim. Z raziskavami bodo pre-
verili ustreznost vseh vodnih
virov v času nizkih in visokih
voda in opravUi laboratorijske
raziskave nove vrtine pod Ko-
njiško goro.
Vrtino so po predhodnih ra-
ziskavah geološkega inštituta
pričeli vrtati prejšnji teden
nad sadovnjaki pod Konjiško
goro. Iz novega vira bi naj pri-
teklo približno 20 litrov vode
na sekundo, kar bi zadostova-
lo za polovično povprečno
dnevno porabo. V občini pri-
čakujejo, da jim bo pri finan-
ciranju te naložbe pomagalo
tudi ministrstvo za okolje in
prostor. Tudi zato so skupaj
s konjiško liberalno demo-
kratsko stranko povabiU na
ogled nove vrtine ministra dr.
Pavla Gantarja. Občino bo
obiskal v petek, 14. aprila. Po-
leg problematike pitne vode
mu bodo predstavili tudi drug
ekološki problem v občini - od-
lagališče komunalnih od-
padkov.
MBP
Kozjanl iščejo
pojasnila
Na zadnji seji občinske-
ga sveta v Kozjem so svet-
niki zahtevali dodatna po-
jasnila V zvezi z lanskim
zaključnim računom bivše
občine Šmarje. Svetniki
predloga niso sprejeli, saj
jim prisotni člani bivšega
šmarskega izvršnega sveta
niso mogli odgovoriti na
vsa zahtevana pojasnila.
Pri tem je svetnike zani-
mala predvsem lanska de-
litev sredstev za demograf-
sko ogrožene v bivši občini
ter financiranje vodovodov
na Gubnem ter na Topolo-
vem. Za gubenski vodovod
so namreč pred kratkim
prejeli račun slatinske ko-
munale, v vrednosti 2,4 mi-
lijona tolarjev, pri čemer
jih moti, da gre za pretekle
obveznosti ter delo, ki je,
kljub zapisanem roku,
ostalo nedokončano. O tem
naj bi dobili potrebna po-
jasnila na izredni seji ob-
činskega sveta, še v tem
tednu, potem pa bi zaključ-
ni račun tudi sprejeli.
Brez posebne razprave
pa so svetniki potrdili ugo-
tovitveni sklep o vrednosti
vloženih sredstev občanov
petih novih občin, ki so po-
magali pri gradnji Veteri-
narskega zavoda v Šmarju
s sredstvi samoprispevka.
Na seji so se tudi odločili,
da bo delo sekretarke ob-
činskega sveta poslej
opravljala Andreja Zupan,
saj ima dosedanja, Suzana
Smerdej, nove obveznosti.
BJ
Jubilej črnega zlata
v velenjskem premogovniku so obeležili 120-letnlco
premogovništva v Šaleški dolini
Od takrat, ko je 11. aprila
1875 dunajski raziskovalec
premogovnih slojev Franc Ma-
ges po večletnem raziskovanju
Šaleške doline odkril v bližini
sedanjega jaška Skale glavni
lignitni sloj v tej dolini, je mi-
nilo 120 let. Ob tem visokem
jubileju, ki zaznamuje zgodnje
korenine šaleškega premogov-
ništva, so v Rudniku lignita
Velenje pripravili novinarsko
konferenco, na kateri so ob pi-
sani preteklosti izkopavanja
premoga predstavili tudi stra-
teški delovni načrt do leta
2004.
Dr. Franc Žerdin, predsed-
nik poslovodnega odbora
v rudniku, je spregovoril
o strategiji, ki bo podjetje
usmerjala v naslednjih desetih
letih, pri tem pa poudaril, da
je premog zdaleč najpomemb-
nejši energetski vir v Sloveniji.
Velenjski premogovnik pa je
tisti, ki oskrbuje s premogom
Šoštanj sko termoelektrarno in
tako zagotavlja pridobivanje
več kot tretjine električne
energije pri nas. V rudniku so
pri pripravi strateškega načrta
proizvodnje izhajali iz štirih
najvažnejših ciljev podjetja, je
povedal dr. Žerdin in pojasnil,
da so temeljne usmeritve nji-
hove poslovne politike pove-
zane z zagotavljanjem takšne
proizvodnje lignita, ki bi omo-
gočala zanesljivo obratovanje
termoelektrarne, naslednji tri-
je cilji pa se nanašajo na zago-
tavljanje varnega delovnega
okolja vsem zaposlenim, sana-
cijo ekoloških problemov, ki
nastajajo v dolini zaradi ener-
getske dejavnosti, ter dosega-
nje cenovne konkurenčnosti
velenjskega premoga uvože-
nim premogom.
V dolgoročnem načrtu so
osvetlili štiri variante, ki se ra-
zlikujejo tako po proizvodni
kot ekonomski učinkovitosti,
pri vseh pa so predvideli vpUv
na zaposlovanje, investicijska
in razvojna vlaganja ter dobič-
konosnost premogovniške de-
javnosti. Po dveh delovnih
scenarijih, prvi predvideva
letno proizvodnjo premoga
v višini 4 milijonov ton, drugi
pa 3,8 milijona ton, bi podjetje
ustvarjalo dobiček in izkori-
stilo tehnične možnosti. Preo
stali dve varianti pa zarad
nižje letne proizvodnje premo
ga po mnenju vodstva premo
govnika že z ekonomskega vi
dika nista najbolj sprejemlji^
Sicer pa nameravajo v velenj
skem premogovniku letos iJ
kopati 3,9 miUjona ton premo
ga, kar se sklada tudi z nači'
tom energetske oskrbe Slovf!
nije. 1
Z Ložnice v Celje i
Župana občin Žalec in Celje, prof. Milan Dobnik ter ■
Zimšek, sta v torek v Celju podpisala pismo o nameri, na osij
katerega bo pripravljen projekt in v dveh mesecih tudi foif
sana pogodba o oddvažanju odpadkov iz žalske občine na dej''
nijo v Celje.
Pogovori o tem, da bi žalska in celjska občina skupno rešeV
problem odpadkov, so trajaU vrsto let. Pogoj, ki so ga Celj^
zdaj postavili Žalčanom je, da se v Savinjski doUni pridruz'.
celjski strategiji ravnanja z odpadki. To konkretno pom^
ureditev sodobne deponije in ločeno zbiranje odpadkov, j
prevoz odpadkov na celjsko deponijo bodo morali v žal^
občini po županovih besedah najbrž urediti nakladalno posW
kjer bodo odpadke stiskali. Začasna nakladalna postaja na)
bila na območju sedanje deponije na Ložnici. '
Novo vodstvo SDSS i
Minuli ponedeljek so se na redni letni konferenci sestali čl^
krajevnega odbora SDSS Vransko. Govorili so o delu stra"^
lani in o letošnjih načrtih ter izvolili novo vodstvo. Od ustan^J
tve je krajevni odbor SDSS vodil Franc Sušnik, na letni koJ^j
renči pa so za predsednika izvolili samostojnega podjetD^
Janeza Zupanca ter petčlansko predsedstvo. j
RadečanI bodo praznovali
Prihodnjo soboto, 22. aprila, bodo tudi v Radečah prosl?*.
50. obletnico zmage nad fašizmom. Župan Janez ZahrastoJ*,'
za pripravo proslave imenoval posebni odbor, v katereif J,
poleg borcev še predstavniki političnih strank in osnovne ^
Proslava, s katero bodo Radečani obeležili še Dan upora P'^
okupatorju, bo v domu DPD Svoboda, v programu pa Kf,
nastopila pevski zbor upokojencev iz Trbovelj in pihalni t"" j
ster radeških papirničariev.
$t. 15. - 13. aprH 1995
f
DOGODKI
proslavljanie
umetnic
riudj^ imamo svoj spomin
'jo zgodovino. Ti spomini
' v dobrem in sla-
^ Vsakemu, ki je pošten
f sebe in do okolja kjer živi,
lou ni bati resnice in
Line sodbe.
Veliko tekstov in izjav, ki
I, dajemo številni Slovenci
L(jčrtano in napisano z ve-
črkami), v tem času
Jakovanja 9. maja - zmage
L(j fašizmom, nas videz po-
Jvno razmejuje Vojna je
" protje miru. Življenje je
jjprotje smrti. V enem in
Lgem vedno nekdo zmaga,
jjugi izgubi, da bi končno
J smrtjo vsi izgubili. Vedno
jiolj, ko premišljam o spravi
jjsprotnikov v 2. svetovni
^jni, sem prepričan, da je
ijsnična sprava možna
J zgodovinsko distanco.
Klade povojne generacije to
jploh ne zanima. O tem se
jrepirajo stari in iščejo svoj
jteres in če hočete, želijo
prikazati sebe v kar najlepši
10. Vsi želimo biti dobri,
^te slab. Zato, da bi bili
jobri, mora nekdo biti slab.
12. svetovni vojni sta bila
jva tabora držav, ki so se
(ojskovale. Te države so se
tpoteku vojne na eni in dru-
|i strani različno obnašale.
Države so preprosto, ne gle-
ie na režime, iskale vsaka
iroj interes. Vse je temeljilo
u politiki iskanja zavezni-
ijv in nobena stran ni bila
jopolnoma čista in vsaka
iia svoje grehe. Vendar gle-
Ibo na rezultat, je nekdo
bil poražen in drugi je zma-
gal in uveljavil svoj interes.
Partizanski boj v Jugosla-
viji nas je uvrstil in pripeljal
med zmagovalce. Nasprot-
nik, pa kdorkoli je že bil, da
ga ne bi imenoval in črnil, je
bil poražen. In 9. maj ozna-
čuje mejnik zmage nad fašiz-
mom. Kaj smo Slovenci s to
zmago pridobili je znano.
Poraženec v tej vojni trdi, da
nismo ničesar. Nasprotno,
da smo izgubili in padli
v mrak komunizma. Vsak re-
žim z nečem straši svoje po-
danike in vsaka oblast, ki
obstaja, človeku ni prijazna,
je nasprotje njegove svobode
in ustvarjanja. Če pa je še
kolikor toliko dobra, je to ti-
sta, ki mu daje največjo svo-
bodo uveljavljanja in varnej-
še življenje. Slovenski narod
vkljub zmagi, v drugi sve-
tovni vojni, v okviru Jugo-
slavije, ni rešil svoje popolne
etnične svobode. Veliko Slo-
vencev je ostalo izven meja
naše republike. Vendar trdi-
mo lahko, da brez te zmage
zagotovo ne bi bilo današnje
države. To je bil delček zgo-
dovinskega procesa, ki je
pripomogel k državnemu
osamosvajanju Slovenije. Če
smo Slovenci vredni te sa-
mostojne države, bomo mo-
rali to nenehno dokazovati,
v tekmi z drugimi. Tako bo-
mo tudi najlažje reševali
vprašanje našega etnosa
v zamejstvu. Bodimo realni
in ocenimo svoje sposobnosti
in prednosti, ki jih imamo.
Nasprotja, ki jih imamo
v zvezi s proslavljanjem
zmage nad fašizmom, nas
preveč motijo. Pokažimo se
demokratična država in svo-
boden narod, kar smo. V sve-
ti imamo veliko podpore in
tudi to si je treba izboriti. Ko
sem poslušal in gledal na te-
leviziji nastop ameriškega
obrambnega ministra, kako
je uporabil tekst naše himne
- Zdravljice, sem takoj zrasel
za glavo. Pa še to, ali vemo
Slovenci, da si je mogočna
ameriška država v svojo
ustavo zapisala del misli iz
prisege slovenskega — karan-
tanskega kneza ob izvolitvi
na Gosposvetskem polju. Tu
smo z ramo ob rami z vsemi
narodi sveta. Bodimo ponos-
ni na to in prenašajmo na
naše pokolenje.
Ob 50-letnici, dostojno
proslavimo našo zmago nad
fašizmom, brez vsiljevanja
parade, saj je tudi leta 1945
ni Ljubljani nihče vsiljeval.
Komur pa to ni všeč, lahko
praznuje poraz, v bodoče pa
naj se dokaže, pri skupnih
naporih, ki jih bomo Sloven-
ci zagotovo še veliko imeli.
IVAN SUŠA
Kitajci v Ceiju
Pred tednom je Celje obiskala delegacija gospodarstvenikov iz kitajskega mesta Vangzhou, iz
pokrajine blizu Šanghaja. Ogledali so si Mlinsko predelovalno podjetje Klasje in Zlatarno Celje,
sprejel pa jih je tudi celjski župan Jože Zimšek. Poleg gospodarskih stikov želijo Kitajci
v Sloveniji navezati tudi prijateljske stike med mesti.
Predstavniki Klasja so se s kitajskimi gospodarstveniki srečali že v Ljubljani, saj se Kitajci
zanimajo za teraso nad lokalom Lakotnik celjskega Klasja. Tam bi radi uredili nekakšen center
z restavracijo, ki bi bil primeren tudi za pripravo sprejemov kitajskega veleposlaništva. Zato jih
je zanimalo tudi celjsko podjetje v celoti, zlasti njihov dietni program, pa tudi tehnologija.
O konkretnem sodelovanju pa se zaenkrat še niso pogovarjali.
TC
Foto: SHERPA
lašifo čalca na
liomoč države
Minuli teden so laško ob-
b obiskali člani državne
»misije za odpravo posledic
Mavnih nesreč in se sezna-
i s škodo, ki jo je v občini
ivedilo zadnje marčevsko
feevje. Ugotovili so, da je
"ličina dokaj prizadeta in da
"vse zahteve za pomoč, ki
iijih občinski organi doslej
naslovili na državne,
'Pravičene.
Predstavniki laške občine
^ člane državne komisije
^nanili predvsem s plazo-
''i saj so doslej na svojem
*Biočju registrirali že 90
ijazov, pričakujejo pa še ve-
prijav, zlasti iz krajev-
^ skupnosti Rimske Topli-
in Breze.  Komisija je
P''5dlagala, naj v občini na-
'^ijo prednostno listo za sa-
"^'^ijo plazov, ki jo bodo po-
^^ovali republiški vladi,
f^vedali so tudi, naj občina,
^prav je do tega upraviče-
1^' ne pričakuje izdatnejše
Noči iz državne blagajne.
? mesec, na primer, name-
država iz začasnega pro-
'cuna za odpravo posledic
v^favnih nesreč le okrog mi-
tolarjev, zahtevkov iz
koncev Slovenije pa je
^ 2a štiri milijarde.
Občinska komisija, ki
v Laškem dela kljub temu,
da so jo uradno že ukinili, je
po doslej zbranih podatkih
ocenila, da je nove škode
v občini za približno 200 mi-
lijonov tolarjev. Plazovi so
delno porušili dva gospodar-
ska objekta, ogrožajo več kot
deset stanovanjskih hiš,
močno so poškodovane lo-
kalne in krajevne ceste, vod-
na zajetja in vodovod, priza-
deto ali uničeno je 10 hekta-
rov kmetijskih zemljišč. Po
predvidevanjih bo dokončna
ocena škode še dvakrat višja
od doslej ugotovljene. Če-
prav nimajo namenskih
sredstev, so po navodilih ge-
ologa in v sodelovanju s kra-
jani in krajevnimi skupnost-
mi že začeli s prvimi sanaci-
jami plazov, denar pa jem-
ljejo iz začasnega občinske-
ga proračima. Za program
najnujnejših sanacijskih
ukrepov, ki so ga že poslali
pristojnim republiškim mi-
nistrstvom, bi potrebovali 27
milijonov tolarjev.
Premalo denarja za ceste
Ceste Uubno — Luče ni ¥ letošnjem programu rekonstrukclie
Vsi koroški, šaleški in zgor-
niesa\injski župani so se se-
stali v Velenju prejšnji petek
na posvetu o razvoju cestnih,
železniških in PTT povezav
v Sloveniji. Križem in težavam
s tega področja je prisluhnil
minister za promet in zveze
Igor Umek s svojimi sodelavci.
»Problem se rešuje takrat, ko
je dovolj velik,« je udeležen-
cem pogovora sporočil Marjan
Dvornik, državni sekretar za
ceste. Vendar župani nekate-
rih občin niti tej trditvi niso
mogli verjeti, saj vse kaže, da
bodo letos celo najslabše ceste
ostale takšne, kot so.
Potem ko je direktor Darsa
Jože Brodnik predstavil razvoj
in gradnjo avtocest v Sloveni-
ji, generalni direktor Sloven-
skih železnic Marjan Rekar pa
strategijo razvoja slovenske
železniške infrastrukture, so
se oglasili še župani in opozo-
rili na najnujnejše težave
v svojih občinah. Mirko Gre-
šovnik, župan Mislinje, je iz-
postavil problem Hude Luk-
nje, pribUžno 200-metrskega
cestnega odseka, na katerem
se že več mesecev promet odvi-
ja le v eno smer. Dnevno se
vozi po tej cesti več kot tisoč
delavcev, ki odhajajo na delo
v Velenje, je še povedal Gre-
šovnik in predlagal, da rekon-
strukcijo Hude Luknje na vsak
način vključijo v letošnji pro-
gram. Na naslednji, prav tako
trd oreh za letošnji program
vzdrževanja in gradnje cest je
opozoril Franc Stakne, župan
Črne na Koroškem; v občini
predstavlja največji problem
cestaČma - Šentvid - Šoštanj ,ki
je v tem okolju življenjskega
pomena. Sploh pa je Črna po-
vsem odrinjena, je ugotovil
Stakne, zavoljo tega se ljudje
izseljujejo. Ilustrativen je po-
V predlaganem proračunu ce-
stam ni namenjenega dovolj
denarja, tako da v nobeni od
občin, kjer jih pestijo omenje-
ni pereči problemi, niti ne mo-
rejo računati, da bi se do spre-
jetja proračuna karkoli bistve-
no spremenilo. Denarja za
program vzdrževanja in re-
konstrukcije slovenskih cest je
veliko premalo, je menil Igor
Umek, država se bo pač mora-
la odločiti, katero premoženje
bo pustila propadati. Če bodo
v letošnjem proračunu zapo-
stavljene ceste, bo že naslednje
leto njihova sanacija nekaj-
krat dražja.
datek, da znaša zračna razda-
lja od Črne do Ljubljane le 55
kilometrov, vendar morajo
prebivalci te občine na poti
v prestolnico prevoziti 160 ki-
lometrov. Niti naslednje cest-
ne težave, na katero je opozo-
ril župan Luč Mirko Zamer-
nik, ni treba posebej predstav-
ljati. Za cesto Ljubno-Luče le-
tos ne bo denarja. Toliko ob-
ljub, kot jih je doživela cesta
proti Logarski dolini, najbrž
ni imela še nobena, je kometi-
ral Zamemik. Župan mestne
občine Velenje Srečko Meh je
prav tako predstavil najzah-
tevnejše probleme v občini in
poudaril, da bodo v občinah za
rekonstrukcije in izgradnje lo-
kalnih ter regionalnih cest po-
trebovali dodatni vir. Morda
bi ga lahko odškmili iz ben-
cinskega tolarja?
K. LEKIČ
Letna Iconferenca SKD
Krščanski demokrati so se sestati y Veienju
Prejšnji petek so Slovenski
krščanski demokrati pripravi-
li v Velenju novinarsko konfe-
renco pred pričetkom stranki-
ne pete letne konference.
Predsednik SKD Lojze Peterle
je uvodoma poudaril, da ima
stranka veliko razlogov za sa-
mozavest, ki jo vlivajo dosežki
Slovenije, obenem pa rezulta-
ti, ki jih je stranka dosegla na
občinskih volitvah.
Peterle je spregovoril še
o predlogu proračuna, po nje-
govem mnenju preveč oklešče-
nem, saj takšen, kot je, ne mo-
re omogočiti zadovoljevanja
osnovnih nacionalnih intere-
sov. To bodo občutili tudi
v ministrstvih, ki jih vodijo
JI člani krščanskih vrst. Tako sta
na tiskovni konferenci pred-
stavila problematiko s svojih
področij tudi Janko Deželak,
minister za ekonomske odnose
in razvoj, ter Igor Umek, mini-
ster za promet in zveze.
Hilda Tovšak, v.d. glavne
tajnice, pa je orisala program
letne koference. Ob tej prilož-
nosti naj bi strankini ministri
in državni sekretarji pobliže
spoznali življenje in težave
Šaleške doline, saj se je pred
pričetkom delovne konferen-
ce, ki je bila v soboto, zvrstilo
veliko spremljajočih dejavno-
sti. V Šoštanju so o družinski
politiki spregovorili z držav-
nim sekretarjem dr. Dragom
Čeparjem, v Velenju so osvet-
lili svoja področja ministri
Andrej Ster, Janko Deželak in
Igor Umek, bolnišnico v To-
polšici je obiskal državni se-
kretar za zdravstvo dr. Janez
Zaje, v Šmartnem ob Paki pa
je na okrogli mizi o kmetijstvu
sodeloval minister za kmetij-
stvo in gozdarstvo dr. Jože
Osterc.
Elcološico razburjanje |
V pisarni SKD mestne občine Celje so bili presenečeni j
nad odzivom občanov, ki so spraševali, kaj je s podatki
o onesnaženosti Celja in okolice, ki so jih javnosti posre-
dovali predstavniki Društva za varstvo okolja in Narod-
nih demokratov.
Celjske svetnike so zato pozvali, naj sprejmejo sklep,
s katerim bi župana Jožeta Zimska zadolžili, da skupaj
s sodelavci za prihodnje zasedanje pripravi vsebinsko
zasnovano razpravo o ekologiji. Svetniki so sklenili, da do
prihodnjič župan pripravi predlog o imenovanju neodvis-
nih institucij in strokovnjakov, ki naj strokovno preverijo
vse navedbe o onesnaženosti okolja. Javnosti naj torej
potrdijo ali pa strokovno ovržejo navedbe iz trditev, ki so
jih o ekologiji v Celju in okolici zbrali v Društvu za
varstvo okolja in pri Narodnih demokratih.
IS
it. 15. - 13. april 1995
DOGODKI

Sejem vsako drugo leto?
Avto In vzdrževanje z več razstavljavci In manj obiskovalci
šesti sejem Avto in vzdrže-
vanje si je letos ogledalo 25
tisoč obiskovalcev, kar je
manj, kot so organizatorji pri-
čakovali. Kljub temu so ocene
sejma ugodne, saj gre za stro-
kovni sejem, ki je privabil sko-
raj tretjino več razstavljalcev
kot lani. Več pa je bilo tudi
strokovnih posvetov in preda-
vanj.
Direktor Celjskega sejma
magister Franc Pangerl je po-
udaril, da je sejem strokovne
narave in da manjše število
obiskovalcev ne preseneča.
Janko Močnik, predsednik Or-
ganizacijskega odbora Celj-
skega sejma in predsednik
sekcije   avtomehanikov   pri
Obrtni zbornici Slovenije pa je
menil, da bo v prihodnje treba
doreči le vprašanje podvajanja
sejmov. Stroka je namreč
nrnenja, da Slovenija dveh sej-
mov s podobnim programom
ne potrebuje. Sicer pa je reši-
tev tega problema nakazal že
predsednik Obrtne zbornice
Slovenije Miha Grah ob otvo-
ritvi, ko je dejal, da bi sejem
lahko bil bienalni.
Sicer pa se je letos na 11
tisoč kvadratnih metrih notra-
njih in zunanjih površin pred-
stavilo 196 razstavljalcev iz
Slovenije, Italije, Belgije in
Avstrije, preko zastopnikov pa
še podjetja iz 16 tujih držav.
Na ogled so bila osebna in to-
vorna vozila najrazličnejših
znamk ter privlačni letošnji
modeli. Ponujali so različno
opremo in rezervne dele za av-
tomobile ter predstavljali
opremo za servimo-remontne
delavnice in lakirnice.
V okviru strokovnih posve-
tov so spregovorili o izobraže-
valnem programu za avtome-
hanike na celjski Srednji šoli
za frizersko, tekstilno, strojno
in prometno dejavnost, kjer že
nekaj let ne beležijo manjšega
vpisa. Problem pa je v tem, da
se za ta poklic odločajo mladi
s slabšim učnim uspehom, zato
šolanje konča le tretjina vpi-
sanih.
Na sejmu so posebej govorili
tudi o ponovnem uvajanju
mojstrskih izpitov v obrti, ki
naj bi uporabniku zagotovili
visoko raven opravljenega de-
la, nosilcu naziva pa uspešnost
in konkurenčnost. Predstavili
so tudi nov obrtni zakon, ki je
primerljiv z evropsko zakono-
dajo in se od prejšnje ureditve
razlikuje predvsem po tem, da
obrt ni več status, temveč na-
čin opravljanja dejavnosti.
V primerjavi s podobnimi za-
koni v Evropi pa je bolj odprt,
saj ne omejuje velikosti po-
djetja ne po velikosti kapitala
ne po številu zaposlenih.
T. CVIRN
Srečanje oldtimerjev
Zanimivost letošnjega sejma Avto in vzdrževanje je bil iz^
najbolje ohranjenega najstarejšega cestnega vozila. Za nagrado
so se potegovala tri tovorna, enajst osebnih vozil in pet motor,
jev. Oskar Gregorič iz Sežane je dobil priznanje za najstarejše šč
registrirano vozilo, Anton Krajner iz Pesnice pa kot najstarejši
v avtoprevozništvu.
Na sejmu so nagradili tudi obiskovalce in sicer je prvo
nagrado, motorno kolo, prejel Sreto Zelen iz Žalca.
Foto: SHERPa
Znaki Celeia za razstavilaice
Ne sejmu Avto in vzdrževanje
so razstavljalcem tudi letos
podelili zlati, srebrni in bro-
nasti znak Celeia za predstav-
ljene izdelke in storitve. Prvi
dve priznanji sta prejeli po-
djetji z našega območja.
Zlati znak Celeia je letos
prejelo podjetje Avto servisna
oprema iz Celja za celovito
predstavitev na sejmu in za
imiverzalni račimalniško vo-
deni sistem za popravilo po-
škodovanih vozil. Gre za pro-
izvodno, servisno in trgovsko
podjetje, ki je prej delovalo
v okviru podjetja Avto Celje,
sedaj pa je v mešani lasti. 13
zaposlenih dela pod vodstvom
direktorja Marjana Kajzbe.
Ukvarjajo se z opremo delav-
nic za popravilo vozil. Na sej-
mu so se predstavili s progra-
mom kleparskega, pnevmat-
skega in ročnega orodja ame-
riških in italijanskih proizva-
jalcev, s stroji za pranje z viso-
kim pritiskom italijanske fir-
me Orlandini in z najsodob-
nejšo elektronsko merilno na-
pravo Shark za merjenje pod-
vozja pri poškodovanih vo-
zilih.
Srebrni znak Celeia je dobi-
lo podjetje Spekter iz Žalca za
celovito predstavitev, ki se je
najbolj približala osnovni ideji
strokovnega sejma. Podjetje
Spekter iz Žalca, ki zaposluje
19 ljudi in ga vodi Drago Pirh,
se je na sejmu tudi tokrat
predstavilo z zanimivimi iz-
delki za varnost delavcev in
okolja. Tokrat so razstavljali
sesalne naprave Spanesi, ki so
dobrodošle pri velikih količi-
nah prahu pri suhem brušenju
v avtoličarskih delavnicah.
Predstavljali so tudi različna
osebna zaščitna sredstva za
zaposlene v avtoservisnih de-
lavnicah, novo generacijo ze-
lenega programa lakov in ki-
tov Sikkens, ki ne vsebujejo
strupenih snovi, čistilce za od-
padna razredčila, zeleni pro-
gram pištol za brizganje... Na
svojem razstavnem prostoru
so tako prikazali sodobno
opremljeno delavnico z različ-
nimi stroji, katerih delovanje
so lahko predstavili v vsakem
trenutku.
Bronasti znak pa je petčlan-
ska komisija podelila podjetju
Nova iz Kopra za avtoklepar-
ski program.
T. CVIRN
Foto: SHERPA
Zlati znak Celeia je letos prejelo podjetje Avto servisna oprema
iz Celja.
52 ključev za novo srečo
V torek dopoldne je v okviru
praznovanj občinskega praz-
nika Mestne občine Celje klju-
če novih stanovanj v soseski
Dolgo polje m, Pod gabri, pre-
jelo 52 srečnežev z liste upra-
vičencev do neprofitnih in so-
cialnih stanovanj.
S tem je bil zaključen lanski
program izgradnje 79 stano-
vanj, ki celjsko občino uvršča
po številu novozgrajenih sta-
novanj na drugo mesto v drža-
vi. Celje je namreč lani na raz-
pisu za kreditiranje gradnje
neprofitnih stanovanj dobilo
154 milijonov tolarjev ugodne-
ga posojila. »Kako bomo temu
tempu sledili letos, še ni po-
vsem jasno, saj je vse vpraša-
nje denarja oziroma tega, kako
bodo opredeljeni denarni viri
za novogradnje v državi,« po-
jasnjuje Janko Amoš iz Stano-
vanjskega sklada občine Celje.
Vsekakor pa bodo v Celju na-
daljevali z gradnjo v soseski
Dolgo polje, kjer načrtujejo za
letos še 52 novih neprofitnih
stanovanj.
Od v torek predanih 52 no-
vozgrajenih stanovanj je klju-
če prejelo 20 upravičencev z li-
ste socialmh in 32 upravičen-
cev z liste neprofitnih stano-
vanj. Struktura stanovanj je
različna, vse od garsonjer do
trisobnega stanovanja, v Celju
pa je s torkovo razdelitvijo
ključev rešenih 59 stanovanj-
skih stisk od 104 upravičencev
z liste neprofitnih stanovanj.
V torek dopoldne se je sreča nasmehnila tudi zakoncema Malec,
ki sta si zadovoljno ogledala svoje novo domovanje. Trisobne
stanovanje bo dovolj veliko tudi za otroški vrvež Malčevib.
medtem ko na listi upravičen-
cev do socialnih stanovanj še
vedno ostaja 252 posamezni-
kov oziroma družin.
IS
Foto: SHERPA;
Bo letos manj stečajev?
Vrsta tekstilnih podletll na robu preživetja
Lani je bilo na našem ob-
močju 33 stečajev, likvidacij in
prisilnih poravnav. Ob tem pa
delavci težko razumejo, da se
stečajni postopki vlečejo in da
bodo na primer do konca leta
končani trije ali štirje, ki so se
začeli že pred letom ali dvema.
V prvih letošnjih mesecih pa
so bili uvedeni stečajni po-
stopki v Gali, Libeli in konji-
škem Koko. Pri vseh teh se je
v postopke v korist svojih čla-
nov vključil tudi sindikat,
o čemer so več povedali na no-
vinarski konferenci območne
organizacije ZSSS Celje.
Predstavniki območne orga-
nizacije sindikata so opozorih
na nekatera najbolj kritična
podjetja na Celjskem. V Zla-
tarni naj bi prepolovili število
zaposlenih, pri čemer ugotav-
ljajo, da podjetje ni sposobno
izpeljati programa presežnih
delavcev in da so zato računali
na reševanje s prisilno porav-
navo, ki pa zaradi spornosti
člena zakona ni izvedljiva.
V Ingradu bodo šli v indivi-
dualne tožbe za izplačilo razli-
ke do sto odstotnih plač, pri
čemer se je večina zaposlenih
odločila, da bo ta del spreme-
nila v kapitalski delež. Delavci
bivše Opreme naj bi pred
prazniki dobili del neizplača-
nih treh plač, saj se je nekaj
denarja nabralo iz najemnine
Prvomajska praznovanja, ki
jih vsako leto pripravi območ-
na organizacija sindikata, bo-
do tudi letos na Boču, Gričku,
pri Šmiglovi zidanici, na Šmo-
horju, Resevni in Starem gra-
du nad Slovenskimi Konjica-
mi. Pričakujejo okrog 25 tisoč
udeležencev, ki bodo lahko
prisluhnili pozdravnem nago-
voru ter kulturnemu in razve-
drilnemu programu.
za prostore. V Libeli si sindi-
kat prizadeva v zakonitem ro-
ku pripraviti terjatve delavcev
in doseči, da bi počitniške hi-
šice, ki so last sindikata, izvze-
li iz stečajne mase. V Žični so
dele podjetja privatizirali, no-
vi lastniki pa so prevzeli tudi
delavce. Na stari Žični jih je
tako ostalo le še osem, te pa
ščiti zakon. Sindikat priprav-
lja z novimi lastniki sporazum
za zagotavljanje socialne var-
nosti delavcev.
V tekstilnih podjetjih so
razmere še vedno težavne. Ko-
njiški Koko s 143 zaposlenimi
je šel konec marca v stečaj,
medtem pa je 95 delavcev že
zaposlilo zasebno podjetje
v sodelovanju s holdingom
Konus. V celjski Obutvi je bilo
prejšnji teden 52 zaposlenih
doma, saj dela za vse ni dovolj.
Šentjurski Elegant s 320 zapo-
slenimi ima malo upanja, da
preživi. V težavah je tudi laška
Predilnica, kjer dobivajo za-
posleni plače z zamudo. Šent-
jurski Tolo pa una dodatne te-
žave zaradi vračila prostorov
prvotnim lastnikom, čeprav so
jih zaposleni sami kupili.
Z nekoliko nenavadnimi
razmerami se srečujejo sindi-
kalisti v Metki, ki jo je kupil
švicarski lastnik, njegov tu-
kajšnji predstavnik pa v po-
djetju ne želi sindikalne orga-
nizacije. Ob tem naj bi bilo
okrog 40 delavcev odveč, zato
sindikat predlaga, da se zapo-
sleni včlanijo direktno v ob-
močni odbor sindikata tekstil-
ne panoge.
T. CVIRN
Nova cerkev v Velenju
Velenjski svetniki še o sestavi uprave
Velenjski svetniki so v torek
na drugem nadaljevanju druge
seje mestnega sveta obravna-
vali osnutek o dopolnitvi odlo-
ka o prostorsko ureditvenih
pogojih južno od Šaleške ce-
ste. Sprejem tega odloka je na-
mreč povezan z gradnjo cerkve
na livadi med vilo Herberstein
in naseljem Gorica. Svetniki
so predlog v prvi obravnavi
sprejeli in tako storili prvi ko-
rak na poti do gradnje.
Predlog o spremembi odloka
o prostorsko ureditvenih po-
gojih za ta del mesta je lani
obravnaval že izvršni svet, in
sicer kmalu po tistem, ko je
župnijski urad Svete Barbare
dal pobudo za gradnjo cerkve-
nega kompleksa na omenje-
nem območju. Prej je bilo to
območje predvideno za razvi-
janje rekreacijske dejavnosti,
morda gradnjo kakšnega
športnega centra, in ravno za-
to bi morali odlok spremeniti.
Svetniki gradnji cerkve nače-
loma niso nasprotovali, ven-
dar so menili, da bi za dokon-
čen sprejem odloka potrebo-
vali nekoliko natančnejše in-
Svetniki so razpravljali tudi
o o^anizaciji občinske upra-
ve. Zupan Srečko Meh je pri-
pravil predlog in povedal, da
je sprejem tega odloka zaradi
neodložljivih nalog pravza-
prav nujen in pri tem poudaril,
da morajo delo pospešiti. Ne-
kateri svetniki so izrazili po-
misleke ob tem, da sprejemajo
predlog o organizaciji občin-
ske uprave pred sprejemom
statuta, vendar so kljub temu
odlok v prvi obravnavi spreje-
li, saj bodo odlok tudi naknad-
no lahko prilagodili statutu, če
bi bilo to potrebno.
formacije, kot denimo urbaiH'
stična nrnenja in nenazadi^
tudi predloge o drugih možnj
lokacijah. Strinjali so se, dali
bilo prav, če bi graditelji ^
menili veliko pozornosti zun''
nji podobi cerkve, ki bi mora''
biti z okoljem arhitekturno uj^
klajena, tako da bi se W,
s podobo velenjskega gradu''
vile Herberstein. Glede na
vo oblikovano urbanisti'^''
presojo se bodo svetniki
prave o predlogu za sprem«"^
bo prostorskega odloka lalj;
lotili v drugi obravnavi, ko ^
do lahko sklepali tudi o P"
memosti lokacije. ^
Vojnlčani o številkah
Minuli petek so tudi vojniški svetniki obravnavali V^^^
zaključnih računov občine Celje za leto 1994.
Sprejeli so odloke o potrditvi zaključnega računa občins^'
proračuna, Sklada stavbnih zemljišč ter Stanovanjskega sl^^
in se strinjali z ukinitvijo računov odpravljene občine Cm
Sklenili so, da proračimska izguba v višini nekaj več ko^J
milijonov tolarjev ni predmet delitvene bilance in otvorit^
bilanc novonastalih občin. %
if. 15. - 13. april 1995
9
VROČA TEMA
Antibiotik za lekarne
tulila na Celiskem zaprli katero od lekarn? - Direktorici Celiskih lekarn Herti Knaus očitajo
'^komunikativnost, ona pa občini Celle pasivnost
C sprejemom zakonov o za-
Jih ter lekarniški dejavnosti
1992 v Sloveniji začel
i''rok za uskladitev organi-
'^'nosti lekarniške dejavno-
^ novo zakonodajo. Po treh
''Ih lahko na Celjskem bele-
le nekaj neuspelih po-
^sov prilagoditve obstoječe
*V piziranosti novim zakon-
"fL določilom, javni zavod
^ vedno ni organiziran ta-
bi moral biti. Ob tem je
lišati še upravičeno bojazen,
L lahko julija nekatere od le-
jniških enot v nekdanjih še-
'jl, občinah celjskega območ-
' (brez Mozirja in Velenja)
rtprosto zaprejo, ker ne iz-
{lolnjujejo pogojev za verifika-
cij"'
O zapletih v zvezi s prilago-
dijo organiziranosti javne-
jj zavoda Celjskih lekarn so
Jj svojem zadnjem zasedanju
pzpravljali svetniki Mestne
občine Celje, o tem, kako bi na
,idez nerešljiv klobčič vendar-
If lahko še pravočasno raz-
pletli, pa smo povprašali tudi
jirektorico Celjskih lekarn
jerto Knaus.
Klobčič so zapietii
I Žalcu
Nova zakonodaja je v letu
1)52 narekovala uskladitev
irganiziranosti lekarniške de-
praosti. V Celju so po'besedah
apika mestne občine in nek-
janjega sekretarja občinskega
(TŠnega sveta Aleša Vrečka
wa nameravali sprejemati
H o ustanovitvi JZ Celjske
Hie v okviru občinske
Hčine kot ustanoviteljice
Hga zavoda, vendar so in-
■reza organiziranost lekar-
pe dejavnosti pokazali tudi
I vseh ostalih petih občinah
ustanoviteljicah.
Enotno besedilo odloka bi
lorali sprejeti celjski, šent-
irski, laški, konjiški, šmarski
\ žalski poslanci občinskih
iupščin. Od decembra 1992
io decembra 1993 so odloke
Jirejeli v Laškem, Šentjurju,
Slovenskih Konjicah, Celju in
Šmarju pri Jelšah, zapletlo pa
»je v Žalcu, kjer so 23. de-
^inbra 1993 sprejeli sklep
[izločitvi lekarn na območju
ilske občine iz Javnega zavo-
Celjske lekarne. S tem so se
^ari zapletle, saj pravno-for-
"slno odlok ni veljaven. Od-
jDvomi pojasnjujejo, da bi za-
*'ve lahko izpeljali brez za-
''^tov, če bi v Žalcu najprej
Neli odlok o ustanovitvi
^. takoj zatem pa sprejeli
^fp o izločitvi svojih lekar-
"skih enot in začeli postopek
ustanovitev samostojnega
zavoda Žalske lekarne. Ker pa
temu ni bilo tako, se je pred
poldrugim letom začel mrtvi
tek usklajevanja organizira-
nosti lekarniške dejavnosti na
našem območju.
Skoraj poldrugo leto
molka
čeprav se v poldrugem letu
v organiziranosti lekarniške
dejavnosti na Celjskem urad-
no ni nič spremenilo, so pri-
stojni vendarle skušali najti
rešitev. Tako so v lekarnah do-'
bili svet javnega zavoda (nje-
gova legitimnost je zaradi for-
malne neustanovitve zavoda
na nek način vprašljiva), v ka-
terega so zunanje predstavni-
ke imenovale bivše občinske
skupščine.
Ta svet je direktorici Herti
Knaus podaljšal mandat, po-
doben sklep je sprejel tudi IS
Celje, ki se je večkrat (neu-
spešno) poskušal vključiti
v reševanje nastalega položa-
ja. Njegovo zadnje sporočilo
sega v čas lanske decembrske
seje (zadnje v mandatu), ko so
člani opozorili, da je 1. okto-
bra direktorici poteklo v.d.-
jevstvo. Knausova temu opo-
reka, saj pravi, da imenovanje
za v.d. direktorice ni skladno
z zakonodajo, sama pa je ves
čas skušala spoštovati zakoni-
tost postopkov.
Tako je junija 93 opozarjala
občinske skupščine, naj čim-
prej sprejmejo odlok, saj ji
v 60. dneh poteče mandat. Ob-
činam soustanoviteljicam je
junija 94 poslala predlog odlo-
ka o spremembah odloka
o ustanovitvi JZ Celjske lekar-
ne, svet zavoda je sprejel sta-
tut. A epilog je jasen — odlok
v enotnem besedilu ni bil spre-
jet, svet zavoda je na nek način
nelegitimen, direktorica je bi-
la skladno s takrat veljavno
zakonodajo nazadnje imeno-
vana leta 1989...
Koliko le poti do
rešitve?
Svet JZ Celjske lekarne je
na seji celjskega mestnega sve-
ta predlagal, da vse občine so-
ustanoviteljice (po hitrem po-
stopku)' sprejmejo nov odlok
o ustanovitvi JZ Celjske lekar-
ne in na istih sejah sprejmejo
tudi sklep o soglasju k statutu
zavoda. Hkrati naj bi svetniki
soglašali tudi z izločitvijo žal-
skih lekarn in tako omogočili
oblikovanje novega javnega
zavoda, po sprejetju vseh po-
trebnih aktov pa naj bi svet
zavoda začel postopek za ime-
novanje direktorja.
Celjski svetniki so večino
predlaganega sprejeli - sogla-
šali so z izločitvijo žalskih le-
karn, sprejeli odlok o ustano-
vitvi JZ Celjske lekarne v pr-
vem branju (ne po hitrem po-
stopku) ter pooblastili svojo
statutarno komisijo za izrek
soglasja k statutu zavoda.
Vendar pa še vedno ni jasno,
ali bodo zdaj o celotni proble-
matiki Celjskih lekarn raz-
pravljale vse novonastale ob-
čine ali samo sedežne občine iz
časa pred reformo lokalne sa-
mouprave.
V občini opozarjajo, da so
ves čas skušali dobiti pomoč
ministrstva za zdravstvo ter
lekarniške zbornice, vendar
razen nasvetov in inšpekcij-
skega pregleda v zadnjih me-
secih drugačnega sodelovanja
ni bilo. Za nastale zaplete kri-
vijo nedorečeno zakonodajo,
ki je v ključnih določbah ne-
jasna in pušča možnost različ-
nih tolmačenj. Predvsem pa se
pritožujejo nad pomanjka-
njem sodelovanja z vodstvom
zavoda in nekomunikativnost-
jo direktorice Herte Knaus.
Knausova ima tudi zdaj
drugačno pot za reševanje za-
pletov. Tako pojasnjuje, da po
sprejemu prvotnega besedila
odloka o ustanovitvi JZ Celj-
ske lekarne v petih občinah ni
mogoče sprejemati novega,
a drugačnega odloka. Meni, da
je prava pot le v sprejemu
sprememb odloka, v katerih ne
bi bilo več določil o delu žal-
skih lekarn. V usklajevanju
organiziranosti lekarniške de-
javnosti pa bi po njenem mne-
nju nujno morale sodelovati
vse novonastale občine, na ob-
močju katerih so lekarniške
enote Celjskih lekarn.
To utemeljuje s poslovno or-
ganiziranostjo in siceršnjim
dobrim gospodarjenjem javne-
ga zavoda, ki v zdajšnji obliki
lahko najbolj racionalno in
gospodarno deluje v korist
uporabnikov. Da je poslovanje
Celjskih lekarn uspešno, Kna-
usovi nihče ne oporeka, sama
pa se lahko pohvali, da so po
2 milijonih 280 tisoč tolarjev
polletne izgube v letu 1989
v Celjskih lekarnah lani ustva-
rili 35 milijonov tolarjev čiste-
ga dobička.
V lekarnah po tihem
vre
Ključnega pomena za vse
zaplete v zvezi s Celjskimi le-
karnami sta še dve zadevi.
Očitno neurejeni odnosi med
zaposlenimi in vodstvom, za
katere je slišati s strani občine,
ter vrsta zunanjih, tudi poli-
tičnih pritiskov, na katere
opozarja Knausova.
Knausovi očitajo pritiske na
zaposlene ter premeščanje de-
lavcev, negospodarno ravna-
nje z nekaterimi lekarniškimi
enotami ter premajhna priza-
devanja za zagotovitev verifi-
kacij lekarniških enot po no-
vih predpisih. Če verifikacije
ne bodo opravljene do konca
junija, se lahko zgodi, da bo
katera od lekarniških enot na
našem območju z julijem osta-
la zaprta. Knausovi očitajo tu-
di zaposlitev nove vodje lekar-
niške enote Celje Center, kjer
naj bi pred časom zaradi vo-
djinih organizacijskih nespo-
sobnosti zmanjkalo nekaterih
zdravil za diabetike, vrsto
sporov med zaposlenimi in di-
rektorico pa rešujejo pristojna
sodišča. V službi za družbene
dejavnosti celjske občine ima-
jo po besedah Bojane Mazil
deponirane podpise zaposle-
nih, ki se s peticijo pritožujejo
zaradi ravnanja direktorice,
glasno pa se delavci zaenkrat
še ne oglašajo.
Knausova na te očitke odgo-
varja, da je bila vsaka preme-
stitev strokovno utemeljena,
za vodje enot želi kooperativ-
ne in sposobne kadie, v janu-
arju pa ji je deset vodij lekar-
niških enot tudi pisno izkazalo
podporo. Sama priznava, da se
je disciplina v kolektivu v zad-
njem času precej poslabšala,
o številu pritožb, ki jih razre-
šujejo sodišča ne želi govoriti,
opozarja pa na njihovo vsebi-
no, ki naj bi bila v veliki meri
sporna. K temu dodaja še ne-
pravilne interpretacije posa-
meznih zapletov. Vodja lekar-
ne Center Celje je namreč tre-
nutno pomanjkanje zdravil ta-
koj pojasnila, pristojni v celj-
ski občini pa njenega odgovo-
ra niso upoštevali in so javno-
sti predočili le dejstva, da ne-
katerih zdravil ni bilo v lekar-
niških zalogah. O pritiskih, ki
jih je doživljala ob svojem de-
lu, pa na kratko pove, da so
organi pregona o tem že ob-
veščeni.
Antibiotik za skupno
mizo
Do rešitve zapletov v zvezi
z ustanovitvijo JZ Celjskih le-
karn bo tako ali drugače treba
priti. Ker ubiranje lastnih poti
v preteklih treh letih ni dalo
rešitev, bi bilo morda najučin-
kovitejše zdravilo za Celjske
lekarne tudi tisto najprcpio-
stejše, na katerega pa očitno
ne na eni, ne na dnigi strani
zaenkrat še ne pomislijo — di-
alog za skupno mizo.
.......________J3ŽANASTAMEJČIČ
SLOVENSKA KNJIGA d. o. o.
PE PIRŠ
Litijska 38, 61000 LJUBLJANA
tel. (061) 140-42-82
vabi k sodelovanju sposobne
KOMERCIALNE ZASTOPNIKE
za popis podatkov podjetij, trženje
reklamnega prostora ter prodajo na
terenu za novi izdaji PIRŠ 96 in
EUROPAGESA 95/96.
POGOJI: ustrezna srednja izobrazba, lasten prevoz,
poslovna komunikativnost.
Delo nudimo na širšem območju vašega bivališča.
Možna redna ali pogodbena zaposlitev. Kandidati
naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti do
21. aprila 1995 na naslov podjetja.
Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor.
Zrak čisteiši. pitna voda vse slabša
^(/aflr/ o onesnaženosti celiskih tal s težkimi kovinami že dolgo znani, ukrepov nI
J^ijesnaženost zraka z žve-
dioksidom v Celju se
l^^njšuje, vse večji problem
I Predstavlja onesnaženost
j^^ononi ter prašnimi delci in
t ^imi kovinami v njih.
ij^^l^Jjanje kakovosti povr-
ni'voda na celjskem ob-
^l.!** kaže, da se razmere iz-
J^ujejo, medtem ko je pod-
u.'*^^ vse bolj onesnažena
lj^'!^ati in pesticidi. Tla v Ce-
(^'^ Mižnji okolici pa so še
1^ ^ ^ prekomerno onesnaže-
j '^žkimi kovinami.
bile glavne ugotovitve
1^ Posvetu o obremenitvi oko-
Itj^j^ljski regiji, ki so ga pri-
^'11 v okviru sejma Eko 95.
ijd^^^snaženost zraka z žve-
5^ dioksidom z leti pada,
\^ "meritve na postajah Hi-
•^eteorološkega      zavoda
Slovenije. Pri dušikovih oksi-
dih ni zaslediti kritičnih pove-
čanj koncentracij, bolj proble-
matičen pa je ozon. V razvrsti-
tvi krajev v Sloveniji po pov-
prečnih 2.4-urnih koncentraci-
jah žveplovega dioksida v letu
1994 se je Celje uvrstilo na pe-
to mesto in to za Zavodnjami,
Zagorjem, Trbovljami in - pre-
senetljivo - Laškim. Po kon-
centracijah dima pa je bilo Ce-
lje na enajstem mestu. Pri te-
stiranju hipoteze, da tudi veli-
ka onesnaževalca Termoelek-
trarna Šoštanj in Trbovlje pri-
spevata svoj delež k celjskemu
slabemu zraku, pa se je izka-
zalo, da je to povsem mogoče.
Podrobnejši podatki o spre-,
membah v onesnaženosti zra-
ka v Celju od leta 1968 kažejo,
da je takrat povprečna letna
koncentracija znašala 280 mi-
krogramov SO2, medtem ko la-
ni niti maksimalna dnevna
koncentracija ni presegla te
številke, celoletna pa je bila
v povprečju 34 mikrogramov.
Meritve kažejo, da so vse bolj
problematični prašni delci in
težke kovine v njih zlasti
okrog industrijske cone, pa tu-
di na zahodnem delu mesta,
kar pa še ni pojasnjeno. Po sa-
nacijskem programu, ki ga je
zastavilo Celje, bi morali letos
po kakovosti zraka preiti
v tretji razred, z zaostritvijo
normativov pa to ne bo dose-
ženo. Program sanacije je tre-
ba usmeriti zlasti v sanacijo
emisij iz drobnih kurišč, ki
predstavljajo polovico vseh
emisij, nekaj manj kot polovi-
co pa Cinkarna. Ob l-em je
predstavnik Cinkarne Dani
Podpečan povedal, da so ko-
nec lanskega leta z izgradnjo
čistilne naprave za kalcinacij-
ske pline že dosegli svoje ob-
veznosti iz sanacijskega pro-
grama za varstvo zraka, po ka-
terem so morali do leta 1994
skupne emisije zmanjšati pod
145 kilogramov SO2 na uro.
Na zdravje z nitrati
Hidrometeorološki zavod
Slovenije spremlja tudi ones-
naženost voda in podatki za
celjsko območje kažejo, da se
je delno zaradi gospodarske
recesije, delno pa zaradi ukre-
pov sanacije izboljšala kako-
vost površinskih voda. Pri
podtalnici pa opažajo slabša-
nje kakovosti, saj je v njej vse
več nitratov in pesticidov kot
posledica intenzivna kmetij-
stva. Na enajstih odvzemnih
mestih na Celjskem so bili
vzorci podtalnice brez nitra-
tov samo v Trnovi j ah pri Ce-
lju, medtem ko so bile koncen-
tracije močno povečane
v Šempetru. Pri tem odvzem-
nem mestu so ugotovili, da gre
tudi za vsebnost z organskimi
snovmi, ki se v podtalnico iz-
cejajo iz bližnje deponije od-
padkov. Ob tem so razprav-
Ijalci ugotovili, da se v Slove-
niji obnašamo preveč brez-
brižno do problema nitratov (v
Celju so se zmanjševanja viso-
kih koncentracij v medloški
vodi lotiti z mešanjem z vi-
tanjsko vodo) in da se bo treba
resneje lotiti tudi vsebnosti
kancerogenih dioksinov, ki so
še premalo raziskani.
V delu posveta, kjer je bilo
govora o onesnaženosti tal
v Celju in okolici, pa smo po-
novno slišali rezultate pred le-
ti opravljene analize, ki je
ugotovila, da je v celjski zemlji
preveč svinca, cinka in kadmi-
ja in da tudi lani vzeti vzorci
na petih lokacijah niso dali
boljših rezultatov. Tudi rastli-
ne so pokazale prekomerno
vsebnost težkih kovin, zlasti
jih sprejemajo žito, solata in
korenje, manj pa stročnice in
paradižnik. Posebni sanacijski
ukrepi po teh analizah žal niso
bili opravljeni, so ugotovili in
eden od predlogov je bil, da bi
ob gradnji avtocest nekako-
vostno celjsko zemljo zame-
njali s tisto, ki jo bodo odstra-
nili pri gradnji trase.
T. CVIRN
Št. IS. - 13. april 1995
KULTURA

Za namenski kuilurni tolar
Kdaj bo končno zaživel ceUskI kulturni sklad?
v Celju se prizadevanja za
ustanovitev kulturnega sklada
vlečejo že kakšni dve leti, ob-
činski svetniki pa so minuli te-
den s precej težavami le v pr-
vem branju sprejeli besedilo
odloka o njegovi ustanovitvi.
Kljub številnim razpravam in
pripravljenosti donatorjev, da
sofinancirajo konkretne kul-
turne prireditve, v občini ni
dosežen dogovor o tem, kakšen
naj bo kulturni sklad.
V službi za družbene dejav-
nosti so v odlok o ustanovitvi
kulturnega sklada zapisali ob
splošnih določbah še dejavno-
sti sklada in način financira-
nja ter upravljanja. Posebnost
sklada je v tem, da bi zagotav-
ljal denarno pomoč za izobra-
ževanje, raziskovalno dejav-
nost ter štipendiranje delavcev
v kulturi, osrednji namen pa
seveda pridobivanje čimveč
denarja za ustvarjalno kultur-
no delo.
Janez Čmej (SLS-ND) se je
ob besedilo odloka obregnil
zaradi tega, ker je kulturni
sklad zasnovan regijsko in me-
nil, da mora Celje skrbeti za
razvoj kulture znotraj meja
mestne občine, svetmka SDSS
Tomaž M. Jeglič in Mirko
Krajnc pa sta sprejemu odloka
po hitrem postopku nasproto-
vala zaradi tega, ker besedilo
naj ne bi bilo usklajeno z na-
stajajočo kulturno zakonoda-
jo. Kljub pojasnilom Željka
Ciglerja, da so o ustanovitvi
kulturnega sklada razpravljali
že poslanci bivše občinske
skupščine ter pojasnilom, da
gre za postavitev formalno-
pravnih okvirjev za namensko
zagotavljanje denarja kulturi,
so svetniki sprejeli odlok le
v prvem branju, predlagatelj
pa bo moral pri obUkovanju
dokončnega besedila odloka
upoštevati pripombe iz raz-
prave.
Po besedah župana Jožeta
Zimska celjska občina zdaj za
kulturo letno zagotavlja od
800 do 900 tisoč nemških
mark, s sidadom pa naj bi za-
gotovili še 500 do 700 tisoča-
kov namenskega denarja. Za-
nimanje podjetij - tudi iz so-
sednjih občin - za fmanciranje
določenih kulturnih prireditev
je, potrebe kulture so znane,
vprašanje pa ostaja, kdaj bo
Celju uspelo zagotavljanje na-
menskega donatorskega de-
narja tudi institucionalizirati.
IS
Razstava Klementine Goiija
v razstavnem prostoru Kul-
turnega centra Ivan Napotnik
v Velenju so pravkar zaprli
razstavo akademske slikarke
Klementine Goiija.
Kljub temu, da slikarka sodi
v mlajšo generacijo imietni-
kov, rojena je bila leta 1966 in
je na likovnem prizorišču šele
nekaj let, je njeno ime že pre-
cej uveljavljeno. Po študiju sli-
karstva v Milanu je nadaljeva-
la še s postdiplomskim izpo-
polnjevanjem na ljubljanski
Akademiji za likovno umet-
nost, danes pa živi v Kranju
kot samostojna umetnica.
Shke, ki jih je Klementina
GroUja razstavila v Velenju,
predstavljajo prerez njenega
najnovejšega ustvarjanja. Iz
njih je razvidno osredotočanje
na abstraktne forme, Id jih sli-
karka vnaša na platna. Pri nji-
hovem oblikovanju ne uporab-
lja zgolj barvnih nanosov,
temveč občasno dele slik do-
polnjuje z dmgimi materiali,
tako da, denimo, na površino
lepi kose papirja. S postopkom
te vrste razvija večjo plastič-
nost na ploskvi in stopnjevano
kontrastnost glede na ostale
slikovne predele. Sam način
njenega slikanja je sestavljen
iz več stopenj. Pomembno vlo-
go ima črta. Ta je praviloma
temnejša in različnih debelin
ter zaokroža posamezni motiv.
Kompozicije so razdeljene
v več manjših enot, ki so med
sabo z ostrimi rezi ločene,
v vsakem posameznem polju
pa ima ena barva poglavitno
vlogo. Poteze in nastajajoče
oblike so vodene v elcspresivne
mase, te med sabo koeksistira-
jo v skladnih razmerjih, a ima-
jo tudi neprikrita nasprotujo-
ča izhodišča, kar povečuje
emotivno napetost. SUkarka
sicer razvija abstraktno umet-
nost, v posameznih segmentih
pa dela like, ki ponujajo asoci-
acije na prizore iz stvarnega
sveta. Prepoznamo lahko lo-a-
jine, arhitekturo, človeška te-
lesa in druge podobe, ki proni-
cajo iz nanešenih struktur, kar
v celoti prikazuje še dodatno
širino slikarstva Klementine
Goiija.
BORIS GORUPIČ
O mejnih področjili
Zbirka Vizije, ki jo je začela
izdajati založba Mihclač, zaje-
ma knjižna dela s sodobnemu
zahodnemu človeku manj zna-
no duhovno tematiko, saj gre
večinoma za izročilo starejših
oziroma oddaljenih kultur.
Doslej sta v zbirki izšli dve
knjigi.
Prva ima naslov Sanje, na-
pisala pa sta jo David Coxhe-
ad in Susan Hiller. Strnila sta
povzetke iz biblije, islama, gr-
ške mitologije, etnografskih
tradicij različnih narodov, in-
dijske modrosti ter novejših
psihoanalitičnih raziskav. Iz
vsega je razvidno, da so imele
sanje vedno velik pomen, ven-
dar pa je bilo njihovo tolmače-
nje zelo različno. Ponekod jim
pripisujejo magična, vizionar-
ska sporočila, v družbah, kjer
prevladuje racionalnejša at-
mosfera, pa so prisotne bolj
analitične in razimnske inter-
pretacije.
Zev ben Simon Haleri je na-
pisal knjigo Kabala, v kateri
predstavlja posamezne mistič-
ne vidike judovske vere. Ka-
bala se je ob enotnem izhodiš-
ču razvila v različne oblike, si-
cer pa izpostavlja podobo bož-
jega ravnotežja z drevesom
življenja, ki je v samem središ-
ču kabale.
Poleg omenjenih dveh bo
v zbirki izšlo še petindvajset
knjig, ki bodo obravnavale
nam manj znana področja du-
hovnosti. Med njimi so Egip-
tovske skrivnosti, Sveti Tibet,
Kult mačke, Tantra, Tao,
Astrologija, Zen, Keltske
skrivnosti. Sveta geometrija
ter Alkemija, gre pa izključno
za dela tujih avtorjev.
BORIS GORUPIČ
NACEUSKIH PLATNIh
Lahko se zgodi tudi vam, ZDA,
romantična komedija
Režija: Andrew Bergman, vloge: Nicholas Cage, Bridget
Fonda, Rosie Perez
Charlie Lang (N. Cage) si
v svojem življenju želi le
nekaj preprostih reči: da bi
bil dober policaj in poma-
gal sosedom, da bi ljubil
ženo in si ustvaril družino.
Njegova žena Muriel (R.
Perez) pa ima čisto drugač-
ne načrte, vsi pa imajo
opraviti z denarjem. Pre-
drzna frizerka je, ambici-
ozna in polna želja in pred-
vsem si želi iz Queensa na
Manhattan; skratka, žeU se
znebiti življenja s Charli-
jem. Potem je tu še Yvonne
(B. Fonda), natakarica do-
brega srca, ki jo mož ne le
zanemarja, ampak spravi
tudi na boben. Prav tistega
dne, ko je sodišče razglasi-
lo njen bankrot, se prikaže
Charlie in želi kosilo. Zara-
di službene dolžnosti mora
oditi še preden poje kosilo,
in ko plačuje opazi, da ni-
ma dovolj denarja, da bi
dekletu dal napitnino. Po-
maha s svojo srečko, ki jo je
ravnokar kupil ženi, in
Yvonne obljubi, da si bosta
denar razdelila na pol, če
njegova srečka zadene. Če
pa ne, se pač vrne zaradi
napitnine.
Presenečenje se zgodi!
Charlie resnično zadene
kupdenarja - 4milijonedo-
larjev! Še večje preseneče-
nje pa sledi, kajti svojo ob-
ljubo drži in pol dobitka
podari natakarici Yvonne
- kot napitnino! Njegova
žena je besna, njihova živ-
ljenja pa se zaradi boga-
stva spremenijo, kot bi ni-
koli ne mogh niti sanjati.
Ko človek požre obljubo,
kako se potem počuti, kako
gleda nase? To vprašanje
razvija film delno satirič-
no, delno z veliko domisel-
nosti, delno pa preprosto
zabavno, v osebi glavnega
junaka Charlija, ki kljub
cinizmu sodobne družbe,
resnično verjame v staro-
modne stavke kot: »Oblju-
ba dela dolg« in »Dal sem
častno besedo.« Charlie je
prav zares pokončen fant
- Charlie je človek, ki za
svojo srečo in dokazovanje
ne potrebuje milijon dolar-
jev. Precej drugače je z nje-
govo ženo, ki je prav divja,
ker je CharUe dal polovico
denarja popolni tujki, vi-
šek vsega pa je seveda dej-
stvo, da sta oba postala
medijska ljubljenčka.
Charlie in Vvonne skupaj
pomagata ljudem na vse
mogoče načine, skupaj bi
lahko spremenila svet - na
tej poti pa se nehote tudi na
smrt zaljubita.
Emanuei in butarice
iz zaicladnice
Preteklo soboto je v Narod-
nem domu v Celju nastopil
Mešani komorni zbor Emanuei
pod vodstvom mlade dirigent-
ke Bernarde Kink.
Osemnajst simpatičnih mla-
dih pevcev je izvedlo koncert
v dveh delih. V prvem delu so
predstavili svoj prednostni re-
pertoar iz cerkvene zborovske
zakladnice z orgelsko sprem-
ljavo in vložki godalnega tria.
Nastopajoče soliste je občin-
stvo še posebej toplo sprejelo.
Devet skladb najpomembnej-
ših slovenskih cerkvenih slda-
dateljev so povezali v simbo-
lične butare in s tem posrečeno
naznanili prihajajoče veliko-
nočne praznike. V drugem de-
lu so izvedli pester splet glas-
benih umetnin: štiri iz svetov-
ne glasbene literature in pet
priredb slovenskih narodnih
pesmi. Zven spremljajočih ci-
ter je požlahtnil zaključek le-
pega večera.
Mladinski komorni zbor
z lepim in pomenljivim ime-
nom Emanuei (hebrejsko: bog
z nami!) je bil ustanovljen na
pobudo članov mladinske ve-
roučne skupine iz župnije sv.
Danijela v Celju. Ustcinovite-
Ijica in dirigentka zbora je
mlada študentka glasbe Ber-
narda Kink, ki z velikim tru-
dom, voljo in ljubeznijo vodi
mlade pevce k skupnemu cilju
- odkrivanju lepote petja in
prijateljskega druženja. S svo-
jim petjem redno sodelujejo
pri bogoslužju v domači cerk-
vi, nastopali pa so tudi v šte-
vilnih krajih Slovenije in na
Avstrijskem Koroškem.
Uspešno so sodelovali na revi-
jah Mlada pesem v Bohinju,
cerkvenih zborov v Rogaški
Slatini, na vseslovenski reviji
cerkvenih zborov v Ljubljani,
letos pa so prvič nastopili na
občinski reviji pevskih zborov
v Celju.
LEANDER LITERA
ZAPISOVANJA
Poraz na domačein
igrišču

Da mi ne hi kdo očital, da
zastonjsko ali, bognedaj, ta-
kole malo obstransko, se
pravi potihem spravljam
v svoj žep mastne denarce,
delam reklamo svojim prija-
teljem in znancem; lastnik
ene izmed ljubljanskih pro-
dajaln CD-jev mi je potar-
nal, kako so kupci počasi
»zblazneli« in kako ob sle-
hernem novem filmu, ki ga je
moč videti tudi tostran Alp,
zdrvijo naravnost v proda-
jalno in sprašujejo po tem ali
onem soundtracku iz tega ali
onega filma. V denar gredo
skratka še najbolje sound-
tracki. Music from the origi-
nal motion picture Pulp Fic-
tion je bil menda razprodan
v enem samem dnevu. Da
o glasbi iz filma Natural
Bom Killers niti ne govo-
rimo.
Kaj pa slovenska produk-
cija? Hja, soundtrackov iz
slovenskih filmov takorekoč
ni. Babica gre na jug režiser-
ja Vincija Vogue Anžlovarja
je pravzaprav svetla izjema.
Na glasbenem tržišču smo
res dobili nov izdelek, toda
prodajanost tega izdelka je
bila podobna gledanosti fil-
ma. Mizerna, skratka. Še
več; film je imel celo več gle-
dalcev, kakor CD poslušal-
cev. Danes lahko soundtrack
iz filma Babica gre na jug
najdete le še v kakšnem za-
prašenem in pozabljenem
kotu bolje založene proda-
jalne CD-jev, ki so nastali na
filmski bazi.
Zato pa je toliko močnejše
slovensko gledališče. Prav-
zaprav že stare in oguljene
zgodbe, ki pa venomer dobi-
vajo nove in nove vsebine.
Na Slovenskem, vemo, ima
gledališče več gledalcev ka-
kor film. Slovenski, seveda.
Rusko misijo Tomaža Pan-
durja si je samo v Ljubljani
ob enkratni postavitvi ogle-
dalo več ljudi kot celovečer-
ni Halgato v mesecu dni. In,
jasno: če ne dosežeš gola, ga
dobiš. In podobno se je zgo-
dilo s slovenskim filmom. Na
polju, ki je izključno v lasti
filmske umetnosti, je taista
umetnost krepko izgubila.
Na domačem terenu jo je ta-
korekoč premagalo gledališ-
če. Že res, da za razliko od
slovenskega filma slovensko
gledališče dosega zavidljive
rezultate tudi onstran matič-
nih meja, toda izgubiti na
lastnem terenu, to... to...
ja, to je pa že kar mala kriza.
Kaj se je pravzaprav zgo-
dilo? Matjaž Pograjc, gleda-
liški režiser, je v Slovenskem
mladinskem gledališču po-
stavil »politični strip«
žanrska oznaka) z nasl^
Butterandfly. Predstavo, I
je - resnici na ljubo ~
povprečna tako za sloveli
gledališče, kakor tudi za nk
gov opus osebno. Je pa pr^^
stava zanimiva z drugepi^^^
Z glasbene in sploh kultur^
loške, najprej, glasbo ^
predstavo so v celoti naredil
člani rokovske zasedbe
molition Group. In v nji
skupaj z igralci tudi prep?
vali. In ob predstavi iz^
tudi istoimenski CD. Sound
track, takorekoč, ki sejesi
mo v prvem tednu prodaji
boljše kot Babica gre na
v dveh letih. Komerciak
najbolj donosna oblik
umetnosti je svoje igrišč
prepustila komercialno en
najbolj šibkih umetnosti. I
ena najbolj šibkih umetnoi
je finančno premagala k
mercialno najbolj mm
umetnost. Pa to seveda a
pomeni, da je slovensko
dališče pač nekaj posebneži
Daleč od tega. Problem'^
namreč v slovenskem fiM
Ta je globoko pod svetovni
(oziroma ameriškim!) i
evropskih povprečjem.
Uspešnost soundtracka
gledališke predstave pa je.
en dokaz več, da s slove
skim filmom zares nekaj
»štima«. Pa čeprav ga pr,
zaprav delajo isti ljudje i
gledališče. Vsaj igralsko, i
utegne pomeniti, da z igra.
ni prav nič narobe. Probli
je torej drugje. V režiserji
in producentih?Morda. Pii
gotovo pa ne v gledalcih. {
smo razvajeni, to še ne p-
meni, da smo slabi gledak
Da smo na isti ravni kot si
venski film.
Kakorkoli, ni naša stn
da bi ugotavljali, zakaj f
slovenskem filmu tako hd
»škriplje«. Še več, ni ni
stvar ocenjevati prodajo O
jev. Ima pa pravico na'
opozoriti. In si pri tem
ti svoje.
Worid music po siovensiio
Slovenske ljudske pesmi na pnrl kaseti vokalne skupine Katice
Pred nedavnim je, na pro-
mocijskem koncertu v klubu
Cankarjevega doma, dva-
najst deklet, zbranih v sku-
pino Katice, s slovenskimi
ljudskimi pesmimi navdušilo
prisotne. Barbara Povše Go-
lob, Nataša Kosmač, Kar-
men Rus, Anita Peceli, Naja
Zapušek, Polona Čeh, Mar-
jana in Darinka Borštnik,
Marjeta Tekavec, Manca
Habjančič, Alenka Trampuš
in Barbara Peršut, so takrat
v hramu slovenske kulture
promovirale svojo prvo ka-
seto, ki so jo pod producent-
skim vodstvom Roberta
Magnifica, v studiu Činč
posnele za založbo Helidon.
Katice so sprva začele kot
plesalke in pevke pri Aka-
demski folklorni skupini
France Marolt, v začetku
lanskega leta pa so ustanovi-
le lastno vokalno skupino.
Nase so kmalu opozorile
s sodelovanjem na debitant-
ski kaseti in kompaktni
plošči Roberta Magnifica, ki
je dekleta tudi pripravil
k snemanju. Na kaseti se je
tako znašlo kar 16 sloven-
skih ljudskih pesmi iz Go-
renjske, Koroške, Štajerske,
Rezije, Porabja, Dolenjske,
Pretanurja in Bele Krajine.
Vse so vzete iz arhiva Glas-
beno narodopisnega inštitu-
ta pri SAZU, nekatere
njih pa so stare že več'
100 let. Katice omenjene?
smi prepevajo tako, da
skušajo čim bolj pribli^
izvirnemu ljudskemu iz''!''
lu, hkrati pa v pesmi vnaš^
svoj temperament in ^
dost. Kaseta Katic je ?
membna tako za prom'^
Slovenije v tujini, kjer W
ska glasba spet pridobiva
veljavi, kot za ohranr
naše   kulturne   dediš'^'^
Prav zato je Urad za
miranje republike Slo^^
ta projekt vključil v pr"^
promocije naše države ^
to 1995. ^
it. 15. - 13. april 1995

KULTURA
Beneški trgovec v gledališču
^inshfo že težko pričakale novo premiera na velikem oam
2 dvema predpremierama
tem tednu, po nocojšnji
^mieri in jutrišnji ponovi-
^ je veliki oder Slovenske-
ljudskega gledališča Ce-
L ponovno oživel. Živahna
pališka sezona v SLG Ce-
je nadaljuje z delom W.
jhakespeara Beneški trgo-
v režiji gosta, režiserja
j, Zagreba in njegovo ekipo
sodelavcev, Ivico Kunče-
vičem.
Uprizoritev je v prevodu
Otona Župančiča in lektorja
Marijana Pušavca, ki je pre-
vod, kot je dejal na novinar-
ski konferenci pred premi-
ere, »ponaredil«, oziroma,
posodobil. Župančičev pre-
vod je namreč že jezikovno
zastarel in prav zato se
v zadnjih letih pri postavi-
tvah del z njegovimi prevodi
pojavljajo problemi. Celjska
predstava Beneškega trgov-
ca jim bo na tak način skuša-
la ubežati, ponaredba prevo-
da pa je bila narejena za po-
trebe celjske predstave.
Postavitev je celjski an-
sambel zaupal Ivici Kunče-
viču, ki je v svoji tridesetlet-
ni karieri na odre postavil
prek 90 predstav: na du-
brovniških letnih igrah, pa
v Gavelli, v tujini, od leta
1982 pa je hišni režiser
v HNK Zagreb. V Sloveniji
gostuje prvič in tudi Bene-
škega trgovca je režiral pr-
vič. Za svoje režije je prejel
veliko nagrad in priznanj in
danes, kot je povedal sam,
Shakespeara gleda z zrelost-
jo režiserja, ki je prav v času,
ko je postavljal celjsko pred-
stavo, izpolnil še svoj živ-
ljenjski jubilej. Pravi, da so
prav dela, ki niso ne tragedi-
ja in ne komedija, polna mo-
drosti. In Beneški trgovec je
prav tako delo, ki ima dve
paralelni temi: temo tujca
v neki družbi ali svetu in te-
mo ljubezni, ki ima rok tra-
janja. Obe pa se na svojstven
način povezujeta in dopol-
njujeta v eno samo enostav-
no in pretresljivo temo.
S celjskim ansamblom in
gledališkimi delavci se je re-
žiser Ivica Kunčevič odlično
ujel in pričakovati je, da bo
takšna tudi predstava ob
asistenci Mihe Alujeviča.
Dramaturg je bil Petar Bre-
čič, scenograf Dalibor Lagi-
nja, asistent scenografa Da-
mir Šegota, kostumografka
Danica Dedijer, avtor glasbe
Neven Frangeš, izdelovalec
mask Franc Lukač, obliko-
valec luči Zoran Mihanovič,
koreograf Igor Jelen, asi-
stentka koreografa Natalija
Jenko. Igrajo pa: Janez Ber-
mež, Drago Kastelic, Zvone
Agrež, Igor Sancin, Davor
Herga, Bojan Umek, Tomaž
Gubenšek, Jure Ivanučič
k.g., Renato Jenček, Peter
Boštjančič, Stane Potisk,
Vesna Maher, Mirjana Šaji-
novič k.g., Vesna Jevnikar,
Darja Reichman, Nataša Zu-
pančič-Konc in plesalke:
Aleksandra Vučkovič, Kata-
rina Magajne, Tamara Ško-
beme, Natalija Jenko, Urška
Podpečan, Anja Rebek in
Igor Jelen.
MATEJA PODJED
la treh revijah 600 pevcev
v nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu Svobode v Grižah zadnja od treh revij odraslih
levskih zborov, ki jih je pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Na reviji so
mevali ženski pevski zbor iz Griž, moški pevski zbori iz Prebolda, Petrovč, Vinske gore in
kpetra ter mešani pevski zbori iz Tabora, Petrovč in s Polzele. Skupaj je na vseh treh revijah
Btopilo okoli 600 pevcev in pevk, revije pa so pokazale, da je zborovsko petje v občini
fjubljeno, ter da je v malo kateri občini toliko pevskih zborov in vokalnih skupin kot jih je
ilski. Na sliki: Med nastopom Ženskega pevskega zbor Griže, ki ga vodi Breda Veber.
T. TAVČAR
|Pod novim - starim
Imenom
v letu slovenske osamosvojitve je
4or skupaj s Celjskim godalnim orke-
^om ponovil spored božičnega kon-
(Srta za velikonočne praznike v Celju
■■i Šoštanju, nato pa se je začel skrbno
pripravljati za nastop na tekmovanju
'nizozemskem Amhemu. Toda tja bi
"»oral odpotovati ravno ob za sloven-
narod usodnih trenutkih osamo-
^3janja. Tako je na dan razglasitve
dostojnosti Slovenije nastopil še''
^nekaterimi drugimi celjskimi kultur-^
skupinami na Glavnem trgu.     ^
Pomemben nastop je imel zbor v je- ;
""^i ko so celjski zbori v Opatijski?
J^kvi s skupnim koncertom počastili •;
'""-letnico Gallusove smrti. Na tem^
koncertu, pa tudi že nekoliko prej na
Medobčinski reviji pevskih zborov, je
nastopil pod novim imenom Celj-
^° pevsko društvo, kajti občni zbor je
J: junija 1991 potrdil ponovno oživi-
^ imena, ki je bilo nekdaj ponos celj-
J^. kulture in venomer v mislih in
zavednih članov društva.
L^to 1992 je bilo v zgodovini Celj-
ega pevskega društva spet posebej
amenito. Zbor je namreč meseca ja-
pel na avdienci pri papežu Ja-
Pavlu II. Enotedenski izlet v Fi-
C^^. Rim in Vatikan je duhovno in
3umo obogatil člane zbora. Več ti-
Mernikom iz raznih krajev sveta, ki
Hj^^i prisotni v avdienčni dvorani, je
^inov skoraj enoumi nastop predsta-
tQ/j^gastvo slovenske pesmi in zbo-
skegg petja zbor je pri avdienci
Hj. ^'ttljal poznejši veleposlanik Slove-
Vatikanu Štefan Falež, predsed-
^ in dirigent zbora pa sta svetemu
^ v imenu mesta Celje podarila
vmietniško izdelan Plečnikov kelih.
Seveda tudi obisk Rima in Vatikana ni
minil brez številnih priložnostnih na-
stopov po nmogih katedralah in cerk-
vah. Po tem vtisov polnem potovanju
pa se je moral zbor spet intenzivno
pripravljati za tekmovanje Naša pe-
sem v Mariboru, ki je bilo tokrat orga-
nizirano prvikrat na mednarodni rav-
ni. Vmes je zbor prepeval še na veliko-
nočni maši v Opatijski cerkvi, ki jo je
neposredno prenašala slovenska tele-
vizija. Na mariborskem tekmovanju je
imel dva nastopa, kajti propozicije so
bile nekoliko spremenjene; spet je do-
segel visoko uvrstitev in prejel srebrno
plaketo na mednarodnem tekmovanju.
S petjem pri maši v počastitev 60-let-
nice celjskega opata Friderika Kolška
je zbor končal prvo sezono v novi dr-
žavi.
V sezoni 1992/93 je predsedniške
posle prevzel spet Janko Poklic, diri-
gent pa je pripravil nov zborovski spo-
red, ki so se ga pevci lotili z veseljem in
zanimanjem. Poleg sodobne zborovske
glasbe so tokrat posegli še po zborov-
ski zabavni glasbi in spomladi 1993
priredili zelo odmeven koncert, na ka-
terem je sodeloval tudi najboljši slo-
venski estradni pevec Oto Pestner. To
sezono so pevci končali z razposajenim
piknikom v Dramljah. V zabavno plat
pa je bilo usmerjeno tudi delo zbora na
začetku sezone 1993/94, saj so se pevci
z veseljem odzvali vabilu zabavnega
orkestra Žabe za skupen nastop na
božičnem koncertu. Pred tem se je
v mesecu novembru zbor še mimogre-
de odpeljal na gostovanje v partnersko
nemško mesto Grevv^enbroich in z dve-
ma koncertoma dostojno izpolnil svoje
kulturno umetniško poslanstvo.
koncert pripravil spored pesmi izk-
ljučno iz slovenske glasbene zakladni-
ce, s čimer je samo potrdil svoje široke
repertoame sposobnosti. Nenazadnje
je to dokazal tudi ob koncu sezone, ko
je nastopil na dveh spominskih sveča-
nostih v čast narodnoosvobodilnega
boja s partizanskimi pesmimi, čeprav
bi le-te po mnenju nekaterih morale
sedaj v pozabo... Vsa zadnja sezona
pa je tudi že potekala v pripravah na
proslavo stoletnice Celjskega pevske-
ga društva.
Sklep
Okrogle obletnice so v preteklosti
pri Celjskem pevskem društvu slavili
različno. V prvih desetletjih so se naj-
večkrat zgledovali po datumu, ko je
bilo od oblasti dano dovoljenje za za-
četek delovanja društva, to pa se je
zgodilo decembra 1894. Nekajkrat je
bilo proslavljanje obletnice povezano
še s kakšnimi drugimi priložnostmi.
Sicer pa se je običaj slavnostnih kon-
certov uvedel šele ob 25-letnici. Bolj
ali manj se je nato rojstni dan zbora
oziroma Celjskega pevskega društva
slavil vsakih pet let do začetka vojne
1941. leta. Kljub temu, da se je zbor po
vojni preimenoval, pa je v njem še vla-
dal »Cepedejevski« duh. Le tako razu-
memo tudi nadaljnje vztrajanje pri
obujanju spomina na ustanovitev. Zla-
sti še, icer obletnic niso proslavljali le
interno, ampak je bil vsakokratni
slavnostni koncert tudi osrednji celj-
ski kulturni dogodek. To pa je potrdi-
lo, da je bilo Celjsko pevsko društvo
vseh sto let še kako prisotno v mest-
nem kulturnem dogajanju, s svojimi
kakovostnimi dosežki pa tudi eden
najpomembnejših poslancev pri pred-
stavitvah mesta Celje v domovini in na
tujem.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo drevi ob 19.30,1
za abonma četrtek, uprizorili prvo premiero dela Williama
Shakespeara Beneški trgovec, ki jo je režiral Ivica Kunčevič,
Jutri, v petek 14. aprila ob 19.30 pa bodo predstavo Beneški
trgovec uprizorili tudi za abonma premiera in izven. V torek
bodo Beneškega trgovca ob 11. uri uprizoriU najprej za abonma
peti šolski, ob 19.30 pa še za abonma torek. V sredo ob 15.30, pa
še za abonma prvi šolski in izven.
V kulturnem domu KUD Zarja v Tmovljah bo drevi ob 19.30,
amaterski gledališki ansambel KUD Zarja iz Tmovelj, uprizoril
komedijo Mihaila Fanasjeviča Bulgakova Zojkino stanovanje.
V Kulturnem centru v Laškem si lahko drevi ob 19.30, ogledate
premiero gledališkega dela šolske skupine Venera iz Laškega
z naslovom Pavliha malo čez les, ki ga je režirala Mira Siljan.
V Domu kulture v Žalcu bo v sredo, 19. aprila ob 19.30, še
zadnja predstava gledališkega abonmaja, z gostovanjem Prešer-
novega gledališča iz Kranja in s komedijo Kadar mačke ni
doma. .....
OMCERTI
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo danes
zvečer ob 20. uri, koncert Celjskega pevskega društva, ki ga vodi
Edvard CJoršič.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina pa bo
v soboto, 15. aprila ob 20. uri, velikonočni koncert Celjskega
orkestra Akord, ki ga vodi Matjaž Breznik.
V telovadnici osnovne šole v Štorah bo v sredo, 19. aprila ob
19.30, koncert vokalne skupine Kompolčani, pod vodstvom
Milana Kasesnika, ob njihovi 10-letnici delovanja. Gostje pa
bodo člani Mešanega pevskega zbora Kovinotehne iz Celja, ki
ga prav tako vodi Milan Kasesnik.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v nedeljo, 16.
aprila ob 19.30, koncert Mešanega pevskega zbora iz Dobrne, ki
ga vodi Gojko Bervar.
V Cafe galeriji Kljub bo v soboto ob 20. uri, koncert skupine
Emerson iz Vojnika.
A.ZSTAVE
V Laškem dvorcu bodo jutri, v petek ob 18. uri, odprli razstavo
likovnih del akademskih slikarjev Marjana Keršiča in Kiarja
Meška. Predstavitev obeh imietnikov bo opravila Marlen Prem-
šak, umetniški program pa bo v izvedbi harfistke Mojce Zlobko.
V Cafe galeriji Kljub bo do 6. maja, na ogled razstava fotografij
Dušana Merklina in račimalniških grafik Matije Praznika.
V občinski matični knjižnici v Žalcu si lahko do 25. aprila,
ogledate razstavo grafičnih listov likovnega pedagoga Arpada
Šalamona.
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bodo
danes ob 19. uri, odprU razstavo sUkarjev, članov Zveze štajer-
skih imietnikov iz Gradca in sicer Waltrauta Gschiela in Bemda
Haslerja.
V galeriji Vegrad v Velenju bo do 21. aprila na ogled razstava olj
in akvarelov Irene Guček.
V galeriji Keleia je odprta rajstava Marjana Jevšovarja.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do sobote odprta raz-
stava Slovenci v Veliki Britaniji.
V Likovnem salonu v Celju bo do jutri na ogled razstava slikar-
skih del Milana Goloba.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo do 28. aprila na ogled
pregledna razstava slikarskih del Maksima Sedeja, ki jo je
posredovala Modema galerija iz Ljubljane.
V avli Razvojnega centra v Celju bo do konca aprila odprta
razstava del v olju Tonija Moharja.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 13.
maja ogledate razstavo starih grafičnih Ustov v različnih tehni-
kah z naslovom Vodne ptice.
V jedilnici Cinkarne Celje si lahko do 27. aprila, ogledate
razstavo z naslovom Izrael skozi objektiv, Fotokino krožka
Ljudske tehnike Cinkarne Celje.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo do sobote
odprta razstava Sokoli na Celjskem.
V hotelu Merx v Celju bo do 20. aprila, razstavljal likovna dela
Maksimiljan Nezman.
V jedilnici Cinkarne bodo do 27. aprila na ogled umetniške
fotografije Fotokino krožka Ljudske tehnike Cinkarne Celje.
V Zdravstvenem domu v Celju v aprilu razstavlja Stjepan Vr-
banič.
I     M    O
Union od 13. do 16.4. ob 16., 18. in 20. uri ter od 17. do 19.4. ob
17., 19. in 21. uri ameriški film Lahko se zgodi tudi vam, 13.4. ob
22. uri ameriški film Nell, 14.4. ob 22. uri ameriški film Uteme-
ljeni sum, 15.4. ob 22. uri ameriški film Izbruh ter 16.4. ob 22.
uri ameriški film CarUtov zakon; Mali Union od 13. do 16.4. ob
20. uri ameriški film Ruby cairo, od 17. do 19. 4. ob 20. uri pa
ameriški film Šund; Metropol od 13. do 19.4. ob 16. in 17.30
ameriški film 101 Dalmatinec, obl9. in21.15pa ameriški fUm
Zvezdna vrata; Dom od 13. do 16.4. ob 18. uri ameriški film
Klient, ob 20.15 pa ameriški film Hitrost, od 17. do 19. 4. ob 18.
uri ameriški fUm Neposredna nevarnost, ob 20.30 pa ameriški
film Maverick.
Kino Rogaška Slatina 14. in 17.4. ob 18. in 20.30 ameriški film
Rojena morilca.
Kino Dobrna 15. ob 19. uri in 16.4. ob 17. uri ameriški film
Junior.
Kino Žalec 13.4. ob 20. uri francoski film Kraljica Margo, 14. 4.
ob 20. uri in 16.4. ob 20.15 ameriški film Nočni čuvaj, 15.4. ob
20. uri ter 16.4. ob 18. uri pa ameriški film Forrest gump.
"I it. 15.-13. april 1995
NASI KRAJI IN LJUDJI

Temeljni liameii Je srce
Srednja zdravstvena šola Celje praznuje UO-letnico ohstoja
v brošuri, ki so jo v Sred-
nji zdravstveni šoli Celje iz-
dali ob 40-letnici svojega ob-
stoja in razvoja, je na vid-
nem mestu zapisana misel
Viktorja E. Frankla: »Če ho-
čemo graditi mostove od člo-
veka do človeka - in to velja
tudi za mostove spoznanja in
razumevanja - potem temelj-
ni kamni mostov ne smejo
biti kamni, ampak srce.«
To misel so v štirih deset-
letjih vcepljali zdravstvenim
tehnikom in bolničarjem, ki
morajo ob strokovni uspo-
sobljenosti pri svojem delu iz
dneva v dan kazati tudi in
predvsem human odnos do
bolnika.
Srednja zdravstvena šola
Celje je bila ustanovljena kot
tretja v Sloveniji v šolskem
letu 1954/55. Vse do leta
1971 jo je vodila ravnateljica
Stanislava Škrabec, po eno-
letnem ravnateljevanju prof.
Jožeta Rotarja, je krmilo šole
za skoraj 2 desetletji prevzel
prof. Franc Puncer, zadnja
4 leta pa je ravnateljica prof.
Marija Marolt. Šola je nasta-
la predvsem iz potreb celjske
bolnišnice po šolanem sestr-
skem kadru, z bolnišnico,
celjskim zdravstvenim do-
mom in drugimi zdravstve-
nimi ustanovami na Celj-
skem pa še vedno izredno
dobro sodelujejo. Tako po
besedah ravnateljice prof.
Maroltove prav zdaj iščejo
ustrezne možnosti za razre-
šitev prostorskih problemov
šole znotraj bolnišnice. »Če
ne bomo našli ustreznih
možnosti, ostaja še vedno
odprta pot za novogradnjo,
saj so bili načrti in izbor lo-
kacije na Glaziji že nareje-
ni,« pojasnjuje in dodaja, da
potrebe celjskega zdravstva
in hkrati kadri, ki jih v šoli
že imajo, odpirajo tudi mož-
nosti za razvoj višjega oziro-
ma visokošolskega študija
zdravstvene nege v mestu ob
Savinji.
V šoli že leta posvečajo
precejšnjo pozornost izobra-
ževaiiiu ockaslih, tako zdaj
izobražujejo za poklica
zdravstveni tehnik in bolni-
čar, ob tem pa letos praznu-
jejo tudi 10-letnico usposab-
ljanja za poklic maserja in 5-
letnico za poklic pedikerj^
Želje oziroma poklicne
mere osmošolcev ter potrpk!
zdravstvenih ustanov 3
strokovno usposobljen^
zdravstvenih tehnikih ^
skorajda skladne. Ic šola \^
Osrednja slovesnost ob 40-^
niči Srednje zdravstvene %1
Celje bo danes (v četrtek) ^
16. uri v veliki dvorani ce|j.
skega Narodnega doma. V kuj.
turnem programu bodo nasto!
pili dijaki šole. Mešani komo(.
ni zbor Celje in New Swii^
Quartet, podelili pa bodo tu|
priznanja delavcem šole za ]j
in več letno zvestobo in usp^j.
no delo ter Bolnišnici Celje u
primarij docentu dr. ZvonJ
mirju Šušteršiču. \
zaradi prostorskih težav
zadnja leta vse več težav. Taj
ko kaže, da bodo morali tud
letos zaprositi za omejitev
vpisa v prve letnike, saj jem
šolo za razpisanih 150 učnii
mest v šolskem letu 1995/9J
prvo prijavo oddalo kar I9j
osmošolcev.
I. STAMEJČIC
Učiteljski zbor Srednje zdravstvene šole Celje v prazničnem šolskem letu 1994/95.
Nova storitev, ilobra rešitev
Študentski servis Celje za popolno življenje študentov
Klub študentov celjske regi-
je je marca odprl nov študent-
ski ser\'is v Celju, ki so ga po-
imenovali Študentski servis
Celje.
Klub študentov celjske regi-
je je društvo študentov, kate-
rega cilj je ustvariti utrip štu-
dentskega življenja tudi v Ce-
lju. Z nalogami, ki so si jih
zastavili, bi radi ustvarili bolj-
še socialne, kulturne in druge
pogoje. Njihovi cilji so med
drugim popusti pri sredstvih
javnega prometa, popusti pri
nakupih študijske in druge li-
terature, uvedba študentskih
bonov za prehrano v gostin-
skih lokalih v Celju in okolici,
popusti pri obiskih kulturnih
in športnih prireditev, stro-
kovna in finančna pomoč štu-
dentskim projektom, organizi-
ranje predavanj, seminarjev,
strokovnih ekskurzij, organi-
zacija kulturnih skupin, kot so
pevski zbor oziroma plesne,
folklorne in druge skupine.
Študentski servis Celje, ki ima
svoje prostore na Miklošičevi
1, drugo nadstropje (nad Tri-
mom), posreduje občasna in
začasna dela dijakom in štu-
dentom od ponedeljka do pet-
ka od 7.30 do 16.30, ob sobo-
tah pa od 8. do 12. ure. Njiho-
va telefonska številka je 26-
512.
prirejanje umetniških in lite-
rarnih večerov, razstav, kon-
certov in plesov ter seveda or-
ganizacija rekreacije, športnih
srečanj in tekmovanj. Z željo
po uresničitvi teh nalog so
ustanovili Študentski sei-vis
Celje. Celoten dobiček servisa
bodo namenil za obštudijske
dejavnosti Kluba študentov
celjske regije na socialnem,
kulturnem, izobraževalnem in
športnem področju.
Študentski servis Celje ima
slogan Nova storitev, dobra
rešitev. Prednosti v primerjavi
s celjsko poslovalnico študent-
skega servisa Maribor so po
besedah Primoža Kristana,
predsednika Kluba študentov
celjske regije, pestrejša po-
nudba bančnih storitev, daljši
delovni čas, hitrejša izplačila,
prijazni uslužbenci in širša
ponudba del.
V dobrem mesecu dni se je
v Študentski servis Celje včla-
nilo že preko sto dijakov in
študentov. Za članstvo potre-
bujete le potrdilo o šolanju, iz-
plačila pa potekajo preko štu-
dentskih napotnic na SKB
banko oz. na Banko Celje. Zbi-
rajo že prijave za počitniško
delo, prav tako pa pozivajo
podjetja in obrtnike, da potre-
be po delu objavljajo na Štu-
14. aprila ob 20. uri priprav-
ljajo ob odprtju Študentskega
servisa Celje otvoritveno raja-
nje za študente v prostorih
Kluba študentov celjske regije
na Jurčičevi 1, nasproti Vrt-
nice.
dentskem servisu Celje in tako
pripomorejo, da denar ostane
v Celju in se dejansko nameni
celjskim dijakom in študen-
tom in ne odplava v zasebne
roke Študentskega servisa
Maribor.
SIMONA BRGLEZ
Zgodnji Icrompir že v zemiji
Savinjčani so tople dni izkoristili za sajenje zgodnjega kro
pirja. Zemlja je ta čas že dovolj ogreta, tako da bo krom
lahko nemoteno kalil. V glavnem ga sadijo za lastne potre
nekateri pa tudi za prodajo. Na sliki: Ožetovi iz Orove vasi
pripravi krompirja in sadilnika za sajenje krompirja.      i
T. TAVi
Tabor praznuje
Novi mostovi, obnovljene ceste, sejem...
v krajevni skupnosti Tabor
v žalski občini praznujejo kra-
jevni praznik 23. aprila, v spo-
min na kmečke upore iz leta
1635. v počastitev praznika bo
prva večja prireditev, 4. šent-
jurski sejem, na jurjevo nede-
ljo, 23. aprila.
Sejem bo postavljen v okoli-
ci Doma krajanov v Taboru in
bo odprt od 9. do 19. ure. Kot
vsako leto bi se ga naj udeležili
razstavljavci iz vse Slovenije,
naprodaj pa bo kmečko oro-
dje, suha roba, semena in dru-
go. Na sejmu bodo sodelovale
tudi kmečke žene z dobrotami
iz svojih kuhinj, ki bodo pri-
pravile razstavo.
Od 23. do 29. aprila se bodo
zvrstile še razne druge športne
in kulturne prireditve. Osred-
nja slovesnost bo 29. aprila
s slavnostno sejo, na kateri bo-
do podelili priznanja krajevne
skupnosti. Od 24. do 29. aprila
bo na ogled raziskovalna nalo-
ga celostnega razvoja podeže-
lja, ki jo bodo v tej krajevni
skupnosti izdelali ljubljanski
študentje pod vodstvom prof.
Milana Nateka.
Od lanskega do letošnjega
praznika so v krajevni skup-
nosti veliko naredili tudi na
komunalnem področju. Lan-
ske poplave so napravile veli-
ko škode. Tajnik KS Tabor,
Vid Poznič je o odpravi posle-
dic  povedal:   »Do  sedaj  so
zgrajeni že štirje večji novi
mostovi, dva čez potok Konjiš-
čico in dva čez Ojstrico, pet
manjših pa je v izgradnji.
Upamo, da bomo v teh dneh
obnovili ceste Loke-Konjišči-
ca v Črni vrh in preplastili ce-
sto Loke-Ojstrica. Žal pa po-
teka sanacija vodotokov pre-
počasi.«
T. TAVČAR
Most čez potok Konjiščico, ki mu manjka le še ograja.
Družabno na Ceijsici icoči
v nedeljo se je na Celjski koči zbralo kar prec4
Celjanov, ki so se udeležili pohoda ter spretnostnih i"
družabnih iger v organizaciji Planinskega društva
Celje.
Pohod ter merjenje moči v družabnih in spretnostnin
igrah sodijo v okvir praznovanj občinskega praznika-
nagrade za najbolje uvrščene v streljanju s fračo ^
zračno puško, hoji s hoduljami ter vlečenju vrvi pa^"
prispevali celjska podjetja Klasje, Mesnine, Atka, Ci^'
karna. Moda, Kovinotehna in Alu Drame ter Kili L''
boje.
Št. 15. - 13. april 1995
^3
PRAZNIKI
fe rada imam, ti pisanico dam
\fisanlce so posebnost vzboilnega sveta, pri nas pa Bele krajine In Prekmurla,^ pravi Anilrela BranoeU
ipdreja Brancelj, etnologi-
umetnostna zgodovinar-
ji' jg kustosinja v Belokranj-
^'l muzeju v Metliki, kjer
^^■g eno najlepših zbirk be-
ftnjskih    pisanic.    Pred
tkim jc umetnost pisanja
f^gic pomen in značilnosti
'^o^ih. belokranjskih pisa-
•r predstavila v prostorih
li^te matične knjižnice.
.pisanice so značilnost
godnega sveta. Za najlepše
^gjo zbirke moravskih in
Mi pisanic,« je pripovedo-
ja sogovornica. »Tudi v Slo-
^ji so pisanice bolj poseb-
vzhodnega kot zahodnega
^ države. V Prekmurju jih
jienujejo remenke in so jih ne
00 pisali ampak včasih tudi
^ali s solno kislino. Pri nas
gjli krajini pa smo poznani
(leda po belokranjskih pisa-
jjah,« je upravičeno ponosna
jdreja Brancelj.
Pisanje belokranjskih pisa-
itje star običaj, kdaj natanč-
,so belokranjske ženice za-
ješ pisanjem, niti ni natanč-
1 podatkov. »Pisanice so pač
(jna, krhka zadeva, ki jo je
jljo hraniti stoletja. Tiste, ki
kimamo v naši čudoviti zbir-
iv Belokranjskem muzeju,
jajo na začetek stoletja,«
ijasnjuje kustosinja. In na-
iljuje: »Po starih zapisanih
lih so pisanice najprej bar-
li. Pisanice so očitno vedno
■e za darila, pobarvano
^pe bilo seveda lepše od
■pega in zato se je ljudem
Kio porodila ideja, da so
^čeli poslikavati. Ali risa-
ti, pisati kot pravimo Belo-
kranjci.«
Prve pisanice so bile rjavka-
ste ali rjavo rdečkaste barve,
danes za pojem belokranjske
pisanice velja čmo-rdeče-bela
kombinacija. »Včasih so za pi-
sanje pisanic uporabljali izk-
ljučno barve naravnega izvo-
ra,« pojasnjuje sogovornica.
»Prav so jim prišle skorje raz-
nih dreves, čebulni listi, ki jih
še danes mnogi uporabljajo,
pa žafranove korenine in pra-
željka; to je brazilski les, ki so
ga k nam zanesli mornarji.
Danes pa se uporabljajo tek-
stilne barve, zlasti črna, med-
• tem ko rdečo barvo pričarajo
pisanicam v glavnem s pomoč-
jo rdečega krep papirja.«
Pisanica icot
veiiiconočno dariio
Kako se človek pravzaprav
loti izdelave pisanice? »Zdi se
preprosto, a le poskusite,« se
nasmehne sogovornica. »Mno-
gi so poskusili, ampak dejan-
sko je treba imeti veliko prak-
se in rutine, da vse tisto, kar si
zamisliš, tudi v resnici narišeš
na pisanico. Popravljanja ni,
z eno potezo mora biti vse lepo
narejeno. Za pisanje pisanic
uporabljamo tako imenovani
batik postopek ali postopek
prekrivanja, ki ga nrmogi poz-
najo v zvezi s tiskanjem tka-
nin. Poznani so zelo lepi pri-
merki samo čmo-belih pisa-
nic, ampak očitno je bilo lju-
dem to premalo pisana kombi-
nacija, pa so dodali še rdečo
barvo.«
Kako torej začeti? »Določe-
ne zakonitosti seveda obstaja-
jo. Pri najstarejših pisanicah
so ljudje jajce najprej razdelili
na poldnevnike in vzporedni-
ke. S tem so dobili manjša po-
lja, pa so vsako drugo polje
izpolnili na primer s pikami.
In to je že bila pisanica. Potem
jim to ni več zadostovalo in so
v praznih poljih dodali še kak-
šen krog. Skratka, vedno so
ljudje jajce najprej razdelili na
manjše ploskve. Motivi na pi-
sanicah so v glavnem geome-
trični, zlasti je bilo to značilno
za najstarejše pisanice. Rast-
linski motivi, listi in podobno
- vse to se je začelo pojavljati
šele kasneje. Kot ena prvih
rastlin se je na pisanicah poja-
vila gozdna praprot. Značilno
je še to, da so včasih za pisani-
ce uporabljali izključno polna
jajca. V 70-ih letih so se ljudje
spomnili in pisanice začeli pi-
sati na prazne lupine.
Gospodinje so jajce izpihale,
nmienjak in beljak uporabile
za kuho, lupina pa je ostala za
pisanico.«
Tako kot danes so se pisani-
ce tudi v preteklosti darovale
za Veliko noč, le da so ob več-
jem pomanjkanju imele bi-
stveno drugačen in globlji po-
men kot danes. »Bila je nava-
da, da je fant včasih že na veli-
konočno soboto ali pa potem
v nedeljo prišel k dekletu,«
pripoveduje Andreja Brancelj.
»Mladim je bilo nerodno, da bi
si izpovedali čustva, pa so si
jih na pisanico pisali. Na pri-
mer: >Te rada imam, ti pisanco
dam<. Čisto prvotni napisi pa
so bili vezani izključno na
praznik in na tistih pisanicah
je v glavnem pisalo: Vesela Ve-
lika noč, Aleluja in podobno.
Vedno je bila pisanica simbol
velikonočnega časa. Starejši
ljudje pa se še spominjajo, ka-
ko so kot otroci v vinogradih
pobirali trsje pri obrezovanju
trte. Za nagrado so jim odrasli
obljubili: >Boste pa za Veliko
noč dobili pomarančo in pisa-
nico.< Po tem se lepo vidi, kaj
je pisanica nekoč pomenila
ljudem. Danes si to kar težko
predstavljamo,« še dodaja An-
dreja Brancelj, vesela, da pisa-
nje pisanic zadnja leta spet
oživlja. »Ohranilo se je po za-
slugi nekaj starejših žensk
v Adlešičih in okolici, kjer so
tradicijo ohranjali in spretno-
sti naučili tudi mlajše genera-
cije. Pojavljajo se novi motivi,
pa nič zato, saj živimo konec
20. stoletja, tehnika pa tudi
omogoča nove motive,« še do-
daja sogovornica.
IRENA BAŠA
Kustosinja belokranjskega muzeja Andreja Brancelj z značilno
pisanico.
Cvetna nedelja
9ff rekordom In folk — artom
Velikonočni obred blagoslavljanja lesa in
bja v spomin na Jezusov zmagoviti in
lati usodni pohod v Jeruzalem ima na
šem območju podobne, a hkrati ptecej
^ične oblike cvetnonedeljskega kinča. Ne
^0, da po Savinjski dolini in okoli Celja
tejo butara, proti Laškemu rep, pod Po-
■rjem pušeljc, v okolici Ljubnega potica,
*ii oblike teh izdelkov, ki so predmet bla-
Mavljanja, so precej različni. Povsod za
'elavo uporabljajo svežo lesenino raznih
^ (po izročilu naj bi ga bilo v butari
"'^m vrst) zimzelenje in pomladansko
"'je, ponekod še dodatek pisanih trakov
in tam kakšno pomarančo,
^etnonedeljsko zelenje s podeželja in iz
"^t se je vedno razlikovalo. Medtem ko je
'^čan odnesel k žegnu palmovo ali oljčno
1'co, kakšno majhno umetelno butarico
ali šopek zelenja, je kmečki človek imel več-
je potrebe po blagoslovljenem lesu, kajti
nekaj tega je pomešal med živinsko klajo, za
vsako streho na domačiji pozataknil nekaj
od butare za obrambo proti streli in rdeče-
mu petelinu, na vsako njivo zapičil po kakš-
no vejico za rodnost in dodal nekaj žegna
med žito v kaste in še ostati je moralo, da so
z ž njim ob ujmah potolažili zlo srečo.
Ta obilnejša potreba je že nekoč privedla
do pretiravanja in postavljanja, da so fant-
je, ki so se se hoteli posebej pokazati, nesli
k žegnu kar dolge in bogato sestavljene bu-
tare. Fantovske vaške združbe so včasih
tekmovale za prvenstvo v fari, vendar, kot
se narodopisci spominjajo, so jih morali
v cerkvi, ali pred njo, vendarle na roke dvig-
niti pokonci.
Odkar so se šege povezane s cerkvenimi
prazniki po osamosvojitvi in odpravi eno-
umja spet razmahnile, se je takšno tekmo-
vanje še bolj razmahnilo. Vsako leto pride
od kod sporočilo o vedno daljših butarah.
Letos so vse dosedanje rekorde posekali
v Zavrhu nad Dobrno. Izdelali so butaro,
dolgo menda 57 metrov in čez dve tone
težko. Bila je sicer narejena in sestavljena
kot veleva običaj, vendar neizmerno večja.
Za ogrodje so porabili pet smrekovih sušic,
spojili so ga s kovanimi vezmi, preoblekli
z leskovimi palicami, vse skupaj pa ovili
v zimzelenje, v cvetje in pisane trakove. Za
tri kilometre dolgo pot iz domače vasi do
farne cerkve v Dobrni je transport te veli-
kanke zmoglo okoli trideset korenjaških za-
vrških fantov. Več traktorskih prikolic zele-
nja so morali nabrati in po pripovedovanju
je vsa vas pletla butaro še pozno v noč pred
cvetnonedeljskim jutrom. Veliko dela, veli-
ko volje, ni kaj. Radi bi prišli v Guinnessovo
knjigo rekordov...
Manj tekmovalne zagnanost glede količi-
ne, vendar veliko potrpežljivega razmisleka
ter prav tako veliko dela terjajo »ljubenske
potice«. Med zelo čednimi, a vendar prepro-
stimi butarcami prinesejo v tem kraju pred
cerkev prave mojstrovine ljudske ročne
spretnosti. Koliko domiselnosti so pokazali
starši, strici, tete in dedki, da so z vso to
razstavo idej imeli toliko veselja ravno otro-
ci. Ta je naredil model mlina, drugi je upo-
dobil terice pri delu, tretji je iz zelenja izde-
lal božji grob, bilo je vseh vrst kmečkega
orodja in naprav za vsakdanje delo, knjige,
glasbila, zvonovi iz šib, ptičnice in še in še.
Vse to iz mladega živega lesa, iz zelenja,
večinoma tisovine in bršljana. Letos, ko je
blagoslov in obred v cerkvi opravil lavan-
tinski škof dr. Franc Kramberger, je bilo
kar precej fantičev in deklic, ki so za »poti-
co« imeli iz vrbovine izdelane škofovske pa-
lice, tudi nekaj »svetih pisem« in tulcev za
svete spise je bilo vmes, pač v pričakovanju
visokega gosta porojene ideje.
Dve različici enakega namena. Ena hodi
pota ljudske \imetelnosti in krajevne izvir-
nosti, druga se peha k posebnosti današnjih
dni, k tekmovalnosti, k rekordu.
JURE KRAŠOVEC
ti sicer ne bo odmeval od gora, je pa
veselje.
Završki fantje bi radi s 57-metrsko butaro v Guinessovo knjigo rekordov.
Domiselno izdelan rog je le ena izmed glasbe-
nih »ljubenskib potic«
Št. 15. - 13. april 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

Nesporazumi z veiilfonočnico
Naravni spomenik tutll na stojnici celjske tržnice
Franc Rebeušek, konzerva-
tor celjskega zavoda za narav-
no dediščino, je v torek med
cvetjem celjske tržnice spet
prepoznal velikonočnice, raz-
glašene za naravni spomenik.
Bilo je jutro po tistem, ko so na
Ponikvi pri Grobelnem skušali
začasno razrešiti zaplete, ki
hromijo varovanje njihove iz-
jemne redkosti. Na Ponikvi,
med domačini ter obiskovalci,
je namreč še precej ljudi, ki se
pomena ponkovške znameni-
tosti niti ne zavedajo. Zato ji
še vedno grozi propad, izgi-
notje.
Na ponedeljkovem sestan-
ku, ki ga je sklicalo prizadev-
no ponkovsko Turistično dru-
štvo, so se z lastnikoma zem-
ljišč, kjer je rastišče, Janezom
Sarlahom ter Marjanom Gor-
jancem, skušali pogovoriti ka-
ko zagotoviti varovanje zem-
ljišča. Gre sicer za kmetijstvo
komaj primemo strmino, ki pa
jo bogati največje rastišče ve-
likonočnice v Sloveniji, narav-
ni spomenik. Na ponedeljko-
vem sestanku Turističnega
društva s predstavniki občine,
znanstvenikom ter rojakom
dr. Stankom Buserjem ter kra-
jani, sta Šarlah in Gorjanc pri-
volila, da bosta zemljišče pri-
memo pokosila oziroma to
vsaj dovoUla drugim. Danes že
pokojni lastnik rastišča, je na-
mreč strmino pred leti kar
požgal (v času cvetenja), veli-
konočnice pa so si po tistem
k sreči le opomogle. Ponkov-
Ijani so se zato pozneje celo
orgemizirali ter strmino poko-
sili ročno, lani pa je del spet
ostal nepokošen.
Za najrazličnejše sknmitve
ponkovskega naravnega spo-
menika ni doslej nihče odgo-
vorjal, čeprav so v Uradnem
listu iz leta 1993 predvidene
različne denarne kazni, tudi
do 90 tisoč tolarjev. V regi-
onalnem Zavodu za varstvo
naravne in kultume dediščine
si posebej prizadevajo za
ohranitev rastišča že od leta
1991. Na različnih ravneh so
začeli s prizadevanji za odkup
po kmetijski plati malovredne
strmine, do česar pa ni prišlo.
Pri tem se pojavljajo naspro-
tujoči si podatki: po prvih naj
bi lastniki strmine zahtevali
previsok znesek, po drugih, iz
naravovarstvenih krogov, pa
so se leta 1992 uspeli pogoditi
tudi za ceno, vendar pa naj ne
bi bilo jasno, v čigavo last bi
sploh prešlo. Kot zagotavljajo,
bo prišlo do odkupa rastišča
do konca leta, za kar imajo
v državnem proračunu poseb-
na sredstva. Gre za denar, ki
ni namenjen izključno za ra-
stišče velikonočnice, zato se bo
treba zanj posebej potmditi.
Trenutno pa je med varstveni-
ki narave ter bolj osveščenimi
ljudmi prisotna celo bojazen,
da bi zaradi sporov utegnilo
priti celo do namemega uniče-
Naravni spomenik med zeljem. V torek so se velikonočnice spet
pojavile na stojnici celjske tržnice.
nja rastišča. Zadostuje že ne-
primerno gnojenje, da o mogo-
čem nagajanju ne govorimo.
Rastišče na Ponikvi je naj-
večje v Sloveniji, najbolj zna-
no pa je na Boču. Manjše ra-
stišče je še v Zlatečah pri Po-
nikvi. Ponkovljani se obisko-
valcev zaenkrat naravnost bo-
jijo, saj posamezniki veliko-
nočnice odnašajo skupaj s ko-
reninami, na svoje vrtove. Po
drugi strani pa se večkrat po-
javljajo na celjski tržnici.
V Turističnem društvu bodo
po vsem skupaj šentjurski ob-
čini predlagali, da znova po-
kličejo geodete, saj so po -pr-
vem merjenju izginili celo
mejniki rastišča. V delavnem
Turističnem dmštvu pa, za
poznejši čas in drugačne raz-
mere, že razmišljajo o ureditvi
turistične poti k rastišču, ka-
mor bi vključili še bližnjo po-
nikalnico ter kraške »rupe«,
dodatni zanimivosti. Ponikva
je zaradi Slomškove rojstne
hiše postala zadnja leta po-
memben turistično-romarski
cilj, saj se v kraju vrstijo šte-
vilni izletniki. Kot se je izve-
delo neuradno, naj bi prihod-
nje leto, v času papeževega
obiska, prišlo tudi do Slom-
škove razglasitve za svetr,),,
kar bo gotovo posebno 0(i5|!_
ven dogodek. ^
Ponkovski simbol, velj^
nočnice, so letos zacvetele t
bmarja, na Boču, kjer je vfe
lega, pa so še v najlepšem cv«
ju. Odkar jih ljudje ne pustJ
več pri miru, pa se obnašj!
čudno - predlani so se v
svoji lepoti pokazale celo ^
tobra. BRANE JERanJ
Foto: EDI MASNjJj
Praznik pomlam
v Ceiju
v organizaciji ObčinjL
zveze prijateljev mladine CA
so se v soboto dopoldne
pred veleblagovnico Mjij
v središču mesta poklonili p«
mladi.
Za zabavo je skrbel ^,
Gold, nastopili so šolarji I. (
novne šole in plesalci Plesm
studia Celje, da je pomlad
tu, pa so otroci dokazali t
z narcisami, ki so jih delili
moidočim. Praznik pomlad
je bil le uvod v serijo prin
tev, letovanj, taborov in i
tov, ki jih v spomladansko^
letnih dneh pripravljajo v o
ski OZPM.
Prenova
Obiakove
v središču Celja v teh
dneh temeljito prenavljajo
Oblakovo ulico.
Po besedah vodje službe
za komunalno gospodar-
stvo občine Celje Ivana
Pfeiferja gre za prenovo
kanalizacijskega omrežja
ter vodovodnih priključ-
kov, plin pa je v tem delu
mesta že spuščen v omrež-
je. Hkrati s prenovitvenimi
deli bodo delavci poskrbeli
tudi za ureditev zgornjega
ustroja cestišča.
IS
Nagrajeni iikovni pedagogi
Prejšnjo soboto so na šo-
štanjski osnovni šoli Karla
Destovnika Kajuha slovesno
odprli že 27. tradicionalno
razstavo Likovni svet otrok in
podelili nagrade in pohvale
desetim osnovnošolskim li-
kovnim pedagogom, ki jih je
letos izbrala strokovna komi-
sija z mariborske pedagoške
fakultete.
Na razstavi je sodelovalo
vseh 112 slovenskih osnovnih
šol, v ožji izbor za reizstavo pa
je prišlo 95 šol. Na Likovnem
svetu otrok razstavlja okoU
530 učencev s 480 eksponati,
saj so nekateri dosežki mladih
likovnikov rezultat skupin-
skega dela. Razstava, ki služi
nenazadnje tudi kot stičišče
eksponatov različnih tehnik in
tematik, preko katerih si lah-
ko likovni pedagogi nabirajo
dragocene izkušnje za pouče-
vanje, bo na Kajuhovi šoli na
ogled skozi vse leto. Na razsta-
vi je sodelovalo 134 likovnih
pedagogov, med temi so ena-
kovredne knjižne nagrade za
uspešno opravljeno pedagoško
delo letos prejeli Zinka Doki iz
mariborske OŠ Draga Kobala,
Vasja Planinšek iz OŠ Hrvati-
ni, Vidica Bogdan iz OŠ Kri-
ževci, Vlado Potočnik iz ljuto-
merske OŠ Ivana Cankarja in
Mojca Pengov iz OŠ Toneta
Čufarja v Ljubljani.
KL
Sašo Hriliar v Barfiyu
v petek, 14. aprila bo ob 22.
uri nastopil Sašo Hribar. Naj-
populamejši radijski ustvarja-
lec bo predstavil osebe Radia
GA-GA, nove štose in izvedel
obmetavanje z viktorji.
B.V.
Jazz v Pop teatru
v ponedeljek, 17. aprila bo-
do od 22. ure dalje v Pop tea-
tm igrah študentje maribor-
ske jazz šole Manča Kovačiča.
V dveh zasedbah (vokal, dva
saksofona, bas kitara, kitara,
planino, tolkala, bobni) bodo
skupaj z Romanom Fondo pre-
igravali jazz standarde.
B.V.
Dobrote iz konvektomata
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju so pripravili krajšo slovesnost in pokušino j«
s katerima je ekipa strokovnih učiteljev kuharstva dosegla bronasto medaljo na mednarodD«
kuharskem tekmovanju na Nizozemskem. Učitelja kuharstva Milka Požun in Benjamin Gril^
na tekmovanju pod mentorskim vodstvom Jožice Štruk pripravila postrv po slovensko!
perutninske prsi »harmonija« in sicer v najsodobnejših kuhinjskih aparatih - konvektoma''
proizvajalca Rational. Na slovesnosti je zato vodja slovenskega predstavništva SLO-Ratioi"
Milan Razdevšek ekipi izročil posebna priznanja podjetja in jih zlasti razveseUl z novico, da s
podarja konvektomat, za katerega bi sicer morah odšteti nekaj tisoč mark.
/ Foto: EDI MASNJ
iVIiakarjev kruh spet liiši
Celjani lahko odslej spet kupujejo znani Mlakarjev kruh. Celjsko Mlinsko predel«^. (
podjetje Klasje je namreč obnovilo pekamo in prodajalno, ki so jo pred devetimi leti ukiP^^
enakem postopku kot nekoč, le da je premog v peči zamenjal plin, spet pečejo priljubljeni
V prenovljeni prodajalni ponujajo še okrog 300 vrst svojih izdelkov, zlasti dietni pr^^
Prenova z odkupom dela stavbe je veljala okrog pol milijona mark. Foto: EDI
V Podčetrtku prednjačijo
v Podčetrtku so v petek
slovesno odprli učilnico za
področje računalniške grafi-
ke pri likovni vzgoji, osred-
njo v državi.
Trak je prerezal Rado
Wechtersbach iz Zavoda RS
za šolstvo iz šport, kjer skrbi
za  projekt  računalniškega
opismenjevanja v osnovnem
šolstvu. Pri tem je pohvalil
prizadevanja v Podčetrtku,
ravnatelj osnovne šole, Dar-
ko Pepevnik, pa je predstavil
razvoj računalništva v tej
ugledni šoli. O svojem delu
na področju računalništva je
govoru tudi prizadevni uči-
telj, Andrej Kelemina. V ktd-
tumem programu je nastopil
šolski zbor, ki ga sestavljajo
učenci iz Podčetrtka ter iz
podružnične šole Pristava,
pripravili pa so tudi različne
igrice ter plesno točko.
B.J.
Foto: SHERPA
Šf. 15. - 13. april 1995
f5
VROČA TEMA
jjisem vzel denarja 1
riokejska zveza Slovenije je
-tal zaradi dveh neodigra-
^ tekem polfinala končnice
^jpovala z izključitvijo iz pr-
nstva, suspendirala pionirje
^ pjjadince, klub bo moral
Iča'' mark kazni in Je-
''nicam povrniti stroške, pod-
''jjsednik Roman Hribersek
^ -.g kaznovan z dveletno pre-
Jjvedjo opravljanja vseh
Snkcij.
,fje bežim od odgovornosti,
j^v sem za določene stvari,
j^ko je veliko dobrih stvari,
le ena slaba in človek je
jvtomatično kriv. Nekatere
p^ri niso sporne, toda nekaj
jjji kot pribito: denarja nisem
^el. Bil sem premalo pazljiv,
premalo odgovornosti je bilo
,mojih dejanjih in zato so se
pojavila sumničenja,« je pogo-
0 začel Roman Hribersek, ki
jf v javnosti že vnaprej ožigo-
jjn kot glavni krivec za drugi
neslaven konec celjskega ho-
Kdaj se je začela agonija?
Po lanskem prvenstvu bi
Boral poslušati dobronamerne
nasvete in oditi iz kluba. Za
leboj bi pustil najmanj deset-
irat manjši dolg, toda ambici-
lein načrti so bili večji. Delno
meje zapeljal trener Krikunov
ivelikimi načrti, hiter prehod
■aterizma v polprofesi-
„ m pa je bil prehud. Zla-
ana finančnem področju.
Konkretno: katera je bila
dna poteza?
etkrat bolj bi moral premi-
0 pogodbah igralcev. In
)h več ne bi verjel oblju-
i o dotoku denarju. Poslo-
bi samo z gotovino. S čas-
ti. Iz dneva v dan loviti de-
je nemogoče. Celje je v tem
gledu toliko bolj zapleteno
olje.
tniši prihodlci od
lam
Dolg je skoraj povsem enak
išiai letnega proračuna klu-
)' Minus je zato težko razu-
Wi?
Sezona z dvema dolgima
tekinitvama je pogubna. Me-
^ dni nismo odigrali nobene
'bne, stroški pa zato niso nič
Nši. Vseeno je bilo treba
'akrat zbrati po 40.000
lark. Prihodki od reklam so
ili bistveno manjši kot v se-
»ni 1993/94, čeprav smo zelo
■'fo spustili cene. Odziva ni
^ski igralci so pred tednom
^ Hriberšku zagrozili z ru-
^^^m, zato je morala posre-
policija. »Ponedeljkovo
j°*o ob njihovi vrnitvi v do-
y^no je bilo vseeno korekt-
^'denar za pokritje dela dol-
|Pa je prispeval samo Inn-
J[;]|Pravi Hirberšek.
veliko, podjetja pa denar
^ Oglaševanje  razdelijo že
prvih mesecih. V hokeju je
estopni rok maja, za tujce
^ avgusta in šele takrat je
•^a moč posameznih ekip.
. •^nski prestopni rok je bil
."spešen, leta 1993 pa pravo
^JP^otje. Zakaj?
Ij^^^ec   aprila   smo   imeli
L. ^00 mark in s predujmi
WUi igralce. Lani denarja ni
W' Zato nismo obdržali Vnu-
ka. Ce bi predenj položili
10.000 mark, bi nadaljevali
s pogovori in verjetno bi ostal
v Celju. Naš cilj je bil zadržati
Vnuka, pripeljati Jana in z do-
brimi tujci štartati na uvrsti-
tev v finale končnice.
Naš cilj ali cilj Romana Hri-
berška?
Da, naš cilj. Navsezadnje,
cilj Celja. Roman Hribersek je
le eden od mnogih občanov
Celja. Če sem hokeju res nare-
dil toliko slabega, zakaj se
med nekaj desettisoči ni nihče
našel, ki bi me zamenjal.
V treh letih nihče ni zahteval
mojega'^odstopa. Niti igralci.
Potemtakem je bilo vse v redu.
Poidrugi mesec
Iluzij
Obstajala je druga možnost:
vaš odstop?
Mnogi mi očitajo samovoljo,
na koncu pa sem ostal sam.
Morda sam preveč zaupal Kri-
kunovu in pustil, da se meša
v upravljanje kluba. Takrat je
večina ljudi začela zapuščati
klub. Poldrugi mesec so trajali
pogovori na relaciji občina-
podjetje Inntal-Hokejska zve-
za. Klub je bil izločen iz tri-
kotnika in edine informacije
smo dobili prek medijev. Kdo
je potem samovoljen: Roman
Hribersek ali možje, ki so ob
kavi »reševali« hokej. V parku
pa smo več kot mesec dni žive-
li v iluzijah.
Oktobra ste napovedali iz-
stop iz lige. Zakaj posmeh vsej
Sloveniji?
Položaj je bil zelo resen.
Iimtal ni bil več sposoben
vzdrževati kluba, drugih doto-
kov pa ni bilo. Sponzorjev de-
nar se je tako uporabljal še
v druge namene in igralci so
dobili deleže, ki so bili manjši,
kot je bilo prvotno dogovor-
jeno.
Nespameten je bil tudi janu-
arski konflikt z Inntalom. Kje
bil vzrok za očmitev pokrovi-
telja, ki je preplačal svoj del
obveznosti?
V veliki meri sem kriv za
spor. Pritiska igralcev ni bilo
več mogoče zdržati, zato sem
napisal pismo, ki so ga vsi
podpisali. Lahko bi preverili
številke, a so jih šele čez nekaj
dni. Tudi druga stran takrat ni
bila brez madeža. Z Inntalove
strani ni bilo tako, kot bi mo-
ralo biti. Lukič je zadeve pre-
več povezoval z rezvdtati, kar
je po svoje pravilno, toda dolo-
čila v pogodbah igralcev so bi-
la drugačna.
Zdi se, da Celje hokeja na
potrebuje. Tekma z reprezen-
tanco je bila zamišljena kot
pomoč klubu, tribune pa
prazne.
Prodali smo samo 244
vstopnic. Potemtakem za ho-
kej v Celju ni velikega zanima-
nja. Namera zveza je bila hva-
levredna,  toda reprezentan-
Celjski klub se je v podobnem
položaju znašel že pred do-
brim desetletjem, ko je izstopil
iz tedanje prve jugoslovanske
lige. Vzrok je bil prav tako po-
manjkanje denarja.
tom smo morali plačati avto-
bus in večerjo. Zanimivo je še
drugo dejstvo: z reklamami
smo več kot polovico denarja
dobili pri podjetjih, ki svojega
sedeža nimajo v celjski regiji.
Vsi govorijo o slabostih. Kaj
dobrega je Hribersek naredil
za celjski hokej?
Zadevo je z ničle spravil
Adolf Rozman, nekaj pa sem
najbrž prispeval tudi sam. Naj
ocenijo drugi, čeprav je tudi
v Celju še vedno najbolj po-
membno, da prej crkne sose-
dova krava.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil tokrat prizor
iz filma Heretik, igralec na sli-
ki pa Polde Bibič. V poštev za
žreb je prispelo 87 kuponov,
od tega le trije nepravilni.
Izžrebali pa smo: Mileno
PEPERKO iz Šmiklavža
2 a v Škofji vasi, ki naj se čim
prej oglasi v našem oglasnem
oddelku, kjer jo čaka sodček
laškega piva; Lota STERNAD
iz Dobojske 18 v Celju in Rezi
KRIŽANEC iz Vrtne 22 v Što-
rah, pa naj se prav tako oglasi-
ta v oglasni oddelek, kjer bo-
sta prejeli torbo NT&RC.
Vljudno prosimo, da se vsi iz-
žrebani po nagrade oglasite
v našem oglasnem oddelku!
Zaradi holceja ob
podjetje
Ulica pozna mnoge skrivno-
sti: Hriberškov zaslužek s ho-
kejem je bil bajen?
V hokej sem se leta 1992
vključil s svojo marketinško
agencijo. Posel sem moral sča-
soma opustiti, ker je bilo pre-
več drugega dela, ki sem ga
opravljal povsem amatersko.
Celjski hokej ni bilo samo
člansko moštvo, marveč tudi
mladinci, pionirji, zagotavlja-
nje prisotnosti zdravnika, za-
pisnikarja in časomerUcev na
vsaki tekmi, organizacija pre-
vozov. Dve leti sem bil brez
dopusta in družina je ogromno
trpela.
Denar vse odtehta, mar ne?
Denar? Žiro račvm mojega
podjetja je blokiran od novem-
bra dalje. Zdaj me preživlja
žena, s Kovinotehno leasing se
pogajam okrog plačila leasin-
ga za avtomobil, s katerim sem
Poslovanje kluba v zadnjih
mesecih pregleduje celjska po-
licija, prvi (neuradni) podatki
pa za Hriberška niso obreme-
nilni: Hribersek se ni nepo-
sredno okoristil z denarjem
Hokejskega kluba Inntal, naj-
brž pa je storil goljufivo deja-
nje, ko je pri podpisu pogodb
obljubljal denar, ki ga klub ni
imel.
v zaostanku. Ni mercedes,
marveč navaden fiat tipo. Pre-
gled poslovanja mojega po-
djetja je mogoče naročiti. Ni-
česar se ne bojim, nič ne tajim.
Denarja nisem vzel. V sebi ču-
tim samo veliko praznino. Ne-
nehno sem bil v gibanju. Zara-
di hokeja, zdaj pa sedim v sta-
novanju in čutim odpor do
doma.
Mali nogomet, nogomet, at-
letika, hokej. Kateri šport je
naslednji?
Ne vem. Brez športa bom
težko zdržal. Zdaj najbolj in-
tenzivno iščem službo. Gre za
golo preživetje. Najraje bi se
še naprej ukvarjal s trženjem,
čeprav si pri ljudeh verjetno
ne bom vrnil zaupanja. Hokeju
želim novi vzpon, na kazen
HZS pa se bom pritožil. Sprva
nisem imel namena, a so me
Olimpijini ljudje opozorili na
nepravilnosti. Nenazadnje:
Roman Hribersek ni edini kri-
vec za neslaven konec sezone.
ŽELJKO ZULE
Sff. 15. - 13. april 1995
ŠPORT

Novi ljudje, stara pesem
Zadnjo sezono celjskih odbojkarlc ocenjuje Regina Terbuc, ki mora na zahtevno
operacijo kolena — »Klub nam dolguje štipendije za vso sezono^
z zmago proti Novemu me-
stu s 3:2 (15, -5, -10, 7, 11) so
celjske odbojkarice prvenstvo
končale na 3. mestu, sezona pa
je bila še bolj burna od lanske.
V pokalu naslov, v interlig^
brez zmage, izstop iz pokala
prvakinj, zadrege z registraci-
jami, peticija zoper predsedni-
ka, ponarejen podpis Kislin-
gerjeve...
»Po skupščini smo upale, da
bo novo vodstvo prisluhnilo
našim željam. Nič se ni spre-
menilo in predvsem predsed-
nik Darko Urbancl nas je
blazno razočaral. Klub nam za
vso sezono dolguje štipendije,
in še vedno nimamo pravega,
sposobnega vodje ekipe,« za-
deve z obrobja igrišča ocenjuje
Regina Terbuc, ki je v interligi
nosila kapetanski trak.
I*red sezono je trener Jovič
ukazal selitev na mesto poda-
jalke. Kakšna je ocena iger
v novi vlogi?
Na začetku je bilo težko in
hotela sem celo prenehati
z igranjem. Vendar sem bila
edina za mesto podajalke, ni
bilo nobene izbire in sčasoma
sem novo nalogo vzljubila.
Strokovnjaki so celo presene-
Regina Terbuc
čeni nad mojim napredkom in
v dveh letih naj bi se prebila
do reprezentance.
Prvi del sezone je bil pora-
zen. Kakšen je bil smisel
vztrajati v interligi, ko pa ste
dobile samo dva niza?
Po rezultatski plati nismo
nič potegnile. Toda navadile
smo se na boljše ekipe in
z manjšo obremenitvijo priča-
kovale tekme domačega pr-
venstva in pokala. Bile smo
bolj samozavestne in ekipa sa-
mih Celjank si je nabrala
ogromno izkušenj. Vse drugo
je bUa čista izguba, tudi fi-
nančna.
Pokalu prvakinj in poti
v Albanijo ste se odrekle,
Evrope zaradi kazni ne bo niti
v novi sezoni. Razočaranje je
najbrž veliko?
Za izstop iz pokala prvakinj
smo izvedele šele teden dni
pred prvo tekmo z Albankami.
Razočaranje je bilo ogromno,
saj bi se denar z malo dobre
volje lahko zbral. Za novo se-
zono je nekaj upanja, da nam
bodo kazen odpustili. Ob 100-
letnici odbojke v svetu so na-
povedane nekatere pomilosti-
tve, naša kazen je bila pogojna
in zato so realna pričakovanja,
da bomo zaigrale v pokalu po-
kalnih zmagovalk.
Sezona 1994/95 v nekaj
stavkih?
Ocena je pozitivna. Glede na
razmere je sreča, da smo kon-
čale sezono in se izognile usodi
hokeja. Po lanskem naslovu
prvakinj smo na sprejemu pri
Jožetu Zimšku slišale ogrom-
no lepih obljub, vendar se no-
bena ni izpolnila. Na igrišču
smo najprej vsaka sebi, dru-
gim in nenazadnje občini s tr-
mo in pozitivno jezo dokazale,
da Celje potrebuje žensko od-
bojko.
Spremembam se ne bo mo-
goče izogniti. Kako je z last-
nim potencialom?
Slabo. Tri mlajše igralke so
dobile ponudbo, da se nam
pridružijo na tekmah interli-
ge. Po nekaj treningih so se
vrnile v drugo ekipo z izgovo-
rom, da nočejo biti najslabše.
Odbojko igrajo samo za bobi
in na mlade odbojkarice se
v Celju še nekaj let ne bo mo-
goče zanašati.
Ostanejo torej okrepitve iz
drugih okolij, mar ne?
Trener Jovič bi rad ostal, tu-
di Tobnačova in Kibireva.
Drugače je z Blažičevema, ki
se nameravata posvetiti študi-
ju, a sta bili prijetno presene-
čeni nad vzdušjem v ekipi in
obe nekoliko vleče pod mrežo.
Morda bosta z igranjem kon-
čali Rističeva in Koprivica,
klub pa bo moral v vsakem
primeru poiskati novo poda-
jalko.
Mar je to napoved odhoda
Regine Terbuc?
Ne, vendar 3. maja odhajam
na operacijo desnega kolena.
Poldrugo leto sem igrala z na-
četim meniskusom in vezmi,
poseg dr. Matjaža Sajevica pa
je zdaj neizogiben. Še prej
s kolegicami z mariborske
EPF odhajam v Pariz, kjer bo
evropsko srečanje odbojkar-
skih ekip študentk ekonomske
smeri, potem pa me čaka nekaj
mesecev trde vadbe za vrnitev
pod mrežo.
ŽELJKO ZULE
Šolske igre
z osmimi ekipami
Udeležbo na 25. mednarod-
nih športnih igrah šolskih
otrok so potrdile vse vabljene
ekipe. Sredi junija bodo v Ce-
lju v atletiki, rokometu in te-
nisu tekmovale ekipe Siska
(Hrv), Soprona (Hrv), Graza
(Avs), Singna (Nem) ter Vele-
nja, Slovenj Gradca, Raven in
Celja.
Rogli ni uspelo
v zadnjem, 14. krogu Uga-
ške končnice C košarkarske li-
ge je Rogla v gosteh izgubila
z Jesenicami z 78:80 (71:71,
39:38) in se ni uvrstila v play-
out za uvrstitev v B ligo.
Končni vrstni red: Portorož
23, Hrastnik 22, Cerknica, BP,
Vič 21, Rogla, Jesenice 20, Ru-
dar 19.
Melanšek prvi
na Madžarskem
Na trietapni dirki kolesar--
jev za pokal Deo je na Madžar-
skem zmagal Melanšek pred
Laukom (zaostanek 1:44), peti
pa je bil Baloh (4:07). V prvi
etapi je bila v cilju glavnina
strnjena, drugo (152 km) je do-
bil Melanšek s samo dvema se-
kundama prednosti pred La-
ukom, v tretji (122 lan) pa je
bil Velenjčan v celjskem dresu
daleč pred vsemi.
Zmaga Celju
Na ribiškem tekmovanju za"
pokal Šmartinskega jezera je
zmagala ekipa Celje (Vreča,
Vincek, Bogadi) pred Pako Šo-
štanj in Hrastnikom. Druge
uvrstitve ekip s Celjskega: 6.
Paka n, 9. Mozirje, 12. Ljubno,
13. Laško I, 15. Radeče I, 16.
Radeče II. 17. Celje II, 19. Celje
mladi, 22. Zoom Šoštanj, 23.
Laško II, 26. Šempeter. Med
posamezniki je največ rib ido-
vil Branko Vreča (Celje).
Sobota, 15- 4.
Košarka
Polzela: Kovinotehna-Olim-
pija (14. krog A-1 moške lige,
17); Slovenske Konjice: Pivo-
varna Laško-Idrija (14. lirog
lige za A-1, 16. 30); Comet-
Loka (19), Velenje: Elektra-
Oltmpija ml. (14. lo-og A-2 mo-
ške lige, 20); Radovljica: Ra-
dovljica-Celje (19. 30); Pre-
bold: Mik Prebold-Janče (17),
Šentjur: Kemoplast-Unika
(10. krog B moške lige).
Nogomet
Velenje: Rudar-Koper (16.
30), Maribor: Maribor-Publi-
kvun (23. krog I. Uge); Šmartno
ob Paki Era Šmartno-Piran,
Veržej: Beltrans-Radeče, Men-
geš: Mengeš-Dravinja, Ljub-
ljana: Slovan-Steklar (22.
krog II. hge, vse 16. 30).
Rokomet
Kranj: Kranj-Vegrad (18),
Ljubljana: Krim-Zalec (21.
krog I. ženske lige, 19)
Ponedeljek, 17, 4,
Rokomet
Celje: Slovenija-Francija
(prijateljska tekma moških re-
prezentanc, 19).
NA KRATKO
Kdln: na EP v ITF slogu taek-
wonda je Friderik Kolenc
v srednji kategoriji premagal
reprezentanta Latvije in Fin-
ske ter v četrtfinalu izpadel
z Nemcem.
Laško: v 8. krogu prve strel-
ske lige z zračno pištolo je D.
Poženel premagala Olimpijo II
s 1660:1644. Najboljši je bil
Tkalec s 570 krogi, v drugi hgi
pa je druga ekipa D. Poženela
premagala Ivanuša iz Ljublja-
ne s 1612:1589.
Slovenska Bistrica: na ka-
detskem DP v judu zmage Fer-
jana, Ceraja (oba IR) in Narek-
sove, srebro za Mahmutoviča
in Lakner-Bevca, bron za Ho-
lerja (vsi IR), Lupšeta in Mu-
žulovo (oba Sank).
Zlati Moravci: na medna-
rodni tekmi v športnem pleza-
nju med starejšimi dečki drugi
Obrez (AO Celje).
Laško: na občinskem prven-
stvu v kegljanju sta zmagali
ekipi Tima (moški) in Demita
(ženske). (V.M.)
Mednarodna premiera v Lembergu
Po nekajletnem premoru je spet oživelo dirkališče za moto,
kros v Lembergu, ki je bilo v nedeljo prizorišče uvodne dix\
pokala Alpe-Jadran (na sliki). V konkurenci voznikov iz štirji,
držav je zmagal Mviller (Avstrija), naš najboljši pa je bil Krageij
(Banex) s 3. mestom.
Konec meseca se bo začelo tudi evropsko prvenstvo za voz,
nike do 21 let, Sašo Krageij pa po lanskem 14. mestu in naslovu
slovenskega avtomobilista leta nima posebej velikih načrtov
»Lanski pokrovitelj je odpovedal sodelovanje, novega še nimam
in najbrž bom izpustil uvodno dirko v Španiji. Z novima Kawa,
sakijema sem načrtoval prodor med najboljšo deseterico, a bom
verjetno moral omejiti pričakovanja,« pravi najboljši voznU
konjiške ekipe. V Lembergu bosta konec avgusta še dirki za
državno prvenstvo, sredi septembra pa še na Skednju pri Slo-
venskih Konjicah.
Foto: SHERPA
Celju tri točke
MNZ Celje: v 10. krogu
Goldhom-Juventus 1:7,
Štraus-Rebus 4:1, D. želja-
Allo Allo 4:2, Galero-Aran-
žerji 4:1, Sportklub prost.
Vrstni red: Juventus 19,
Sportklub (-) 17, D. želja 13,
Allo Allo, Aranžerji 9, Gale-
ro 8, Goldhom 7, Štraus 6,
Rebus 5. Jutri bo v Šentjur
ob 17. 30 derbi prvenstva
med Juventusom in Sport-
klubom.
Celje: v 2. krogu Cosmos-
Č. baron 0:5, Kewin-Marine-
ro 2:3, Umetniki-Ščurek 2:3,
Skavti-Pelikani 2:4, Šmart-
no-Sokoli 0:1, PZ Stalin-
Klateži 4:5. Vrstni red: Ma-
rinero. Klateži, Ščurek, So-
koli 6, Č. baron, PZ Stalin,
Kewin, Pelikani 3, Umetni-
ki, Šmartno, Skavti, Cosmos
C.
Laško: v 1, krogu Gold-
hom-Strmca 1:3, Koln pobi-
Komunala 6:2, Aranžerji-
Gren 3:2, Breze-Zlatorog
3:9, Cosmos-Zimšek 5:3.
Slovenske Konjice: v 14.
krogu Vitanje-Nirvana 6:0,
Blato-Bazar 2:1, D. vas-Loče
2:3, Mineral-Ecotip 3:9,
Oplotnica-Stranice 12:2,
Dobrava-Zlakova 2:1. Vrstni
red: D. vas, Oplotnica, Eco-
tip, Vitanje 18, Blato 16, Nir-
vana 15, Dobrava 13, Mine-
ral 12, Loče 11, Zlakova 6,
Bazar, Stranice 5.
Šentjur: vil. krogu Trat-
na-Črički 1:4, Gremlini-Ja-
kob 2:4, Maratonik-M. Dob-
je 1:3, Slivnica-Juventul
1:11, Dramlje-Loka !;{
Vrstni red: Loka 19, Juven-
tus, Črički, Dramlje 17,
kob 12, Maratonik 10, Slii
niča 7, Tratna 6, M. Dobjef
Gremlini 2.
Šmarje: v 2. krogu Rebus-
Zibika 4:4, Kr. vrh-Janina
3:6, Rodne-Alatnica 0:3, Koj
strivnica-Dobovec        1:
Atom-Štraus 1:1. Vrstni re
Dobovec, Alatnica 4, Štrau
Janina, Atom 3, Zibika
Rebus 1, Kr. vrh. Rodne, K(
strivnica 0.
Celje: danes se bo s prvin
tekmami osmine-finala m
daljeval pokal prvakov. Zs
nimivejši pari: Fema Voliči
na-Draža vas, SI, Gorici
Loka, Havaji (Radlje)-Fa
Skale. Povratne tekme bod
čez teden dni.
Mladinke v Cel)
Mladinska košarkarska r
prezentanca (letnik 1978
mlajše) je za kvalifikaciji
turnir za EP začela v Cd;
kjer bo v soboto od 14. u
dalje v dvorani STŠ skup^
s Celjem, Cometom in Ilirii"
sodelovala na priložnostne^
turnirju.   Reprezentantka j'
tudi Katja Temnik (Comet), m
širšem seznamu za člansko se-
lekcijo pa so tudi Germova.
Polutnikova in Obmovnikovj
(vse Celje), Račičeva (Conie'l
ter celjski košarkarici Juršeto^
va in Vodopivčeva, ki igrata
Maribor.
Akroliati zaključili z zimo
Smučarski akrobati Mont
Celja so z zimo 1994/95 zelo
zadovoljni, saj je bila daleč
najbolj uspešna: Andrej Kra-
mer je v evropskem pokalu za-
sedel 5. mesto, na državnem
prvenstvu in seriji tekem za
slovenski pokal osvojil srebrni
kolajni, na koncu pa se je
v celjski klub preselila še dr-
žavna prvakinja Katja Dobrin.
»Ekipa je zelo napredovala,
pred dnevi pa smo s skoki na
ponjavi že začeli s pripravami
za novo sezono. Za naslednji
mesec na Šmartinskem jezeru
načrtujemo otvoritev skakal-
nice s plastično maso, kar nam
bo v poletnem obdobju omo-
gočilo vsaj dvakrat večjo koli-
čino treningov in Kramer bi
v vodo s smučmi že moral sko-
čiti trojni salto,« je optimisti-
čen trener Franc Grahek.
V pokalnem tekmovanju je
zadnja tekma na Krvavcu za-
radi slabega vremena odpadla
in tako je ostalo pri zmagi Iva-
čiča (Celje), dmgi je Kramer,
sedmi Zalokar, deveti Kosmač
in deseti Golob (vsi Mont).
V novi sezoni so v celjski ekipi
(na sliki) Franc Grahek (tre-
ner), Damjan Zalokar, Andrej
Kramer, Matic Kosmač (zad-
nja vrsta), Katja Dobrin, Petra
Sedin, Matjaž Golob in Maja
Kovačič (sprednja vrsta).
it. 15. - 13. april 1995

ŠPORT
jlled obema skrajnostima
IZfIšIca In ženska ekipa BnslO¥č r višjo ligo, Šempeter In moška ekipa Braslovč Izpadu, Celjani
^otarUo - Zgornja Savinjska ob točke zarail malomarnosti OZS
odbojkarsko prvenstvo se je
tooČalo ^ zmagoslavjem Salo-
gjta in Blejk, razburljivi pa so
Tjli tudi  boji  za  uvrstitev
evropske pokale in v prvo
jjgj,. Zadnje tekem so bile si-
"^i, ekipe s celjskega območ-
ji pa so bile v sezoni 1994/95
^gvojih ligah ali na vrhu ali pa
povsem na dnu.
Savinjska:
Vse težave in slabosti slo-
venske ženske odbojke so se
ogrnile nad ekipo Zgornje Sa-
vinjske. Nevenka Merhar je
5 popolno dokumentacijo igra-
la v evropskem in domačem
^Icalu, sredi končnice je dobi-
a še registracijo za prvenstve-
ne tekme, a je po dveh tednih
qZS odkrila svojo napako in
razveljavila dve tekmi.
»V soboto igramo z Gorico,
v sredo še v Ljubljani in za
janesljivo napredovanje v pr-
vo ligo pričakujemo zmagi.
Ponovljeni tekmi nista edini
težavi, marveč so poškodovane
Ijar tri igralke in zato se iz
Rusije vrača Juditsova, ki smo
jo po izpadu iz pokala CEV
odslovili zaradi pomanjkanja
denarja,« pravi Srečko Skok.
Pred sezono so račimali s pro-
dorom v končnico za naslov
prvaka, a so hitro uvideli real-
no razmerje moči in večje na-
iSrte preložili na jesen. »Nika-
kor nismo zadovoljni s sezono.
Vsak teden smo igrali z drugo
ekipo, Kislingerjeva in Ada-
mina sta bili povsem po ne-
dolžnem prikrajšani za Evro-
po in vse se je poznalo na psihi
igralk.« i
Šempeter: brez
zmage
Savinjčani so v elitni kon-
kurenci in nato še v play-outu
nizali poraz za porazom (izgu-
bili so vseh 26 tekem), ki so jih
pripeljali do izpada. Jeseni bo-
do tako drugoligaši, med mno-
gimi težavami pa je največja
kronično pomanjkanje de-
narja.
V zadnjih letih so se kar na-
prej selili: najprej v Braslovče,
vmes so spet lahko igrali
v Šempetru, zdaj pa je njihova
domača dvorana v Žalcu. Pred
desetletjem so zaradi pomjinj-
kanja denarja žensko ekipo
preselili v Braslovče, položaj
pa se vmes ni bistveno izbolj-
šal. Ob finančni krizi spet po-
staja aktualna rešitev z Bra-
slovčani: fuzija obeh ekip, ki
bi enotni nastopali v drugi ligi.
Za obe savinjski moštvi bi bila
združitev igralskih potenci-
alov »prava« rešitev, dogovor
pa bo znan v naslednjih dneh.
Topolšica: prvollgaii
Predlani se je v Topolšici
klub razdelil na dve ekipi. Mo-
ška si je po naslovu prvakov 1.
B lige že skoraj zagotovila na-
predovanje v najboljšo konku-
renco, ženska vrsta Šoštanja
pa je v drugi ligi zaostala samo
za obema pomurskima eki-
pama.
»Uvrstitev med prvoligaše je
naš cilj že z začetka sezone.
Imamo dokaj kvalitetno ekipo,
ki je kombinacija izkušenosti
in mladosti. Z dobrimi igrami
nekoliko izstopa lanska okre-
pitev Darko Dimec, za novo
sezono pa načrtujemo še enega
novinca, s katerim bi bili še
močnejši,« je optimističen
predsednik Branko Sevčnikar.
Topolšica bo tudi v prihodnje
že po tradiciji veliko pozorno-
sti posvetila mladim, ki so ne-
kaj zadnjih let v slovenskem
vrhu in prav domači kader se-
stavlja jedro prvega moštva.
Brasiovče (m):
združitev
Moška ekipa se s predzad-
njim mestom ni obdržala med
drugoligaši, toda njihov polo-
žaj se še lahko naglo obrne na
bolje. Vodstvo kluba razmišlja
o združitvi s kakšnim drugoli-
gašem, več pa naj bi bilo znano
že v kratkem.
»Pred sezono smo se zavest-
no odločili za menjavo genera-
cij. Moštvo je bilo močno po-
mlajeno, v šesterko smo po-
stopno uvajali mladince in
slabši rezultati so bili neizo-
gibni. Glede obstanka v drugi
ligi še ni vse izgubljeno. Poja-
vile so se možnosti, da bi se
združili s kakšno drugoligaško
ekipo, več pa bo znanega v na-
slednjih tednih,« napoveduje
predsednik Cveto Lorger. Ena
izmed možnosti so sosedje iz
Šemptera, v primeru negativ-
nega odgovora pa imajo v Bra-
slovčah v rezervi še eno ekipo.
Celje: na robu
prepada
v moškem delu celjskega
kluba je položaj še slabši kot
pri žensketh. Minulo jesen je
bilo še dovolj optimizma, toda
že prve tekme tretjeligaškega
prvenstva so napovedale sezo-
no polno težav in neprijetnih
presenečenj.
»Uprava ima do moške eki-
pe mačehovski odnos. Na vseh
koncih nas je zapostavljala in
izstavila denar le za izplačilo
sodniških stroškov. Uvodno
tekmo smo izgubili, ker zaradi
malomarnosti nekaterih posa-
meznikov nismo imeli vpisa-
nih zdravniških pregledov. Na
gostovanja smo odhajali celo
brez dresov in trenirali z nekaj
let starimi žogami. Za nekate-
re dele opreme smo morali po-
skrbeti sami, prav tako kot za
organizacijo domačih tekem in
prevozov na gostovanja. Za
novo sezono smo si načrtovali
napredovanje v drugo ligo,
a smo se znašli na robu prepa-
da« ni skrival jeze kapetan To-
maž Melavc. Sredi sezone so
ostali brez Šoštariča in Mest-
nika, v nemogočih razmerah
pa moško ekipo Celja pokonci
drži predvsem veliko prijatelj-
stvo.
Braslovče (ž):
z mladimi
ženska ekipa Braslovč se je
z dvema točkama naskoka
pred lokalnima tekmicama
Spodnjo Savinjsko in Celjem
prebila v drugo ligo. Denarja
ni veliko, zato za okrepitvami
ne bodo posegli in trenerja Mi-
lan Vitanc ter Franc Kralj bo-
sta uspehe še naprej lovila
z domačimi dekleti.
»Ekipa je zelo mlada in bo
še napredovala. Zveza nam iz
neznanih vzrokov ni dovolila
registracije Simone Klokočov-
nik, s katero bi bili še močnejši
in še bolj prepričljivo osvojili
tretjeligaško prvenstvo. Vse-
eno smo s sezono zadovoljni,
saj je naš osnovni cilj privabiti
v klub veliko mladih igralk,
kar nam uspeva,« pravi Franci
Kralj, ki je ponosno dodal po-
memben podatek: Braslovčan-
ke so bile v vseh mlajših kate-
gorijah vsaj polfinalistke dr-
žavnega prvenstva.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: EDI MASNEC
V evropski konkurenci je nastopila samo ženska ekipa Zgornje Savinjske: v pokalu CEV je
Močila Sahbujx in v 2. krogu izpadla s švicarskim
raNorama
Košarka
H-l liga
Moški - 11. krog: Rogaška-
Satex 76:74 (43:34); Novako-
vič 30, Mičunovič, Jurkovič 18,
Nikitovič 6, Tabak, Petovar 2;
BWC-Kovinotehna 92:82
(38:48); Jagodnik 20, Petrano-
vic 17, Cizej 16, Stavrov, Tiller
10, Kobale 8, Čmer 1; Lito-
stroj-Postojna 87:82, Triglav-
Olimpija 75:99; 12. krog: Ko-
vinotehna-Triglav 97:83
(«:35); Petranovič 25, Kobale
p, Stavrov, Jagodnik 12, Til-
ler 10, Cizej 9, Čmer 8, Rovš-
"1^4; Olimpija-Rogaška 98:95
(53:49); Jurkovič 29, Novako-
Jc 26, Mičunovič, Tabak 12,
Jišin 9, Nikitovič 5, Petovar
; Postojna-BWC 107:102, Sa-
les-Litostroj 106:97. Vrstni
Olimpija 49, Kovinotehna
J2, Satex, BWC 40, Litostroj,
•»gaška 37, Postojna 35, Tri-
8lav 32.
Za uvrstitev v A-1 ligo - 11.
Pivovarna Laško-Litija
:64 (39:41); Gole 22, Vujovič
Gk)vc 10, Blatnik 6, Staro-
Jfsnik 4, Dumik 3, Šoštarič 2;
felios-K. zidar 97:92, Ilirija-
^terier  82:90,  Idrija-Koper
^69; 12. krog: K. zidar-Pivo-
:*rna Laško  80:78  (37:29);
J^arovasnik 20, Vujovič 19,
17, Čop 10, Govc 8, Blat-
J«4; Litija-Ilirija 75:65, Inte-
^^"■-Idrija 88:74, Koper-Heli-
f 82:83. Vrstni red: Litija,
plios 21, Interier 20, Idrija,
.zidar 18, Ilirija, Pivovarna
/^ko 17, Koper 12.
liga
Moški -11. krog: Gorica-Co-
S.^^ 76:92 (36:48); Plevnik 27,
L^orar 20, Železnikar 16, Siv-
uj^. Nerat 10, Šafhalter 5;
,3^vod^Elektra 71:80
I- '^o); Rizman 20, Lipnik 18,
12^^ 16, Bogataj 15, Mrzel
Sli' ^rešar ^' Brinovšek 4;
L/^ca-Olimpija ml. 88:85,
•^^-Ježica 69:79; 12. krog:
Comet-Medvode 98:57 (43:30);
Sivka 21, Nerat 19, Šafhalter
17, Šporar 15, Plevnik 11, Že-
leznikar 10, Srot 3, Marinšek
2; Elektra-Slivnica 80:70
(39:36); Mrzel 26, Tomic 19,
Lipnik 18, Brešar 8, Pečovnik
4, Mališevič 3, Brinovšek 2;
Olimpija ml-Loka 68:69, Ježi-
ca-Gorica 89:63. Vrstni red:
Loka 45, Olimpija ml. 44, Co-
met, Slivnica 42, Jezica 41,
Elektra 39, Gorica 32, Medvo-
de 27.
B liga
17. krog: Celje-Borovnica
87:47, Bistrica-Vrhnika 94.80,
Zagorje-Radovljica 75:61, Ma-
ribor-N. mesto 78:87. Vrstni
red: N. mesto 32, Celje 30, Za-
gorje 28, Radovljica 27, Mari-
bor, Borovnica 24, Brežice 23,
Bistrica 22, Starše, Vrhnika
21.
Skupina od 11. do 19. mesta:
Snežnik-Mik Prebold 90:84,
Janče-Kemoplast 87:82, Fe-
niks-Ruše 86:78, Unika-Sl.
Gradec 68:65, Tolmin prost.
Vrstni red: Janče 29, Feniks (+)
25, Snežnik, Unika, Mik Pre-
bold 24, Tolmin 23, Ruše 19,
Kemoplast, SI. Gradec 18.
Nogomet
1. liga
22. krog: Publikum-Izola
1:0 (1:0); NToko (12) in izklju-
čitev vratarja Zupana zaradi
igranja z roko izven kazenske-
ga prostora; Korotan-Rudar
0:0, Mura-Olimpija 1:0, Ko-
per-Maribor 0:0, Naklo-Bel-
tinci 2:0, Vevče-Gorica 0:2,
Primorje-Kočevje 6:0, Želez-
ničar-Jadran 2:0. Vrstni red:
Olimpija 35, Maribor 31, Pu-
blikimi, Mura 29, Gorica 28,
Železničar (Lj) 26, Beltinci,
Rudar 25, Korotan 23, Koper
21, Primorje 20, Vevče 16, Izo-
la 15, Kočevje 13, Naklo 12,
Jadran 3.
11. liga
21. krog: Radeče-Era
Šmartno 0:1 (0:0); Purg (84);
Dravinja-Zagorje 3:1 (2:0);
vodilnega sta zrušila Križanič
(8, 55) in Damiš (16); Steklar-
Beltrans 2:1 (1:1); Stevinovič
(6) in Vidiček (89) za prvo spo-
mladansko zmago; Domžale-
Slovan 1:0, Rudar-Elan 2:0,
Železničar-Drava 1:0, Tumiš-
če-Nafta 1:2, Piran-Mengeš
0:2. Vrstni red: Era Šmartno
31, Zagorje 30, Rudar (T) 28,
Nafta 27, Piran, Domžale 22,
Dravinja, Radeče, Mengeš 21,
Železničar (Mb), Tumišče 20,
Drava 19, Slovan 16, Steklar
14, Beltrans 12, Elan 9.
m. liga
18. krog: Šentjur-Alumimj
4:0; Bistric-Pobrežje 1:2, Po-
horje-Renkovci 0:0, Bakovci-
Kungota 1:0, Dravograd-Ko-
vinar 1:0, SI. Gradec in Starše
prosta. Vrstni red: Šentjur (+)
26, Bakovci, Aluminij 24, Dra-'
vograd 22, Pohorje 18, Kungo-!
ta (+) 17, Bistrica (-) 15, Kovi-
nar, Renkovci (+) 14, Starše, SI.
Gradec 6, Pobrežje 5.
MNZ Celje
15. krog: Tim Laško-Kovi-
nar 4:1, Kiv Vransko-Usnjar
2:0, Unior-Krško 1:0. Vrstni
red: Unior 27, Tim Laško 21,
Kovinar (Š) 15, Krško 10, Us-
njar 9, Kiv Vransko 8.
Kegljanje
Območna liga
Končnica: 6. krog - finalna
skupina: Rogaška-Konjice
4868:5029, Dobma-Izletnik
preloženo; vrstni red: Konjice
12, Dobrna (-), Izletnik (-) 4,
Rogaška 2; od 5. do 8. mesta:
Žična-Kovinotehna 3:5, Met-
ka-Kovinar 7:1; vrstn red: Ko-
vinotehna 8, Žična, Metka 6,
Kovinar 4; od 9. do 12. mesta:
Petrol-Obrtnik 6:2, Avto Ce-
Ije-Ljubno 6:2; vrstni red:
Obrtnik 8, Petrol, Avto Celje 6,
Ljubno 4; od 13. do 16. mesta:
Kvit-P. Laško 8:0, Komcel-
Demit 8:0; vrstni red: Komcel
10, Kvit 8, P. Laško 6, Demit 0.
Odbojka
i. liga
Moški: za A-1 ligo - 8. krog:
Bled-Topolšica 3:0 (13,10,13),
Pionir-Kamnik 3:2, Ljutomer-
Fi Prom 3:0; 9. krog: Topolši-
ca-Kamnik 3:2 (-2, 8,10, -10,
6), Ljutomer-Pionir 3:1, Fi
Prom-Bled  0:3;  vrstni red:
Ljutomer 18, Pionir 12, Kam-
nik, Topolšica 8, Bled 6, Fi
Prom 2.
Ženske - za A-1 ligo - 8. krog:
Zg. Savinjska-Cimos 0:3 (-16,
- 7, -5), ŠOU-Gorica 3:0; 9.
krog: Gorica-Zg. Savinjska
3:0 (13, 10, 3), ŠOU-Krim 1:3,
Cimos-Kočevje 3:0; vrstni red:
Cimos (+) 18, Gorica 8, Zg. Sa-
vinjska (-), Kočevje, ŠOU 6,
Krim 4.
Dvojne nagrade
Nagradni sklad bo v naslednjem krogu ne-
koliko večji (15. 000 tolarjev), ker je bilo v 29.
krogu le na enem kuponu pravilno zapisanih
vseh petih tipov.
Pravilna napoved - 28. krog: P. Laško-Gore-
nje 1, BWC-Kovinotehna 1, Podčetrtek-Šen-
čur 1, Rudar-Mura 1, Maribor-Publikum 0; 29.
krog: K. zidar-P. Laško 1, Korotan-Rudar O,
Radeče-Era Šmartno 2, Dravinja-Zagorje 1,
Šentjur-Alvuninij 1.
Nagrajenci - 28. krog: Milan Kmetic (7000
tolarjev), Konrad Perčič (5000 tolarjev) in
Martin Pihler (3000 tolarjev), vsi iz Celja; 29.
krog: Milan Gračner (5000 tolarjev) iz Šent-
jurja.
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskem paru tip O pomeni podaljšek) bo-
mo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
15. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure
istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
1. Nogomet:Maribor-Publikum 1      O 2
2. Košarka (m): Kovinotehna-Olimpija 1      O 2
3. Rokomet (m): Slovenija-Francija 1      0 2
4. Rokomet (ž): Krim-Žalec 10 2
5. Mali nogomet: Juventus - Sportkiub 10 2
Ime in priimek:
Naslov:_
it. 18. - 13. april 1995
ŠPORT

Nepošteno igranje z imeni
Celie Pivovarna Lašlio še brez zvenečlb oltrepitev — Reprezentanca v poneilellek ob 19. url v Golovcu s Francllo, ki Ima
srebro s SP In olimpijski bron
Po prihodu Vugrinca je prost tudi Ocvirk
(skupaj z Begovičem naj bi odšel k Dobovi,
ki jo bo menda treniral Toplak), pogodbe pa
še vedno ni podaljšal samo Pušnik. Z okre-
pitvanu iz tujine še ni nič novega, neprever-
jeni zapisi v nekaterih časopisih pa so moč-
no razburili celjski klub.
Matoševič, Peric, Stojanovič, Zorko, Zov-
ko... Seznam novih igralcev in trenerjev
Celja Pivovarne Laško je vsak dan daljši,
toda Tone Tumšek je večino namigovanj
zanikal. »Bivšega trenerja Zovka smo pred
tedni zaprosili samo za manjši nasvet,
z omenjenimi vratarji se nismo pogovarjali
in nekoliko bolj resen stik vzpostavili samo
z Zovkom,« je odločno in ogorčeno našteval
Tumšek.
»Matoševiča nam je ponudil njegov me-
nadžer Serdarušič, kar je tudi v rokometu
povsem normalna zadeva. Zanesljivo je
enako naredil še na drugih koncih, toda
hrvaški vratar še ni dopolrdl starostne meje
za odhod v tujino in zato je zadeva že na
začetku brezpredmetna,« je prvi zaplet po-'
jasnil Tumšek, bolj konkretna pa je zadeva
z Zovkom.
»Požun je še vedno naš trener, a bo jeseni
silno obremenjen z reprezentančnimi kvali-
fikacijami za EP. Vzel si je čas za temeljit
premislek, saj je vzporedno vodenje dveh
zahtevnih projektov — sočasno bomo igrali
v pokalu prvakov - zelo naporno. Nič ne
bomo prepustili naključju in z njegovo ved-
nostjo smo se začeli pogovarajti z večimi
strokovnjaki. Tudi z Zovkom, vendar je vse
odvisno od Požunove odločitve,« pravi
Tumšek.
Svetovni podprvalci v Goiovcu
Reprezentanca je drugi del priprav začela
brez Čopa, ki je zaradi poškodbe dokončno
Jackson Bicbardson je lanskega decembra
igral za selekcijo sveta.
odpovedal SP. Prvo tekmo bo v ponedeljek
ob 19. uri v Golovcu odigrala s Francijo, ki
bo na Islandiji branila srebrno kolajno, na
zadnjih olimpijskih igrah je bila bronasta,
na lanskem EP pa peta.
»Pomembni bosta igra in rezvdtat. Fran-
cozi so pred kratkim dvakrat premagali Av-
strijo in v igri veliko eksperimentirajo. Pol-
ni so presenečenj, med tekmo nenehno spre-
minjajo obrambe, v napadu menjavajo me-
sta in med vsemi reprezentancami so naj-
'bolj vztrajni pri iskanju novosti. Začeli bo-
mo z obrambo 3-2-1, čeprav v Celju trenira-
mo tudi bolj plitki varianti 5-1 in 6-0,«
napoveduje Požun, ki bo prvo selekcijo
igralcev naredil šele konec meseca in ekipo,
določil neposredno pred odhodom na SP.
Daniel Constantini je že deset let selektor
francoske reprezentance, ki je dobila oba
dosedanja dvoboja z našimi: na sredozem-
skih igrah s 30:27, na januarskem tumirju
v Granadi z 22:21. Okostje sestavljajo igral-
ci OM VitroUesa in Montpelliera, prvi
zvezdnik je tenmopolti Jackson Richardson,
število reprezentančnih nastopov in golov
pa govori v prid ene najmočnejših reprezen-
tanc na svetu.
Ekipa: 1 Gaudin (76 tekem), 16 Delattre
.(vratarja, 22), 2 Mahe (241 tekem, 713 go-
lov), 3 Houlet (38/134), 4 Schaaf (93/183,
5 VoUe (206/858), 6 Lathoud (118/351),
7 Kervadec (30/46), 8 Cordiner (6/i^
9 Monthurel (191/244), 10 Anquetil (6/8) ,
Quintin (192/254), 13 Gardent (272/605)']
Perreux (234/453), 15 Munier (124/272)'i
Richardson (151/286) 18 Stoecklin (iu
318), 19 Cazal (7/15).
Žaiec brez Popovičeve
Rokometašice Žalca bodo zadnji prve^.
stveni tekmi odigrale brez Elene Popovi
Najboljša strelka prvenstva se je zaradi h
lezni v torek vmila v Rusijo, v boju za
stitev v končnico pa so njene letošnje s(
Vstopnice za tekmo Slovenija-Francija
po 500 tolarjev v predprodaji pri recep«
bazena Golovec.
gralke v največji meri odvisne od drn^
Zalčanke v soboto gostujejo pri vodilnem
Krimu in v zadnjem krogu doma računajo
na zanesljivi točki proti Kranju, zato so
povsem odvisne od tekme Burja-Mlinotest,
Zmaga domačih bi jim že zagotovila uvrs
tev v končnico, preostala rezultata pa
bila neugodna, saj so Ajdovke boljše v me
sebojnih tekmah. Uvrstitev v končni
- igrala se bo mini-liga štirih - še ne
prinesla uvrstitve v evropski pokal, marv
bo potrebno vsaj 3. mesto.
ŽELJKO ZUI
Ceiiani v finaiu
Publii(um v Marilioru ostal neporažen - Pnra tinaina tekma z Muro 10. maja na Skalni kleti
Finalista nogometnega po-
kala sta Publ^iun in Mura,
prva tekma bo 10. maja v Ce-
lju, povratna pa 24. maja
v Murski Soboti. Celjani so
z golom Turka v Mariboru
(1:1) ubranili minimalno pred-
nost s Skalne kleti, Sobočani
pa so z Beltinci igrali 0:0 in se
v drugi zaporedni finale uvr-
stili zaradi gola v gosteh, po-
tem ko je na prvi tekmi bilo
1:1.
Prvoligaš s Skalni kleti se je
v letošnjem pokalu specializi-
ral za mšenje neugodnih tra-
dicij. V četrtfinalu so Celjani
po več kot treh desetletjih
zmagah v Velenju, nato na
Skalni kleti prvič v novejši
zgodovini premagali Maribor
in Ljudski vrt, prav tako prvič,
zapustili neporaženi.
»Igralcem sem najstrožje
prepovedal vračanje v svoj ka-
zenski prostor. Vseh 90 minut
so se v celoti držali dogovora,
nadigrali smo favoriziranega
branilca naslova in se zasluže-
no uvrstih v finale,« je zado-
voljno razlagal trener Borut
Jarc, ki bo na prvi tekmi z Mu-
ro brez ijaznovanega Ba-
umana.
Šentfur
Visoka zmaga proti Alumi-
niju je nogometašem Šentjurja
(že v 16. minuti so ostaU brez
izključenega Valeka) močno
povečala možnosti za naslov
tretjeligaškega prvaka, ki bo
igral v kvalifikacijah za po-
polnitev druge Uge (z ekipo, ki
bo deveta ali deseta).
»Telesno smo dobro pri-
pravljeni, forma pa se opazno
dviga. V soboto igrata Alumi-
nij in Bakovci, čez deset dni pa
gostujemo pri Bakovcih in po
derbijih vodilnih ekip bo mar-
sikaj bolj jasno. Z Aluminijem
imamo boljšo medsebojno bi- "
lanco, zato si v Pomurju že
lahko zagotovimo naslov,«
pravi trener Rado Jurjec.
Sentjurčani veliko pričakujejo
tudi od pokala - včeraj je bila
v Slovenskih Konjicah prva fi-
nalna tekma, povratna pa bo
26. aprila - in so tik pred pod-
pisom sponzorske pogodbe
z Alposom.
iVIladi v Nemčiji
Mladinska reprezentanca
MNZ Celje se bo maja v Gre-
venbroichu udeležila 24. med-
narodnega turnirja, izbirna
tekma pa je bila včeraj na
igrišču Olimpa. V Nemčiji bo-
do mladi nogometaši s širšega
celjskega območja igrali
v konkurenci z vrstniki prvoU-
gaških klubov Kolna in Borvis-
sie Monchengladbach, drugo-
ligaškega Chemnitzerja in do-
mačega Grevenbroicha (vsi
Nemčija), prvoligaških Admi-
re Vacker (Avstrija), Briigga
(Belgija) in drugoligaškega
Venla (Nizozemska).
ŽELJKO ZULE
Celjski enajsterici je finale zagotovil Aleš Turk.
Št. 18.-13. april 1995

RADIO
jlinute za zdravje
A novostih   programske
Radia Celje smo na tej
ni že pisali in nekatere
'j^aie podrobneje
"^•JstavlU. V sklop aktual-
f^^joformativnega progra-
'j pa sodi tudi redna oddaja
zdravstvu, ki smo jo po-
f gpovali Minute za zdravje,
f valovih Radia Celje jo
uhko spremljate vsak torek
l^ti trinajsti uri in petnajst
""^a takšno oddajo smo se
Jločili tudi zaradi časa,
flcaterem živimo, saj vedno
^ pozornosti namenjamo
jfugačnemu načinu življe-
jj^ zdravi prehrani, bio in
jiakrobiotiki, pa tudi aktiv-
jjniu preživetju prostega
jjsa. Vsi bi bili radi čimbolj
j^avi in polni energije. Po
jfugi strani pa je veliko Iju-
ki jih tarejo različne
jjravstvene težave in neka-
Ure je mogoče preprečiti že
ja samem začetku.
V polurni oddaji poskuša-
Ijo predstaviti zanimive te-
me s področja zdravstva, te-
[jatski sklopi posameznih
^daj pa so prilagojeni in
jrimemi letnemu času. Vsa-
b oddaja je namenjena do-
feeni temi ali problemu,
(Studio pa praviloma pova-
iimo tudi priznane zdravni-
le in zdravstvene strokov-
ijake, ki jih lahko povpraša-
li o vsem, kar vas zanima
zvezi z določeno zdravstve-
5temo. Do sedaj smo pred-
avili že nekaj aktualnih
m, od pomladanske utruje-
nosti, prehladnih obolenj do
zimskih nezgod.
V prihodnjih oddajah se
bomo dotaknili obremenitve
in stresa, sprostitve, sončnih
opeklin, govorili pa bomo
tudi o škodljivosti kajenja,
boleznih srca in ožilja, vita-
minih, pa o kakovosti življe-
nja in zdravju v naravi. Prav
tako se bomo v eni od pri-
hodnjih    oddaj    dotaknili
zdravega načina življenja, ne
bo pa manjkalo tudi nasve-
tov o prehrani in preventivi..
Naše razmišljanje bo seglo
tudi do kakovosti človeškega
življenja in pomena telesne-
ga gibanja za zdravje in do-
bro počutje. Veliko je tem,
o katerih je vredno govoriti,
zato upamo, da bo v Minutah
za zdravje vsakdo našel kaj
zase.
Parada bo 12. maja v celfskem
Golovcu
Akcija, v kateri iščemo slovensko uspešnico petdesetletja, se
približuje zaključku. Stanje na lestvici se bistveno ne spremi-
nja, vsaj v prvi polovici ne, saj prvo petico lahko skorajda
napovemo. Po neuradnem izidu že od prvega tedna dalje vodi
Poletna noč, za njo je Silvestrski poljub, pa Dan ljubezni. Tam,
kjer murke cveto in Trideset let.
Velika parada slovenskih uspešnic petdesetletja bo predstav-
ljena v celjski dvorani Golovec, v petek 12. maja. Svoj nastop so
nam že potrdili: Marjana Deržaj, Alfi Nipič in Tadej Hrušovar
s skupino Pepel in kri, pričakujemo in upamo pa na popolno
zasedbo deseterice.
V sobotni oddaji Glasba je življenje se bomo pogovarjaU
z gospodom Juretom Robežnikom, ki je prispeval kar nekaj sto
pesmi v slovenski zabavni glasbi. Pravi, da mu je najljubša
Orion. Na vaši lestvici pa je najvišje uvrščena Robežnikova Na
vrhu nebotičnika - v osmem nadstropju... Povedal nam bo tudi
kakšno iz časa razcveta slovenske popevke, pa tudi kakšno na
račim današnje slovenske zabavne glasbe, za katero trdi, da je
največje nazadovanje dosegla na področju besedil.
SIMONA H2O
t;čemo izvirne
Isanice!
v nedeljskem dopoldan-
iSkem programu si bomo
krajšah čas tudi z iskanjem
najlepše in najbolj izvirno
poslikane pisanice. Prav
gotovo je med vami veliko
takih, ki ste pravi mojstri
pri poslikavi velikonočnih
jajc... z barvo, travami,
čebuljnimi olupki, izvirni-
mi motivi in še kaj. Če se
vam je katero jajce še pose-
bej posrečilo in ste ga lepK)
poslikali, ga prinesite v ne-
deljo dopoldne v naš stu-
dio. Ocenili ga bomo in tu-
di nagradili, seveda. Umet-
niki, na površje. Upamo, da
bo zbirka vehkočnih posli-
W jajc lepa in da jo bomo
lahko tudi ovekovečili na
radijski strani NT.

Pomlad, pomlad
Pomlad nam je krepko podalj-
šala dneve (še posebej, ker smo
k temu še sami prispevali urin
premik) in to se pozna tudi
v oddaji Celjski magazin. Sko-
raj do mraka je bilo treba ča-
kati na bolj živahen odziv po-
slušalcev. Se strinjam: sončne-
ga dne ne kaže zamuditi zara-
di oddaje - zato pa Celjski ma-
gazin navija za čim več dežev-
nih petkov.
Tokrat smo bili malce futu-
ristični. Celje smo si zamisUli
kot živahno, sodobno mesto, ki
mu takšen mestni utrip dajejo
tudi višje in visoke šole. Za
takšen razvoj se zavzema tudi
občinska poUtika in videli bo-
mo, kaj ji bo v resnici uspelo.
Eden od naših poslušalcev je
močno podvomil, kajti »Ljub-
ljana in Maribor pač ne bosta
izpustila svojih imiverzitetnih
monopolov iz rok. Visoke šole
pomenijo študente, toliko in
toliko začasnih prebivalcev
več, prebivalcev, ki nekje sta-
nujejo, ki se prehranjujejo...
denar, skratka.«
Le ena poslušalka je bila
mnenja, da naj bi Celje raje
ohranilo svoj zakotni mir, na-
mesto, da bi odprlo vrata mla-
dini, ki je razpuščena in raz-
grajaška. Še v osnovnih šolah
bi bilo treba uvesti strog red,
zaklepati vhodna vrata in - če
je treba, postaviti še stražarja
na stopnice, je menila.
Večina se je, seveda, strinja-
la, da bi bila uvedba višjih in
visokošolskih programov mož-
nost, da se Celje izvije svoji
provincialnosti. Takšen raz-
plet bi mestu prinesel ne samo
drugačen vsakodnevni utrip,
ampak tudi vse drugačne mož-
nosti za razvoj: več šolanega
kadra bi ostalo doma, potrebe
po storitvah bi bile večje...
navsezadnje bi tudi več učen-
cev dobilo sploh možnost za
šolanje. Kajti študij v oddalje-
nem kraju je postal presneto
draga stvar, predraga za mar-
sikatero denarnico.
Čeravno bi tričetrt bodočih
študentov bržkone pritrdilo,
da je čar študentskih let prav
v tem, da gre mlad človek od
doma, se na nek način izma-
kne nenehnemu nadzoru (do-
bronamernih) staršev, prevza-
me tveganje lastne odgovorno-
sti za preživljanje, se - skratka
- postavi na lastne noge. Veči-
na bi torej vendarle raje študi-
rala drugje. Vendar so sanje
eno, resničnost pa nekaj dru-
gega. In tudi sanje lahko mno-
go stanejo.
Poslušalci Celjskega maga-
zina so torej podprli prizade-
vanja Celja, da mestu vrne bo-
dočnost z uvedbo višjega in vi-
sokega šolstva. Ker občinsko
vodstvo zatrjuje, da je njihova
namera povsem resna, bo tak-
šen razplet magazinove javne
tribune le še zaveza več, da
premagajo vse ovire do tega
visokoletečega cilja.
NADA KUMER
Podarlene
piošče
Mirko Cajnko, petino-
semdesetletni upokojenec
iz Polzele je Radiu Celje
podaril dvajset malih in
dvajset velikih gramofon-
skih plošč. Zbirati jih je za-
čel že pred več kot petintri-
desetimi leti. Njegov bobi
pa ni le zbiranje plošč,
temveč se že 74 let ukvarja
z ribištvom in več kot 60 let
z lovom. Pravi, da mu je
Radio Celje pri srcu, zato
se je tudi odločil, da mu
podari nekaj plošč iz svoje
zbirke, za kar se mu Radio
Celje tudi najlepše zahva-
ljuje.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Cforjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed. Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov luredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310, 441-510.
Johanna Paimgger,   Thomas Poppe
Vse ob pravem
času
Uporaba luninega koledaija v vsakdanjem živUenju
Pite knjiga te vrste na svetu, ki je zajela bogato
znanje in izkušnje naših prednikov o vplivih I^ne
na človeka in okolje. Prepričah se boste, da so
zaradi, bližine Lune ti vplivi zelo veliki.
Knjiga je prodigna uspešnica v Evropi in v mnogih knji-
garnah je na prvem mestu. V kratkem času je bila pre-
vedena že v 4 jezike in natisnjeno več kot 30 izd^j.
Izjemno zaninuva knjiga, ki je mnogim spremenila
Ijenje, mnogi jo upoštevajo pri vsakdanjem delu in ravnanju.
Knjiga vam bo razkrila in svetovala, kdaj je pravi ah
najprimernejši čas za:
* nabiranje, pripravo in uživanje zdravilnih zeiišč * kirurške
posege * opravila pri zobozdravniku * post in za uživanje
določene vrste hrane (vplivi na naše zdravje in poču^e)
* različna opravila na vrtu in polju * učinkovito, a nestru-
peno zatiranje plevela in drugih škodljivcev * gnojenje,
s katerinfi ne zastrupljamo podtalnice * sekanje drevja
glede na uporabo lesa in druga opravila za uspešno
gozdarjenje * čiščenje stanovanja * pranje perila s po-
lovično količino pralnega praška * vlaganje in vku-
liavanje sadja in zelenjave * nego las in telesa itd.
Knjiga je trdo vezana, format 16 x 21,5 cm, 214 strani.
Posebna priloga: brnim koledarji do konca leta 1998!
Cena kiyige po povze^u: 3.400 SIT - poštnino plačamo mi.
Knjigo lahko plačate tudi v dveh obrokih - prvega po preje-
mu položnice, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige.
it. 15. - 13. april 1995
REPORTAŽA
Ni ga čez kmečki stan
Konec tedna smo ttlll na 23. Izletu »100 kmečkih žensk na morje-' - Nekatere kmečke gospotllnje so bile na morju ter
¥ Postojnski jami prvič v življenju
Dandanašnji, ko Sloven-
ci odhajajo na morje na
afriške Kanarske otoke ali
na ameriško Florido, ni pot
na Slovensko obalo prav-
zaprav nič posebnega. To
pa zagotovo ne velja za
izlet »100 kmečkih žensk
na morje«, ki je posebno,
nepozabno doživetje. »Ču-
dovito, prekrasno!« niso
skrivale vtisov in dobre vo-
lje ženske s Celjskega. Le-
tošnji izlet je bil že 23. po
vrsti, zanimanje zanj pa ne
mine. V čem je čar izleta, ki
se ga je želelo udeležiti bli-
zu dva tisoč udeleženk, sre-
čo pa je imela le stotnija?
Prvo veliko navdušenje je
bilo že v Postojnski jami, eni
najlepših na svetu. Fani
Praznik ter Jožica Firšt,
Zgomjesavinjčanki iz Rečice
Najstarejša potnica je bila
86-letna Marija Pader iz
Jagoč pri Laškem, le leto
dni mlajši pa sta Matilda
Skamen ter Marija Švegler,
obe iz Lahovne pri Celju.
Najmlajša je bila 24-letna
Jožica Užmah, iz Šentvida
pri Planini. Na dan izleta je
praznovala rojstni dan Si-
mona Iskrač iz Predence
pri Šmarju.
ob Savinji, sta si jo ogledali
prvič v življenju. Včasih na
deželi za lepe izlete ni bilo
denarja, danes pa primanj-
kuje predvsem časa. Zato je
bilo med stotnijo precej
žensk, ki so si lahko tokrat
prvič v življenju ogledale
Postonjsko jamo ter morje.
Tudi Marija Hercl iz Nezbiš
pri Pristavi je bila prvič
v tem koncu, Slivničanko
Marijo Skale pa je navdušilo
ponovno srečanje z izjemno
kraško jamo ter s človeško
ribico. V Ukrajini ter v Švici
imajo še večje jame, po lepoti
pa Postojnski na svetu ni pa-
ra, so se prepričale tudi žen-
ske s Celjskega. V Postojnski
jami so zabeležili celo po mi-
lijon obiskovalcev na leto,
z vseh koncev sveta. Lani jih
je bilo, pod vtisom vojne
v soseščini, 260 tisoč, letos
pa računajo na številko 350
tisoč, je povedala Ksenija
Dvorščak, iz podjetja Po-
stojnska jama-turizem, kjer
skrbi za trženje.
V podjetju imajo nič manj
kot šest kraških jam (Po-
stojnsko, Pivko, Črno, Pla-
ninsko, Otoško jamo ter Ja-
mo pod Predjamskim gra-
dom). Postojnsko namerava-
jo za popestritev drugače
osvetliti ter še ozvočiti, kar
bo nova privlačnost. Poseb-
na privlačnost izleta stotih
kmečkih žensk s Celjskega
pa je bil koncert okteta Stu-
denček med kapniki kon-
certne dvorane, v podzemlju
slovite jame.
Različne plati
kmečkega življenja
Za kmečke ženske, ki so
si ogledale Postojno, Porto-
rož in Piran, je pomenil
izlet dva dni oddiha, ki ga
sicer komaj da poznajo.
Mlada Ana Rihar, z Raduhe
nad Lučami, je razpeta med
Med udeleženkami izleta
smo poiskali tudi matere
z najštevilnejšimi družina-
mi. Našli smo kar dve ma-
teri desetih otrok in sicer
Marijo Kolar iz Straže pri
Frankolovem ter Ljudmilo
Stropnik iz Brdc nad Do-
brno.
službo ter gorsko kmetijo, zato
se njen delavnik začenja že ob
štirih zjutraj. Na kmetiji, kjer
je edina ženska, jo je za dva
dni zamenjal prizadevni brat,
ki se znajde celo v kuhinji. Na
850 metrih nadmorske višine
si pomagajo z živinorejo ter
z gozdom, do hiše pa je mogoče
le po makadamu. Največje ve-
selje ima s šivanjem, za kar pa
pravega časa niti ni.
Angela Greržina iz Zdol nad
Kozjem je kmečka upokojen-
ka, doma pa jo težko pogrešijo.
Snahi, ki je zaposlena v Mon-
tu, pomaga pri skrbi za vnuke
ter pri različnih opravilih, za-
to ji je ta ustregla z dopustom.
Naša bralka Angela za izlete
sicer nima časa - v hlevu imajo
dvanajst govedi, snaha se vra-
ča iz službe šele okrog 16. ure,
sin pa je na delu v Nemčiji.
Preobremenjenost kmečkih
žensk dobro pozna tudi Jožica
Šantl iz Kamenega pri Šent-
jurju. Vstaja ob šestih zjutraj,
ko si pripravi jutranjo kavico,
nato odide v hlev, skrbi za ku-
hinjska opravila ter posprav-
ljanje, poleti pa dela še zunaj.
Stroji ne zadostujejo, marsikje
se je mogoče zanesti le na
pridne, delavne roke. V dekli-
ških letih je hodila nekaj let
v »emajlirano«, po poroki pa
se je povsem posvetila družini.
V času izleta se je lahko zane-
sla na svoja sinova, eden je bil
doma dopoldan, drugi popol-
dan. Za izlet so jo navdušile
sosede, ki so se vračale domov
z najlepšimi vtisi.
Marija Kozmus iz Paneč pri
Jurkloštru je, družno s snaho,
poskušala srečo s kuponi vrsto
let, letos pa jima je uspelo.
Njena snaha je bila med stoti-
mi kmečkimi ženskami že
predlani. Družina se preživlja
s kmetijstvom, zato imajo pre-
cej dela z živino, poleti tudi na
polju, pretekli teden pa so
imeli pri hiši zidarje. Lani so
se odločili za nov izziv, za
izletniško ter p)očitniško kme-
tijo. Ljudje so privlačni svet
med Rimskimi Toplicami ter
Jurkloštrom že odkrili, zato
bosta za velikonočne praznike
pri njih družini iz Italije. To
niso prvi Kozmusovi gosti,
prihajajo tudi drugi tujci ter
domači turisti. Domačija, ki ni
daleč od zdravilišča Laško ter
iz Rimskih Toplic, ima gotovo
lepo turistično prihodnost.
Gospa Marija se je pred drugo
svetovno vojno celo lotila igra-
nja diatonične harmonike,
zdaj pa poskuša znova, zaradi
vnukov. Njeni štirje vnuki so
vsi po vrsti glasbeniki.
Izleta stotih kmečkih žensk
sta se še posebej veselili Rozi-
ka Vodeb s Prevorja ter Slavi-
ca Pezdevšek iz okolice Prista-
ve pri Mestinju, mati in hči.
Obe sta kmečki gospodinji,
precej daleč narazen, zato se
največkrat slišita le po telef^
nu. Kupone sta lepili več L
desetletje, letos pa sta [j^^^
dvojno srečo. Tudi njune sosj.
de so že bile izžrebane, vse pj
so se vračale z lepimi spon^jj^^
Življenje na deželi je težav,
no, za kmeta ni pravega posk
—
Avtobusa z udeleženkami
izleta »100 kmečkih žensk
na morje« sta varno pripe.
Ijala na morje ter nazaj do.
mov Izletnikova vozni^
Vojko Gorenj ak ter Vili IJ
line, oba z Ljubečne. Kod
bi spremljevalne ekipe ^
vozil Milan Petrovič. 2j
dobro voljo sta ves čas izle.
ta skrbela harmonikarja
Janko Mogu iz Žcpine ter
Gojko Jevšenak s Stranic,
Zdravstveno počutje izlet,
nic je imela na skrbi medi-
cinska sestra Betka No-
vokmet.
ha, so se pritoževale kmečke
ženske, z vseh koncev celjske-
ga področja. Kljub trpljenju
na zemlji pa bi se večina znova
odločila za kmečki stan, za po-
deželje.
Posebna pozornost
v času izleta so bi
kmečke ženske povsod d
ležne posebne pozomos
počaščene. Na Celjskem s
je začelo s pripenjanjei
rdečih nageljnov na celjsl
avtobusni postaji, nadalje
valo pa s povabilom v g«
stišče Zvoneta in Milic
Poročno pogačo smo podarili odličnim portoroškim gostincem.
Po starih receptih jo je pripravila Marija Kozmus iz Paneč pri
Jurkloštru.
Vse k življenju se prebuja, aleluja
ZahvaVte Boga
Za gnade pomoč,
Ker ste še včakali
To veselo veFko noč.
Ta zima je minola,
Ti mraz je zdaj proč.
(štajerska ljudska
ob razdeljevanju
pisank)
Kot božični, so tudi velikonoč-
ni prazniki najbolj zasidreini
med ljudmi po vsem krščan-
skem svetu iii oboji hkrati
z nabožnimi obredji vsebujejo
izredno obilico tako prastarih
kot tudi novejših šeg. Pogosto
je težko razlikovati, kaj naj bi
bilo izvirno in le podedovano
iz davnin, kaj prilagojeno ter
premešano s krščanskim evan-
gelijskim izročilom, kaj je
lastno dediščini vsega krščan-
stva in kaj je posebnega ter
veljavnega samo za naše slo-
venske šege. Ravno tega, sled-
njega, utegne biti zelo malo in
ne upam si zatrjevati, da je
sploh kaj, kar bi se v podobni
obliki ne pojavljalo vsaj po so-
sednjih deželah, če ne po vsej
Evropi.
No, zanesljivo je, da je po-
mlad v območjih ostrejše deli-
tve letnih časov močno zazna-
movala občutja, razpoloženja
in verovanja. Prebujanje nara-
ve, predvsem rastlinja in živih
bitij na prostosti (v divjini), je
ljudi veselilo, navdajalo s trd-
nim upanjem, da je tegob v zi-
mi odmrle prirode spet in ved-
no znova konec. Da bi se ne
zamerili silam, bogovom, du-
hovom, ki naj bi vse to blago-
hotno urejale, so ljudje na naj-
različnejše načine izražali
hvaležnost ter priprošnjo, da
bi tak krogotok tudi ostal. Ta-
ko naj bi bila krasitev bivališč,
svetih krajev, tudi odevanje
v zelenje, čaščenje življenja,
lastno že zgodnjim človeškim
civilizacijam.
Velika noč je bila Judom ve-
lik praznik, kot spomin na re-
šitev iz egiptovskega suženj-
stva. V to obredje stare zaveze
je vstopil Jezus, božji sin, da bi
s svojo žrtvijo odrešil svet. Žr-
tvovanje in smrt, vstajenje in
odrešitev. Dve popolnoma na-
sprotujoči si čustvi: trpljenje
in pogibelj ter veselje zmage
nad siruljo, up za večno življe-
nje, vse v enem prazničnem
dogajanju.
Kako se to svetopisemsko
dogajanje zrcali v ljudskih še-
gah? Preprosti ljudje so si te
dogodke predočevali po svoje,
iz videnja in ponazarjanja
evangelijskih zgodb in simbol-
nih predstav. EvangeUjsko po-
ročilo, kako je Jezus prihajal
z Oljske gore in se napotil sko-
zi špalir navdušenih častilcev
v Jeruzalem, je v cvetnonedelj-
skih procesijah še pred stolet-
jem spodbujalo žive prikaze,
ko so v togo oblečenega moža
na osUču vodili v procesiji po
cerkvenih trgih. Danes zado-
stuje za podkrepitev pobožno-
sti kip Kristusa ali samo raz-
pelo, ki ga ponesejo okoli
cerkve skozi špalir v butare
povezanega lesa, zelenja in
cvetja. Naši nemški sosedje
tak sveženj imenujejo »Palm-
busch«, - palmov šopek torej,
ker so množice pozdravljale
Jezusa s palmovimi vejami in
mu z njimi krasile tudi cestni
tlak. Še več, našo duglazijo,
»božji les« imenujejo bodljika-
va palma (Stachelpalme). Kar
zadeva butaro, je mogoče naša
posebnost ta, da je moralo biti
v butari sedem vrst lesa, pa
tudi to, da je v naši okolici
butara razpotegnjen »pušeljc«,
saj mu marsikje rečejo tudi
rep.
Do velikonočnega sobotne-
ga večera je še post, ko je ve-
ljala poleg vzdržnosti pri jedi
tudi odpoved vsakega izraža-
nja veselosti (petja, igranja,
žvižganja) ter zapoved skrom-
nega, nevpadljivega oblačenja.
V velikonočnem tednu je to še
zlasti veljalo za petek, ko tudi
maše ni bilo. Ta dan so se celo
izogibali takšnemu delu, ki bi
povzročalo ropot. Kasneje se
je vse to sprevrglo. Zdaj, ko
naj bi si dajali duška pri po-
novni oživitvi velikonočnih
šeg, poka ponekod že ves te-
den, tudi na velik petek, ker
pač mladež ne ve, zakaj je bilo
velikonočno streljanje. Na čast
vstajenja. S pokanjem so hote-
li ponazoriti tresk, ko se je od-
valila skala, ki je zapirala bož-
ji grob. Da je rek, kako so šli
zvonovi v Rim, zapovedoval
molk zvonov, ki so jih na veliki
četrtek po popoldanskem
cerkvenem opravilu »priveza-
li«, je tem dandanašnjim ka-
nonirjem bolj malo mar. Res so
na veliki petek drdrale raglje,
ker pač regljajo in pojejo kot
zvonovi, toda streljanje je po
naši šegi vedno veljalo kot ve-
selje, kot praznični zven.
Velikonočni ognji naj bi po-
nazarjali stražne ognje ob Kri-
stusovem grobu. Medtem pa je
blagoslavljanje in raznašanje
»žegnanega ognja« pokristja-
njeno čaščenje ognja, tudi žr-
tvenih ognjišč, ker je ogenj pač
edino človeku koristen in živ-
ljenjsko pomemben. V simbole
svetopisemskega velikonočne-
ga dogajanja je bilo v ljudskih
predstavah posvečeno vse, kar
je bilo primerljivega. Tako so
šarkelj ali kuglof zaradi oblike
poimenovali za Kristusovo
krono. Očiščene korenine hre-
na so zaradi podolgovate obli-
ke in zadebeljenega vTha,
a morda tudi zaradi pekočega
okusa, poimenovali za žeblje,
s katerimi je bil Jezus pribit w
križ. Rdeče pirhe so imeli a
kaplje odrešenikove krvi.
Tako, kot so posvečevali
predmete - predvsem jedi
- v velikonočnem »žegnu«, tako
so v tem času vzeli za čudo-
tvorno še marsikaj. Cela vrstJ
je vraž, ki so povezane z ver-
skim velikonočnim obredjeift
Dekle, ki bi prva prinesla veli-
it. 15.-13. april 1995
REPORTAŽA
20,21
>o se prepričale nekatere udeleženke. Na morju pa kljub
l'bi ostale.
L 23.  izleta  100
Lsk na morje in
ise zahvaljujemo
y so pomagala pri
[ta; Hranilno kre-
a- KZ Savinjska
[C, Vrtnarstvo Če-
ška zadruga Celje,
ko, Kamen Celje,
C, Sip Šempeter,
ela, Mlekarna Ce-
, Savinjski maga-
Pekarna Br^ez
parna krmil Za-
Portorož, Gostišče
Planina pri Sevni-
Žalec, Jelovica,
J, Merkur, Teko
b mesnine, Emo
tehnika, Libela-
■žegna«, si
irajšnjo po-
tna veliki
»stolpu za-
Jden robec,
i naklonje-
liilvšeč, a ni
Kliki petek
lim opravi-
lial s tremi
; vendar na
'sledu krvi.
firja odvila
sm pa izvo-
»lirbtu. Po-
lodi ostal vse
v njeni
'naj bi tresli
»lagali med
"Sle kamne,
'fkire po de-
""ralo dreve-
"^i naj bi na
^ sončnim
■ifkaj krvi
"eto, da so
""^ divjadi!
"oči zdravil-
1^ pri izviru
J^oboleUud
Jorazpoka-
Jj-až zago^
^^opkov, ki
y^ velikih
'^"konočnih
.^etosti tega
y dr. Niko
j/ernost in
'^gim pod
>o zato je
^marsika-
'Pi^avo krš-
Na kitica
Jazdeljeva-
C ^^gačne
5?„,^ekletom
Jj^nem pa-
C' ženam
yn blago-
Sj^ojaklm
kl' po-
•^^ni srečo,
Štorman, v Šempetru v Sa-
vinjski dolini.
Vrh izleta je bila večerna
prireditev v Portorožu,
v dvorani prenovljenega
hotela Lucija, kjer so
kmečke ženske tudi stano-
vale. Začelo se je seveda
Poznate poročno pogačo,
narejeno po starih recep-
tih? V Portorož jo je prine-
sla Marija Kozmus iz Pa-
neč pri Jurkloštru, kjer živi
na izletniško-počitniški tu-
ristični kmetiji. Za svoje
dobrote sta dobili, skupaj
s sn^ho, že več priznanj.
Poročno pogačo smo na ve-
černi prireditvi podarili
odličnim portoroškim go-
stincem.
s himno izleta »100 kmeč-
kih žensk na morje«, ki jo
je zapel, tako kot številne
druge pesmi, oktet Studen-
ček. Za dobro voljo ter ples
so nato skrbeli Trio Viki j a
Ašiča, ansambel Štajerskih
7 ter še Primorski fantje.
Odlični muzikanti so na
plesišče uspeli zvabiti celo
najstarejše plesalke, počasi
pa so se v plešočo človeško
verigo zbrale skoraj vse
udeleženke izleta. Priredi-
tev je povezoval novinar
NT&RC, Tone Vrabl, ki je
sporočil tudi posebne poz-
drave udeleženk iz prete-
klih let, Antonije Ograjšek
iz Šmartnega v Rožni doli-
ni ter Ani Pižom iz okolice
Laškega. Ta je celo poslala
čisto posebno, ročno izde-
lano lutko. Na prireditvi
smo seveda poiskali naj-
mlajšo ter najstarejše ude-
leženke izleta, matere
z najštevilnejšimi družina-
mi, najlažjo ter najtežjo
izletnico, pa še tisto, ki je
na dan izleta praznovala
rojstni dan. Vse so bile lepo
nagrajene.
... Piesjlo-se je tako, da je.
bilo mogoče dobiti plesni
žulj. Posebni ples je bil na-
menjen strežnemu osebju
restavracije našega hotela
Lucija. Rajanje se je stop-
njevalo iz ure v uro, iz valč-
ka v polko, pa spet v val-
ček. Zadovoljna je bila celo
skupina turistk z avstrij-
skega Korčškega, v sosed-
njem prostoru, ki jih je za-
mikala poskočna glasba ter
odlično vzdušje, rajanje.
Seveda, tako se znajo vese-
liti  ter si oddahniti le
kmečke ženske.
»Čudovito, čudovito!« je
v Portorožu, Piranu in Po-
stojni ter po vrnitvi v Celje
ponavljalo sto kmečkih
žensk. Čudovito, ponavlja-
mo tudi v uredništvu Nove-
ga tednika in Radia Celje,
saj moramo povabiti na
morje še blizu 1900 žensk.
Vso nmožico, ki je žreb le-
tos ni osrečil.
BRANE JERANKO
Foto: EDI NASNEC,
Med kapniki Postojnske jame je bilo posebno doživetje koncert okteta Studenček.
Na izlet je želelo blizu dva tisoč kmečkih žensk s Celjskega, žreb pa je naklonil srečo le stotniji.
Šf. 15.-13. april 1995
PISMA BRALCEV
3i
Kdo bo pomagal
malemu Borisu?
Z zanimanjem sem prebrala
reportažo v NT št. 13, ki jo je
napisal vaš novinar Brane Je-
rjmko o trpljenju malega Bori-
sa. Zelo me je ganila vest
o ubogem dečku. Doma sem
namreč iz istega kraja, zato
otrokove starše dobro poznam.
Kar pri srcu me je stisnilo, ko
je omenjen moj rojstni kraj
Ravno pri Dobju, to je v osrčju
Kozjanskega. Na rojstni kraj
in na brezskrbna otroška leta
ima gotovo vsakdo najlepše
spomine (včasih je tudi kanček
žalosti). Kraj je hribovit kot
celotno Kozjansko. Zemlja je
skopa in trdo je treba delati za
preživetje. Med drugo svetov-
no vojno je bil ta kraj, kot tudi
še nekateri drugi, zatočišče
partizanov, zato je bilo tudi
veliko nedolžnih žrtev (med
njimi tudi moj oče). Kar pre-
več sem se razpisala, kar ne
spada tu zraven. Napisala sem
pač nekaj več o tem kraju, kjer
živi ta ubogi otrok. Srčno rada
bi pomagala malemu Borisu,
a živim žal v Domu upokojen-
cev. Prosim pa vse tiste ljudi
dobre volje, ki bi lahko kakor-
koli pomagali, naj to storijo.
Hvaležni vam bodo otrokovi
starši, še bolj pa mali Boris, ki
bo ozdravel.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Šolski zvonec
v Socki
^^Ne samo Novi tednik, tudi
Radio Celje je objavil, da šola
v Socki deluje že približno
šestdeset let. Za tako grobo
napako si bom privoščil majh-
no nesramnost. Novinarjem
obeh medijev bi se že pred ob-
javo moralo posvetiti, da to ni-
kakor ni bilo mogoče. Grašča-
ki na Slovenskem le niso bih
tako nori, da bi po svojih gra-
dovih ustanavljali šole.
Dr. Josip Vidmar v knjigi
Obrazi res govori o nori grofni,
pri tem pa je zelo spoštljiv do
njenih pesmi, ker dejansko gre
v tem primeru za slovensko
pesnico Lili Novy, ki je bila po
rodu Nemka in grofovskega
stanu. Pisatelj pa ne omenja,
naj bi po njenih žlahtnih pla-
vih žilah tudi blodil morebitni
geni soških graščakov. Pa brez
zamere!
Šele po koncu druge svetov-
ne vojne in z razlastitvijo graš-
čakov tudi v Socki so bili dani
pogoji, da je v graščini zazvo-
ml šolski zvonec septembra
v šolskem letu 1945/46. Kar
samo z letnico navaja tedanja
prvošolka Anica Z. in Nove
Cerkve.
Sprva sta delovala le 1. in 2.
razred kot vzporednici pri šoli
v Novi Cerkvi. Saj je prav vod-
stvo te šole, natančneje Sene-
gačnik Adolf, dalo pobudo za
uvedbo pouka, že takrat mi-
šljeno le nižjo stopnjo. Delova-
ti je začela z enim učiteljem
v dofHjldanskem in popoldan-
skem tumusu. Učitelj Lobnik
ji je pozneje priboril še lastni
šolski okoliš in od takrat je
samostojno delovala.
Da soška graščina dsmes ne
razkazuje svojega drobovja
kot je to slučaj za Tabor in
Lemberg, se je treba zahvaliti
edino le šoli. Podatek, da s šolo
v Socki živi ves kraj, povsem
ne drži.  Pogrešam šolnike.
Učitelj, ki res živi s krajem, bi
moral prvi reagirati na objav-
ljeno napako. Vpis začetka de-
lovanja vsake šole je njen krst-
ni list, mora biti resničen in
vnesen v šolsko kroniko.
Ko je obstoj šole ogrožen, jo
mora prvi braniti njen vodja,
a to se ni zgodilo. Argumentov
ima na pretek, hribovit šolski
okoliš, pogosto neprijazni vre-
menski pojavi skozi vse leto,
so dejavniki, ki jih najbolj ob-
čutijo otroci nižje stopnje.
Prav ti pa so najbolj upraviče-
ni na trenutno tako opevano
prijazno šolo čim bližje. Tudi
ni zanemarljivo, da bodo že
šest let stari otroci postali šo-
loobvezni.
In kaj bi jim omogočili pre-
voz z avtobusom? Dosti bolj
zgodnje vstajanje, nenehno
skrb, da vozila ne zamudijo.
Ko pa stopijo vanj, so izpo-,
stavljeni šikanam starejših
vrstnikov in tudi nasilju, ki je
vse bolj v porastu.
Kaže se vtis, da Sočani le
niso imeli prave sreče z učite-
lji, razen častne izjeme z Lob-
nikom.
Spoštovana Anica Z. iz No-
ve Cerkve! Dala ste mi koraj-
žo, da sem napisal vsaj nekaj,
kar bi temeljiteje opravil kate-
rikoli učitelj, ki je služboval
v Socki zlatega a ne diamant-
nega jubileja te šole.
ADOLF SENEGAČNIK,
Šempeter
PREJELI

Lovcema
v slavo. Atolu
v slovo
Kljub temu, da sta od do-
godka minila že dva meseca,
sem se odločil, da seznanim
bralce o hladnokrvnem stre-
ljanju psov. Zgodilo se je v ne-
deljo 22. januarja. Bil je lep
popoldan in odločil sem se, da
popeljem Atola (dobra tri leta
starega belgijskega ovčarja)
na sprehod. Pot skpzi Brstnik
je dobro poznal, saj sva jo že
velikokrat prehodila. Spotoma
sva se za kratek čas ustavila
na kmetiji pri Švepu, kjer se je
Atol nenadoma izginil, prvič,
in žal zadnjič. Po iskanju in
zbiranju informacij, ki je tra-
jalo več dni (tudi preko Radia
Celje in pri lovcih), smo ugoto-
vili, kaj se je tisto popoldne
zgodilo. Atol je nadaljeval pot
proti sosedu, ki je lastnik la-
bradorjev. Očitno je našel sled
psičke in ker je poznal pot, saj
sva se tudi tam večkrat spre-
hajala, se je odpravil k njej.
Vendar, kot sem že omenil, pr-
vič in zadnjič, saj sta mu okrog
16.30 ure prekrižala pot laška
lovca s terenskim vozilom Su-
zuki, temnejše barve. Kot že
veliko psov pred njim, sta va-
jena tega dela, ustrelila Atola
sredi krajevne ceste. Po pripo-
vedi priče dogodka zelo hlad-
nokrvno. Kraj pKJboja sem fo-
tografiral, sledi o veliki količi-
ni krvi pa govorijo o »himia-
nem« dejanju.
Za marsikatero takšno pasjo
smrt niti ne vemo, za preneka-
tere pa je jasno, da so bile po-
polnoma nepotrebne in da so
jih zakrivili lovci. Pobojev
verjetno nihče ne raziskuje,
niti lovska družina, na katero
meče dejanje posameznikov
slabo luč. Na lovski zvesd pa bi
ob takšnem početju morali
ukrepati. Priporočilo, ki ga je
lovska zveza izdala leta 1990
in ki se nanaša na znani 17.
člen Zakona o lovu (tam piše,
kdaj se lahko v lovišču pokon-
ča psa) očitno ni zadosti. To
priporočilo pravi, da je neetič-
no in nelovsko streljanje psov,
ki jih enkrat brez nadzorstva
opazijo v lovišču. Preden sme
lovec takega psa ustreliti, mo-
ra lovska družina z zbranimi
dokazi pisno obvestiti lastni-
ka. Za vsak prenagljen ali celo
neupravičen odstrel naj lovec-
strelec odgovarja pred disci-
plinsko komisijo lovske druži-
ne. Naj spomnim, da je bil
omenjeni uboj izvršen v času
lovopusta, pa tudi dovoljenja
za streljanje zaradi stekline ni
bUo. Na policiji so mi poveda-
li, da ustrelitev psa ni kaznivo
dejanje, da gre lahko le za kr-
šenje javnega reda in miru
(uboj na sredi krajevne ceste
to vsekakor je, op. pisca).
Omenjena lovca imata ver-
jetno veliko lovske korajže, le
korajžo povedati resnico last-
niku psa ne. Priporočam jima,
da si poleg revije Lovec prebe-
reta tudi revijo Kinolog. Lov-
ski družini Laško in Lovski
zvezi pa predlagam omenjeni
dogodek vsaj v premislek, če
že ne v ukrepanje.
MARTIN KOKOTEC,
Laško
Odprto pismo
ministru za
promet
Vaščani Planinskega vrha in
Planinske vasi, skozi katere
p>elje regionalna cesta št. 326
v smeri Sevnica-Lesično, smo
vas, spoštovani g. minister,
preko naših predstavnikov^
v KS Planina prosili za proti-
prašno zaščito na omenjeni ce-
sti, ker ob njej zaradi prahu ni
moč več živeti. Po naših po-
datkih smo edini dve slovenski
vasi, skozi katere vodi regi-
onalna cesta, ki še ni asfaltira-
na. Pred časom smo krajani za
modernizacijo te ceste preko
KS prispevali precej denarja,
brezplačno odstopili zemljišča
za modernizacijo in tudi pro-
jekte za dolžino štirih kilome-
trov smo plačali krajani. Upali
smo, da nas bo tudi država
priznala za svoje, ter prispeva-
la svoj delež, da bomo imeli
kolikor toliko normalne živ-
ljenjske pogoje na tem zaosta-
lem, toda lepem koščku Koz-
janskega. Na občini v Šentjur-
ju so nam povedali, da je naša
cesta zopet izpadla iz državne-
ga proračuna, zato od pristoj-
nih služb zahtevamo, da to ce-
sto zaradi zdravju škodljivega
prahu, ki se nam vali v naša
stanovanja, cesto nemudoma
zaprejo za ves promet, v na-
sprotnem primeru bomo za za-
poro ceste primorani poskrbe-
ti krajani sami.
Krajani Planinskega vrha in
Planinske vasi
Odprto pismo
poslancem
Državnega zbora
Spoštovane gospe in gospo-
dje poslanci Državnega zbora!
Na vaših klopeh je Šketov
Predlog sprememb Zakona
o denacionalizaciji. Združenje
lastnikov razlaščenega premo-
ženja, podružnica Žalec vas
v imenu razlaščencev občine
Žalec prosi in poziva, da resno
razmislite o vseh argumentih,
ki govorijo proti Predlogu
sprememb ZDEN in se javno
zavzamete za njegovo dosled-
no, korektno in pospešeno iz-
vajanje.
Razlaščenci občine Žalec
smo tako kot vsi slovenski ra-
zlaščenci ogorčeni nad dej-
stvom, da je denacionalizacija
za nekatere oblastnike in za-
vezance predmet delitve mi-
loščine, ogorčeni smo nad sa-
movoljnim obnašanjem lokal-
nih zavezancev in nad splošno
medijsko manipulacijo, ki na-
črtno zavaja javnost.
Ogorčeni smo, ker pristojni
republiški organ ni preveril
verodostojnost utemeljitev go-
spoda Škete za spremembo
ZDEN, med drugim to, da bo
izvajanje ZDEN povzročilo za
1,6 milijarde nemških mark
družbene škode in izgubo 7500
delovnih mest. To trditev ovr-
žejo že podatki v Statističnem
letopisu Republike Slovenije.
Prosimo vas tudi, da javno
ovržete trditev gospoda Mira-
na Potrča, da je denacionali-
zacija največja kraja stoletja
na Slovenskem.
Spoštovane poslanke in po-
slanci, pričakujemo, da boste
po temeljitem preudarku in
razmisleku glasovali proti ka-
kršnikoli spremembi ZDEN,
saj bi izglasovana sprememba
pomenila kršitev naše ustave
in mnogih zakonov ter podpi-
sanih mednarodnih listin kot
na primer Splošne deklaracije
o človekovih pravicah, evrop-
ske konvencije o varstvu člo-
vekovih pravic in svoboščin,
statuta sveta Evrope itd.
Pomnite, da bi vsaka spre-
memba ZDEN pomenila vašo
potrditev pravilnosti krivičruh
zaplemb in potrditev nedotak-
ljivosti nasilno odvzetega pre-
moženja s ponovno utrditvijo
revolucionarnega prava, s tem
pa odpravo komaj pridobljene
demokracije.
EMIL PINTAR,
predsednik prodružnice
ZLRP Žalec
Ideja, ki |e
razklala Javnost
v Delu, petek 31.3.1995, je
bil pod gornjim naslovom ob-
javljen prispevek novinarja
Vladimirja Voduška, v kate-
rem je citiral nekaj navedb g.
Jožefa Školča, ki pa so potreb-
ne    posebnega    premisleka.
V prvem odstavku je poveda-
no, kdo bi naj v častnem mi-
mohodu na dan osrednje dr-
žavne slovesnosti v počastitev
zmage nad fašizmom in naciz-
mom sodeloval in sicer naj bi
zavezniške sile poslale simbo-
lično   zastopstvo   veteranov.
V mimohod bi bile vključene
tudi žrtve vojne in ukradeni
otroci; je povedal predsednik
odbora.
Nespornim žrtvam vojnega
nasilja, to je intemirancem
koncentracijskih taborišč in
talcem odvzeti otroci in inter-
nirani v posebna taborišča (li-
terarno imenovanim po doku-
mentarni knjigi Staneta Ter-
čaka Ukradeni otroci, sicer pa
ukradeni rodu in domovini;
staršem niso mogli biti ukra-
deni, ker jih je okupator na tak
ali drugačen način pobil), pa
prav gotovo ne more biti vse-
eno aU jih predsednik Držav-
nega zbora in častnega odbora
šteje med žrtve vojne ali ne. Po
izrečenem oziroma zapisanem
jih ne šteje. Žalosten je ves do-
sedanji odnos državnih orga-
nov do neposrednih žrtev voj-
nega nasilja.
V zakonodajnem postopku
je predlog zakona o žrtvah
vojnega nasilja, ki ga je za
drugo obravnavo v DZ, po nje-
govem naročilu pripravila
Vlada RS in je hkrati k temu
predlogu poslala v parlament
svoje amandmaje, s katerimi
bi naj neposrednim žrtvam ne
bilo priznano posebno varstvo
(50. člen ustave), le-te bodo, po
Vladinem predlogu, lahko do-
bile samo izkaznico, da so žr-
tve vojnega nasilja in nič več.
Za žrtve vojne pa so po na-
vedenem predlogu zakona šte-
ti predvsem mobilizirane!
v okupatorsko nemško vojsko
od 1941 do 1945, čeprav je
znano, da je bil Wehrmannse-
haft na Sp. Štajerskem organi-
ziran pod okriljem okupator-
ske Štajerske domovinske zve-
ze že v prvih mesecih po oku-
paciji. Obvezna mobilizacija
v okupatorsko vojsko pa je bi-
la na Sp. Štajerskem šele 20.
juhja 1942, na Gorenjskem še
pozneje. Ne gre za to, da bi
kdo nasprotoval temu, da
»prisilni« mobiliziranci niso
bih žrtve vojne. Poudariti pa
je potrebno, da je pravno in
statusno - po veljavnem med-
narodnem pravu - vendarle bi-
stveno velika razlika, katere bi
se v »pravni« državi Republike
Slovenije moral zavedati pri-
pravljalec predloga zakona
o ŽVN, ki je s svojimi amand-
maji jasno in nedvoumno izra-
zil, da je le mobiUzirance
v okupatorsko vojsko priprav-
ljen priznati za žrtve vojne in
jim z zakonom priznati to, kar
bi jim nemška država že zdav-
naj morala priznati.
Zaradi ponovnega odrivanja
dejanskih žrtev vojnega nasi-
lja na obrobje je Društvo tabo-
riščnikov — vdo-adenih otrok,
v »zaprtem« pismu poslalo po-
ziv Vladi R Slovenije in njene-
mu predsedniku, dr. Janezu
Drnovšku, da naj Vlada uma-
kne svoje amandmaje pred
pričetkom druge obravnave
predvidene v Državnem zboru.
V nasprotnem primeru,
zapisali v pozivu, »smo
dolžni sporočiti, da ne W
odgovorni za nastale moreb?
ne neljube razmere; za pJ
testno zborovanje ob osredki
proslavi zmage nad fašizmJ
in nacizmom itd., zaradi ig^^
rantskega odnosa državnih Of.
ganov do »neposrednih« žrtej
vojnega nasilja.«
prof. JANEZ ŠTIGLIP
predsednik DT-\jq
Totalitarni
sistem
Volk dlako menja, naravep
ne, se je ponovno pokazal
v televizijskem Žarišču
aprila. Gospod Miran Potrč
v znanem partijskem slo|
branil totalitarni komunisti
ni sistem kot demokratiče
Jaz ga popolnoma razumei
saj je bil on sam njegov vidm
ši protagonist. Izgovarjan
da le ni bilo vse tako slabo
zelo slaba šala. Če je le e
stvar narobe izniči vse ostal
Gotovo je bilo veliko stvj
slabih v enopartijskem sist
mu. Tudi Hitlerjevi nacionj
socialisti so imeli v sistemu k
dobrega. Ko so zasedli na
kraje so dobili ljudje živila
karte za sladkor, moko, me
i.t.d. Pretežno revno ljudst
je v kraljevini Jugoslai
o takšnih dobrotah za tisti i
lahko samo sanjalo. Da so n
cionalsocialisti zaposlili lju
kar naši komunisti niso sp
sobni je pa tudi res. Nared
so prva reakcijska ter raketi
letala. Po zasnovi njihovih r
ket se še danes leti v vesd
Tudi na oblast so prišli na \
litvah, ne pa z revolucijo. S
veda storjena dejanja iznifi
vse dobro, pa naj bi bil sistf
kakršenkoli. Tudi voditelj fl
daje je bil pristranski v ško
dr. Zagožna. V enem segmer
oddaje je gospod Potrč a
branil jugoslovanske komui
ste. Pri tem pozablja, da
ravno oni krivi za današi
morijo na Balkanu. Ravno i
in Ciril Ribičič sta najbolj p
puščala Srbom, ko je Koso
ter ostale pokrajine izgubi
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA
BRASLOVČE Z.O.O.
BRASLOVČE 23
63314 BRASLOVČE
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva - nepremičnine, vpi-
sane pri zemljiškoknjižnem vložku 237 k.o. Male
Braslovče, pare. it. 169, ki v naravi predstavlja:
- hmeljsko sušilnico površine 140
- funkcionalno zemljišče (dvorišče) in stavbišče
v izmeri 8 a 54 m^
po izklicni ceni 78.000,00 DEIM.
Cena, navedena v DEM, je plačljiva v tolarski protivrednosti po
srednjem tečaju Banke Stovenije na dan plačila.
Javna dražba bo 26. 4. 1995 ob 10.00 uri v prostorih Hmezad
Kmetijske zadruge Braslovče z.o.o. Bra$k)vče 23,63314 Braslovče.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, l(i
vplačajo 10% varščino od izkircne cene predmeta dražbe, na ŽB
50750-601-19569 Hmezad KZ Brastovče z.o.o. Brastovče 23, kar
dokažejo s potrjenim virmanskim nalogom, položnico ali blagajniškiiri
prejemkom in predložitvijo potrdila o državljanstvu Republike Sloveni;
je (velja za fizične osebe) oziroma sklep o registraciji v Republiki
Sloveniji (velja za pravne osebe).
Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina vmila brezo-
brestno v 5. dneh po končani dražbi.
Kupec mora skleniti pogodbo v roku 10 dni po dražbi, če pa od
podpisa le-te odstopi, se varščina obdrži.
Kupec mora kupljeno plačati v roku 15 dni po sklenIM pogodbe, P"
čemer se varščina všteje v kupnino, če kupec ne plača preostanka
kupnine v roku 15 dni, pomeni, da je odstopil od nakupa in se varščina
zadrži.
Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Zemljiškoknjižni
prenos se izvede po kupčevem plačilu kupnine in vseh ostalih stro-
škov.
Ogled nepremičnine je možen vsak dekjvni dan. Vse informacije
dobite po tel.: 063 709^, 709-072 pri Marjeti Bizjak. .
Št. IS. - 13. april 1995

PISMA BRALCEV
irtonomijo. Zelo dobro se
^mnim, da sta bila omenje-
la gospoda v neki posebni de-
Idvni skupini za spremembo
agoustave. Takrat je radio
jamatično poročal, kako se
lotrč ter Ribičič nepopustljivo
orita za demokratične pravi-
I ljudi. Naredila nista nič.
ahko bi vstala in odšla do-
Bv z svojimi tovariši, ne pa,
bso hodili v Beograd še eno
to. Tako sta opogumila Srbe
I zločine, ki se vlečejo, do
ines.
Gospod Potrč je sicer spre-
n govornik in zna odlično
ivajati ljudi. Ne on ali kateri-
)!i komunist me ne bo pre-
[ičal, da je bil komunizem
»t sistem dober. Naravni po-
lji za življenje v naši državi
1 dobri za to pa komimisti
imajo nobenih zaslug. Slo-
lenska trmoglavost nas je
ibranila, do današnjih dni.
lako smo preživeli tudi jugo-
bmunizem, ki nas je hotel na
Niden način imičiti in ta
*last je bila zame okupa-
torska.
MIRAN ŠNEBERGER,
Celje
Peticija
litavnemu zboru
Državni zbor Republike
Slovenije naj pred proslavo 50.
^letnice konca druge svetov-
5* vojne sprejme naslednji
Spravni akt: :
Državni   zbor   Republike ^
Slovenije, upoštevaje ugotovi-
"'f Združer^ ob Lipi sprave \
'predlogu deklaracije o na-1
l^^lni spravi z dne 15. junija j
1990, izreka v imenu sloven-]
*^ga naroda in v svojem ime-'
J" obžalovanje za vse žrtve
jomunističnega in tudi proti-
'Omunističnega   nasilja   na
^ovenskem med vojno, pose-
^ pa izreka obžalovanje za
^ žrtve državnega terorizma
^ končani vojni, zlasti za
^'ložične poboje vrnjenih do-
j/l^^rancev, za množične po-
razrednih sovražnikov;
^jetnikov, trgovcev in obrt-
in za umore drugih ide-
3kih nasprotnikov v tajnih
javnost prirejenih pro-
^druženi ob  Lipi sprave
. °camo to peticijo Državne-
^.zboru R Slovenije, kot naj-
^, l^mu   organu   Republike
Pf X^nije,  ki  je  kot  dedič
f^Jsnje oblasti prva stran na-
jjp^ sprave, poleg komuni-
j^^^e in protikomunistične, in
pojavljamo ob spoznanju,
jj^^di sedanja najvišja dr-
oblast zavlačuje s priza-
^ji za narodno spravo, ki
jo zahteva ogromna večina
Slovencev doma in v svetu
v prepričanju, da je sprava pr-
vi in neobhodni pogoj miru in
vsakršnega napredka naše
mlade države.
Vzrok za zavlačevanje spre-
jetja deklaracije o narodni
spravi vidimo v simbiozi seda-
nje oblasti s prejšnjo enoum-
no, ki ji ni bilo do resnice, za-
radi česar tudi sedanja njene
zločine nad narodom ocenjuje
le kot oprostljive napake.
S to peticijo smo izpostavili
najpomembnejšo točko pred-
loga deklaracije, ne da bi se
odpovedali drugim, kot moral-
ni dolg, ki ne obremenjuje pro-
računa in ki ga mora slovenski
narod brez odlašanja vrniti
svoji in obči človeški kulturi.
Sprejem ali odklonitev peti-
cije, pa tudi molk o njej, je in
bo merilo moralne moči Repu-
blike Slovenije in njene
oblasti.
Za združene ob Lipi sprave:
STANISLAV KLEP,
FRANC ŠETAR,
FRANC PERME,
VrrOMIR GROS,
LJUBO SIRC,
DAVORIN ŽITNIK,
UROŠ ŠUŠTERIC
Gaspari izpoinii
grožnje
Ko sem oddal prijavo za od-
mero dohodnine za leto 1994
in sem jo primerjal s prijavo
1993, sem ugotovil, da se je
moja pokojnina v letu 1994
povečala za 2,5 odstotka.
Uradno priznana inflacija pa
je znašala 19,9 odstotkov. Iz
primerjave teh dveh podatkov
vidimo, da nam je družba pov-
prečno pobrala mesečno 17,4,
kar znese v letnem izračunu
skoraj pet pokojnin. Torej je
gospod Gaspari izpolnil oblju-
bo, da bo upokojencem vzel
eno pokojnino, pozabil pa je
povedati, da je mislil na čas
treh mesecev, kar ustreza zgo-
raj navedenem letnem podat-
ku. Žilica mi ni dala miru, zato
sem račvmal naprej in prišel do
sledečih ugotovitev. Znižanje
pokojnin v mesecu marcu 1994
za 4,2 odstotka se je odrazilo
tudi v naslednjih 9. mesecih,
kar znese 37,8 odstotka meseč-
nih pokojnin, pri objavah po-
datkov o stopnjah mesečnih
inflacij je bUo odstopanj do 20
odstotkov v korist znižanja in-
flacije, kar da skupno 2,5 do
3 pokojnine.
Zanimivo pri tem je, da de-
lavci in upokojenci plačujemo
za dopolnilno prostovoljno za-
varovanje vsi enak znesek, ki
je bil izračunan na osnovi pov-
prečnih plač in pokojnin.
Kljub mojemu večkratnemu
javnemu opozorilu gospodu
Gaspariju, da bi ta prispevek
bilo pošteno razdeliti na več
skupin in primerjati z davčno
zakonodajo, ostaja vse po sta-
rem, kar v bistvu ni moralno,
ker preostali plačujemo 3 do
4 krat večji prispevek, tako vi-
dimo, da je Gaspari udaril
predvsem po srednjem sloju.
Tudi v pogledu obdavčenja
visokih najemnin bi bUo treba
napraviti red. Obrtniki in
ostali se stalno pritožujejo, če
bi hoteli bi že zdavnaj napra-
vili red saj menda razpolaga-
mo z potrebnimi podatki. Dr-
žava naj oceni višino najemnin
po kategorizaciji lokalov ali
stanovanj. Ta najemnina naj
bo osnova za davek ne glede
na to, če je lokal oddan ali ne.
Sicer pa naj lastnik s pogodbo
dokazuje višino najemnine.
Pogodbe naj overja pristojni
davčni organ. Davek, ki bi se
dotekal iz tega naslova, opra-
vičuje izdatek za službo po
mojem predlogu.
Vprašanje pravilne obdavči-
tve je vprašanje morale in po-
štenosti zakonodajalca do dr-
žavljanov. Kako lahko govori-
mo o poštenosti, če vzamemo
okrog 40 odstotkov plače za
davek od dohodnine?
CIRIL KNEZ,
Laško
Poziv
ic liumanosti in
razumu
Nad vse več primeri gladov-
nih stavk, ki ne izhajajo samo
iz patoloških stanj aU nagnjen
Slovencev k samoimičevanju,
pač pa tudi (ali predvsem) za-
radi neuspešne uporabe vseh
zakonitih in moralnih sred-
stev, bi se morala naša država
še kako zamisliti. Da naše
oblastne institucije niso spo-
sobne spoštovati kultumocivi-
lizacijske, etične in moralne
vrednote, človekove pravice,
zakonitosti, ustavnosti in še
posebej svetosti življenja, vem
že dolgo. Prav tako postaja vse
bolj jasno, da naša politična
oblast ne zna prisluhniti legal-
nim in legitimnim zahtevam
posameznih protestnikov.
Razmere v državi so napete in
kritične. Vse pogostejši prime-
ri skrajnega zaostrovanja
z gladovnimi grožnjami, po-
stajajo vse večji politični in
državni problem z mednarod-
nimi razsežnosti. Gladovna
stavka ni tragedija le za posa-
meznega protestnika, je tudi
znamenje, da gre za nesposob-
no, necivilizirano ali kar bar-
barsko državo.
Gladovna stavka maribor-
skega odvetnika gospoda Se-
gija Vladimirja Majhna je po-
vsem politične narave. Krivdo
za karkoli si bo morala v celoti
pripisati država Slovenija ozi-
roma njeno vodstvo.
Neodvisnost njenih institu-
cij je bolj slaba vstopnica za
približevcinje in vklapljanje
v krog kultumejših in napred-
nejših evropskih narodov.
Vsekakor pa se bo prej ali slej
le morala odzvati, verjetno
v svojem starem totalitarnem
slogu: z odvračanjem od gla-
dovnih stavk s prisilnim hra-
njenjem ali z razglašanjem
gladovnikov za duševne bolni-
ke. Vse bolj se bojim, da bo
tako, kajti na državnozborskih
volitvah nam ni uspelo izvoliti
take ljudi, ki bi nam morali
biti v pomoč, nas videti, razu-
meti, z nami deliti dobri in zlo.
Škoda!
Življenje vsakega posamez-
nika je predragocena vredno-
ta, da bi o njem odločale le
dobre ali slabe socialne okoliš-
čine ali politične razmere v dr-
žavi. Zatekanje naših držav-
ljanov v take skrajnosti, je do-
volj prepoznaven znak in opo-
zorilo za vso svetovno javnost,
da je v tej državi nekaj hudo
narobe. Prav gotovo v očeh
svetovne javnosti taka država
še ni dozorela za sodelovanje
in skupno sožitje z ostalim na-
prednim svetom. Zato pozi-
vam vse človekoljubne držav-
ljane in ljudi dobre volje, da
z vso resnostjo opozorijo drža-
vo Slovenijo na njeno temeljno
dolžnost: skrb za človeka.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
zahvale,
pohvale
Ogled
velikonočnice
Najprej smo se dogovorili,
potem pa smo 4. aprila ob 9.
uri krenili s kombijem in oseb-
nim avtomobilom iz Doma
upokojencev Šmarje pri Jelšah
proti Boču, da uresničimo naše
želje in si ogledamo velikonoč-
nico.
Za tiste, ki smo se tod prvič
vozili je bilo to nekaj prečudo-
vitega. Dan je bil lep in son-
čen, tako da je pogled segel
zelo daleč. Lepo vzdrževana
vijugasta pot nas je vodila med
vinogradi, vikendi, polji in
gozdovi.
Najprej smo se ustavili ob
Planinskem domu, kjer smo si
lahko od blizu ogledali vrh
Boča in stolp. Videli smo še
tudi nekaj sledov odhajajoče
zime.
Nato pa smo prispeli do na-
šega pričakovanega cilja, veli-
konočnice. Občudovali smo te
enkratne cvetlice, ki rastejo
samo na tem mestu v celi
Evropi. Res so nekaj čudovite-
ga, občudovali smo njihovo
barvo, obliko stebelc in cvet.
Prostor, kjer rastejo je ogra-
jen, saj so cvetlice zaščitene in
jih ni dovoljeno trgati. Vdiho-
vali smo svež gorski zrak, tako
da smo kmalu postali lačni in
žejni.
Na to so mislili naši voditelji
že zjutraj, saj smo imeli s seboj
jedačo in pijačo. Ko smo po-
malicali, smo še zapeli. Prav
tako smo se tudi fotografirali,
upamo, da bodo slike uspele,
da bomo imeli tudi trajen spo-
min na izlet.
Nato smo se podali proti do-
mu v Šmarje pri Jelšah. Zopet
po lepo urejen asfaltni cesti
navzdol do Kostrivnice in da-
lje do Šmarja. Ko smo prišli
v dom, je tu čakala naslednja
skupina oskrbovancev, da se
tudi odpeljejo občudovat rožo,
velikonočnico.
Za vse dobro se zahvaljuje-
mo vodstvu doma upokojencev
Šmarje pri Jelšah, ki so nam to
omogočili. Zahvala velja gospe
direktorici Zinki Šramel, go-
spodu Ferdu Gobcu, saj nas je
on srečno pripeljal nazaj
v dom, gospe Carmen, socialni
delavki, po njeni zaslugi bomo
še obujali spomine s fotografij.
Hvala vsemu osebju, ki je
skrbelo za naše dobro počutje
in varnost.
SILVA OFENTAVŠEK,
Dom upokojencev
Šmarje pri Jelšah
Hvala za prijeten
izlet
Oglašam se vsun v imenu šti-
rih udeleženk letošnjega izleta
100 kmečkih žensk na morje.
Želimo se vam zahvaliti in
opisati naše vtise ob tem pri-
jetnem izletu.
Vse polne pričakovanja in
nekakšnega nemira smo se
zbrale na postajališču v Celju.
A ta nemir je kmalu izginil, ko
nas je prijazno pozdravil naš
vodnik gospod Valter Leben,
za njim sta nsis pozdravila
s prijetnimi zvoki harmoni-
karja gospod Gojko Jevšenak
in gospod Janko Mogu, ki sta
vso pot skrbela za veselo raz-
položenje. Sledila je pozor-
nost, vsaka je dobila rdeč na-
gelj na prsi. V veselem razpo-
loženju in ob občutku, kot da
smo nekakšne slavljenke, smo
se odpeljale proti Šempetru,
kjer so postregli z zajtrkom.
Tam smo dobile klobuke mle-
karne Celeia in spominček go-
stišča Štorman. Nato smo se
peljale proti Postojni, kjer smo
si ogledale čudoviti biser Slo-
venije Postojnsko jamo.
Tudi kosilo smo imele v Po-
stojni, od tam pa proti končne-
mu cilju v Portorož, kjer so nas
v hotelu Lucija prijazno spre-
jeli, nam ponudili kozarček
presenečenja in oljčno vejico
z nageljnom. Zvečer smo se
zbrali pri večerji po kateri je
sledil zabavni program, ki so
ga vodili Štajerskih 7, Oktet
Studenček s triom Viki j a Aši-
ča in Primorski fantje, kateri
so nas vsak s svojimi čudoviti-
mi glasovi in inštrumenti zno-
va in znova presenečali in nas
zabavali do jutra. Med zabav-
nim programom so sledila pre-
senečenja. Vsaka je dobila po-
slovni kovček, v katerem je bi-
lo več presenečenj, in nabiral-
nik. Tako so bili novinarji ne-
kakšni Miklavži, ki so nas lepo
obdarili. Še lepše pa so bile
obdarjene najstarejša, naj-
mlajša, najlažja in najtežja in
tista, ki je imela rojstni dan.
Ves program je vodil in pove-
zoval neutrudni gospod Tone
Vrabl. Med nami sta bili tudi
dve kmečki mami, ki sta rodili
po deset otrok. Ob tem se za-
mislimo, od kod izhaja sloven-
ski rod in zakaj izumira. Spo-
štujmo slovenske kmečke ma-
tere, da se ne bomo počutile
zapostavljene. To spoštovanje
že Novi tednik in Radio Celje
izkazuje kmečkim dekletom,
ženam in materam 23 let, zato
se jim prav iskreno zahvaljuje-
mo in tudi vsem tistim spon-
zorjem, ki so prispevali svoj
delež, da vsako leto sto kmeč-
kih žensk za dva dni odloži
svoje trdo kmečko delo in si
ogleda lepote naše Slovenije in
se razvedri ob lepi pesmi in
prijetnih zvokih.
Se enkrat iskrena hvala
vsem in vsakemu posebej, ki so
nam ob Novem tedniku in Ra-
diu Celje omogočili in pripra-
vili ta prekrasen izlet.
Naša želja je, da bi vse
kmečke ženske enkrat dožive-
le ta lep izlet.
MARIJA PERKOVIČ,
MARIJA CVETKO,
FRIDERIKA PRAH,
MARICA BORŠIČ,
Rogaška Slatina
PRITOŽNA
KNJIGA
Redarji za pretep
in ne za
obrambo!
Rogaška Slatina, turistično
mesto s 330-letno tradicijo,
s štirinajstimi"*hoteli, svetovno
znano zdravilno vodo, z razni-
mi terapijami, igriščem za golf
in drugimi aktivnostmi prite-
guje turiste iz celotne Evrope.
V Rogaški Slatini obstaja tudi
diskoteka MG, ki vljudno vabi
goste na obisk in se reklamira
tudi preko radijskih valov.
Sem študentka ekonomije in
sem bila že v mnogih diskote-
kah, boljših in slabših, vendar
kaj tako nezaslišanega, kot se
mi je zgodilo v MG-ju pa še
ne!
Z družbo smo se v soboto
1.4.1995, dobre volje odpravili
v MG iskat dober »žur«. Plača-
li smo vstopnino, kot je prav,
plesali in tudi pili. Eden izmed
prijateljev je utrujen zaspal za
mizo, mi pa smo se še veselili,
nakar smo videli tri fante, ki
so mu po glavi stresali cigaret-
ni pepel. Prijatelj in brat sta
stopila tja in jih opozorila, naj
nehajo. Eden izmed njih je
brata nepričakovano udaril in
mu pri tem prebil spodnjo ust-
nico (rano je bilo potrebno za-
šiti).
Redar nas je nagnal ven, ko
pa smo hoteli izvedeti napa-
dalčevo ime, je odvrnil, da za
to ni pristojen. Prosili smo, naj
pokliče policijo in fanta zadrži
do prihoda le-te, kar pa ni ho-
tel storiti. Fant - napadalec,
očitno znanec redarjev, je ne-
ovirano odpeljal domov, redar
pa se je norčeval zakaj mu ni-
smo vrnili s pestmi. Ker smo še
vedno zahtevali, naj pokliče
fKjlicijo, tokrat glasneje, je že
tako ali tako krvavečega brata
udaril v obraz. Bila sem ogor-
čena nad njegovim ravnanjem,
kar sem mu tudi povedala in še
vedno zahtevala policijo, mi je
začel groziti. Grozil mi je, da
je pretepel že mnogo žensk,
naj držim »gobec« in da bo tu-
di meni zravnal nos in odtrgal
glavo... Vseh žalitev raje ne bi
naštevala. Seveda sem se
ustrašila 1,90 m visokega pre-
tepača v kavbojskih škomjih.
Ta dejanja očitno še niso bila
dovolj, pridružil se mu je še
njegov službeni kolega (za od-
tenek primitivnejši), ki nas je
ozmerjal, da smo gnoj, nas
nagnal izpred diskoteke in za
nami celo pljunil.
Naj še povem, da ima to di-
skoteko v lasti novo pečeni
slovenski državljan (če to
sploh je?) in poleg tega, da so
redarji nevzgojeni, primitivni
in skrajno neprofesionalni,
dvomim, da so tam sploh za-
posleni. Ali se sploh zavedajo,
da delajo z ljudmi, ki imajo
svojo čast in svoj denar, ki ga
nikakor (mi osebno) ne misli-
mo zapravljati po takih »luk-
njah«, kjer jih mimogrede do-
biš po nosu ali od domačih pri-
mitivcev ali še slabše, od re-
darjev.
Zato svetujem vsem zabave
željnim, naj si izberejo boljši
prostor za razvedrilo, od koder
bodo odšli domov nepoškodo-
vani in neosramočeni. Turi-
stično mesto, kot je Rogaška
Slatina si takih incidentov
v samem centru ne bi smelo
dopustiti. Na koncu se zahva-
ljujem policistom iz Rogaške
Slatine, ki so našo prijavo paz-
ljivo poslušali in bodo tudi
ustrezno ukrepali.
To pismo naj bo v razmislek
lastnikom diskotek, naj obdr-
žijo dober sloves svojih loka-
lov in izberejo profesionalne
redarje, saj le-ti služijo zaščiti
obiskovalcev pred nasiljem.
MONIKA PEKOŠAK,
Grobelno
it. 15. - 13. april 1995
KRONIKA

Štirinajst let za grozovit umor
y sodbi poudarili korIstoUuble, naklep In grozovliost dejanja
Pred petčlanskim senatom
celjskega Okrožnega sodiš-
ča, ki mu je predsedoval sod-
nik Milko Skobeme, se je
v ponedeljek začelo in tudi
končalo sojenje 22-letnemu
Zlatku Stančiču iz Celja,
morilcu Stanislava Timpra-
na (45) ki so ga mnogi Celja-
ni bolj poznali po vzdevku
»boksar«. Popoldne je senat
obtoženemu Stančiču izrekel
sodbo: štirinajst let zapora.
Zgodilo se je 5. oktobra la-
ni, ko se je Zlatko Stančič
s pokojnim Timpranom sre-
čal v enem izmed lokalov
v Novi vasi v Celju. Timpra-
na je v poznih nočnih urah
spremljal do doma v stolpiču
v bližnji Kraigherjevi ulici in
ga ves čas nadlegoval, naj
mu posodi nekaj denarja. Ko
sta sedla na klop na zelenici
pred stolpičem št. 7, je Stan-
čič izvlekel nož in Timprana
nekajkrat zabodel, mu vzel
nekaj malega denarja, ki ga
je imel pri sebi in ga, ranje-
nega in krvavečega, pustil na
klopi ter šel nazaj v gostinski
lokal. Čez kratek čas se je
vrnil in Stanislava odvlekel
do stanovanja, tam pa ga je
ponovno večkrat zabodel,
vzel iz predala 5 tisoč tolar-
jev ter ukradel še radiokase-
tofon in televizijski sprejem-
nik. Preden je stanovanje in
svojo žrtev zapustil, je za sa-
bo skrbno zabrisal vse sledi.
Kasnejša obdukcija je po-
kazala, da je imel pokojni
Stanislav Timpran po telesu
32 vbodov in 7 vreznin, stor-
jenih z nožem, skoraj vsaka
vbodna rana pa je bila smrt-
na. Kot je obtoženi povedal
na sojenju, je svoji žrtvi po-
skušal tudi prerezati vrat.
Tri mesece po okrutnem de-
janju, ki je pretreslo in vzne-
mirilo Celjane, so osumlje-
nega prijeli in ugotovili, da
gre za Zlatka Stančiča, dr-
žavljana Slovenije, ki je bil
rojen v Doboju.
Stančič je dejanje pri pri-
jetju priznal, pa tudi v času
sodne preiskave in sojenja,
tega grozljivega dejanja ni
zanikal. Prav priznanje, ob-
žalovanje dogoidka, relativno
težka mladost in brezposel-
nost pa so bili elementi, na
osnovi katerih mu je senat
odmeril nekoliko nižjo ka-
zen, saj je za dejanje, kakrš-
nega je in kot ga je storil
obtoženi Stančič, zagrožena
kazen do 20 let zapora. Med
sojenjem se je obtoženi tru-
dil, da bi dokazal, kako je bil
v času storitve umora zmanj-
šano prišteven, kar mu ni
uspelo glede na številna do-
kazana dejstva, da se zdaj
marsičesa več ne spominja,
pa tudi ni uspelo dokazati
med sojenjem.
Predsednik senata je
v obrazložitvi sodbe pouda-
ril, da je šlo v tem primeru za
nasilje, ki presega meje, za
grozovito početje brez pri-
mere. Umor je bil storjen na
grozovit način in iz koristo-
Ijubja, kar je bilo obtožene-
mu tudi dokazano. Sodba še
ni pravnomočna, prošnjo ob-
toženega za odpravo pripora
pa je senat zavrnil.
MARJELA AGREŽ
Umor na
Trebeliškemi
¥ prepiru pritisnil na sprožilec_
Med obnovitvenimi deli v gostinskem lokalu BTC na Tre-
beliškem pri Velenju se je minulo nedeljo zvečer okoli
20.30 ure vnel prepir med tremi delavci, prepir pa se je
stopnjeval v pretep in končal s smrtjo oziroma umorom.
Tega večera so se sporekli Fuad H. (30) iz Velenja, Fuad
B. (30) iz Šoštanja in Ekrem B. (35) iz Šoštanja, vsi trije
slovenski državljani. Med prepirom in prerivanjem ter
pretepom je nekomu od trojice (to še raziskujejo) padla na
tla pištola, ki naj bi jo pobral Fuad H. in ustrelil proti
drugima dvema. Naboj je zadel Ekrema B., ki je unu-1 na
kraju tragičnega dogodka. Policisti so v ponedeljek k prei-
skovalnemu sodniku privedli Fuada H., ki naj bi bil stre-
ljal, in Fuada B., ki naj bi zanetil in podžigal prepir.
Preiskava o podrobnostih nedeljskega dogajanja, ki se je
končalo z najhujšimi posledicami, se nadaljuje.      M. A.
Kje se skriva
požigalec?
Tretjega aprila okoli 23. ure
je zagorelo na večjem lesenem
kozolcu Ivana K. v Zgornjem
Pobrežju. Ogenj je objekt v ce-
loti uničil, zgorela pa so še
traktorska cisterna, trosilec za
gnoj in druga kmetijska meha-
nizacija. Požar, v katerem je
nastalo za okoli 4 milijone to-
larjev gmotne škode, so poga-
sili gasilci iz Zgornjega Po-
brežja, Nazarij in Mozirja.
Ker je v kratkem času na
območju vasi Zgornje Pobrež-
je že trikrat zagorelo (stano-
vanjska hiša, kozolec in žaga
pri športnem centru Prodnik),
kriminalisti sumijo, da gre za
požige, vendar pa v dosedanjih
preiskavah nikakor niso mogli
priti do skupnega imenovalca,
ki bi kazal na motiv požigalca.
Med ljudmi v tem delu
Zgornje Savinjske doline zdaj
vlada strah, sprašujejo se, ka-
tera domačija je zdaj na vrsti
za požig, zato je kar nekaj
kmetov svoje imetje zavarova-
lo za primer škode zaradi po-
žara. Sicer pa se pred požigal-
cem »branijo« tudi tako, da so
organizirali nočna dežurstva
oziroma stražo.
M. A.
Razdefala
gostilno
Policisti v Rogaški Slatini
so imeli te dni opraviti
z osumljenima Stankom M.
(30) in Julijem C. (32) iz Ro-
gaške Slatine, ki naj bi 5.
marca letos v in pred gostin-
skim lokalom Rio v Rogaški
Slatini povzročila razdejanje
in precejšnjo gmotno škodo.
Pred lokalom sta namerno
razbila zadnji šipi na dveh
osebnih vozilih, v gostišču pa
sta razbila 15 pepelnikov,
več steklenic piva in kozar-
cev, razbila sta dve okenski
šipi ter poškodovala leseni
opaž. Ovadih so ju za kazni-
vo dejanje poškodovanja tuje
stvari, gmotna škoda, ki je
nastala pri tem razdejanju,
pa znaša približno 110 tisoč
tolarjev.
M. A.
mini KRIMICI
Nista pospravila
v času minulega vikenda sta
dva neznana storilca vlomila
v dve počitniški hišici v Rad-
mirju, last Janeza A. iz Spod-
nje Rečice in Ide P. iz Črnuč.
V obeh primerih sta preiskala
vse prostore in povzročila
strašen nered, iz obeh viken-
dov pa odnesla za okoli 60 ti-
soč tolarjev različnih predme-
tov: električni brivnik, igralne
karte, večji molitvenik, sten-
sko uro, jedilni pribor, radijski
sprejemiiik in še nekaj drugih
manjših predmetov.
Policisti PP Mozirje so z zbi-
ranjem obvestil ugotovili, da
sta obeh vlomov osumljena
dva tatica, stara 12 in 13 let,
doma iz Ljubnega ob Savinji.
Vlomil v garažo
Prejšnjo sredo je neznani
storilec vlomil v garsižo Igorja
A. na Ljubljanski cesti v Celju.
Ukradel je štiri nove lite ko-
lesne obroče za osebni avto-
mobil ter lastnika oškodoval
za 100 tisoč tolarjev.
Florida le daleč
v noči na četrtek je neznani
storilec ukradel osebni avto-
mobil yugo florida 1,4 bele
barve, z reg. št. CE 96-53J, ki
je stal na parkirišču pred sta-
novanjskim blokom na Kidri-
čevi cesti v Velenju. Uroš G.,
lastnik vozUa, je oškodovan za
okoli 500 tisoč tolarjev.
OkradenI Charlle
v noči na 7. april je neznani
storilec vlomil v drogerijo
Charlie v novem trgovskem
centru Vrtnica ob Ljubljanski
cesti. Iz lokala je odnesel 7 ra-
zličnih ur, dva fotografska
aparata, nahrbtnik in okoli 12
tisoč tolarjev gotovine. S tem
je lastnico lokala, Jožico N. iz
Gotovelj, oškodoval za okoli
300 tisoč tolarjev.
Zamaskirani moped
v času od 2. do 4. aprila je
nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo v Tekačevem in iz hiše
odpeljal kolo z motorjem
znamke tori ter ukradel še ne-
kaj drugih, manjših predme-
tov. Spotoma se je ustavil še
v garaži, tam vozilo prebarval
z modro in rdečo barvo ter se
napotil novim avantureun na-
proti. Ivan A. je zdaj ob svoj
moped, sicer pa skupna škoda
znaša okoli 50 tisoč tolarjev.
Ukradel stolp
v noči na torek, 4. aprila, je
neznani storilec vlomil v po-
slovno stavbo Slovenijalesa
v Medlogu pri Celju, za tem
v prostore podjetja Dialog, na-
zadnje pa še v prostore Busi-
ness mens cluba. Kaže, da je
oškodoval le poslovneže, saj je
iz prostorov njihovega kluba
odnesel glasbeni stolp, vreden
okoli 80 tisoč tolarjev.
Kradel les
v času od 28. marca do 5.
aprila je neznani storilec
v gozdovih Bohorja sekal tuja
drevesa. Tako je ukradel 10
bukovih dreves, 4 javorje in
1 jelko v skupni izmeri 21 ku-
bičnih metrov lesa. Gozdno
gospodarstvo iz Brežic je s tem
oškodovano za 420 tisoč to-
larjev.
Neznanec Ima Ime
Nekdo je prejšnjo soboto
ukradel motorno kolo znamke
bmw R-65, ki je bilo parkirano
na parkirišču ob Aškerčevi
ulici v Celju. S tem je Rudija
R. iz Laškega oškodoval za
okoli 400 tisoč tolarjev.
PoUcisti PP Šentjur so 9.
aprila prijeli 21-letnega Mate-
ja G. iz okolice Šentjvirja, bmw
na dveh kolesih pa izročili
oškodovancu.
Povzročil nevarnost
v noči na 9. april je neznani
storilec, na gradbišču hitre ce-
ste na mostu čez Dravinjo
v Tepanju, ukradel napajalno
enoto za luči, s katerimi je bilo
označeno gradbišče na mostu.
S tem je povzročil veliko ne-
varnost za udeležence v pro-
metu, saj gradbišče ni bilo več
ustrezno zavarovano. Cestna
baza Tepanje pa je s tatvino
oškodovana za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Koza In kozlički
v noči na 9. april si je nez-
nžuii storilec sam odklenil
vhodna vrata v hlev Ivanke V.
v kraju Plat blizu Rogaške
Slatine. Potem je iz hleva od-
peljal kozo in štiri kozliče.
S tem je lastnica oškodovana
za približno 50 tisoč tolarjev.
.........^.^...........MJ^ .
• Gospod Nace je 5. anj
popoldne sporočil, ^
s pištolo v roki grozi J
gdan. Bogdan K. bo
k sodniku za prekrške,
sta o pištoli pa je bi^
trte zvita, so ugotovili
je postave.
• Pri Vrtnarstvu v MetU
gu so 5. aprila popolj
Marinko P., Erazem H.
Tomaž K. obdelovali D,
kaL '
• Prejšnji četrtek zvečerj,
je nekdo pritožil, da na^J
tobusni postaji v Celju^
miru. Kasneje je bilo m
tovljeno, da se tam zeloi
do obnaša in rogovili Mj
borčan Alojz G. Kot
Maribor nima dovolj veli
avtobusne postaje!
• V   bistroju   Ham-hji
v Ozki ulici je bil v soboto
najprej prepir in nato k
pretep. Protagonisti tM
spektakla so bili SenadM
Ifet D., na koncu pa
Osman K. Zaradi močnega
alkoholnega zadaha sta S
nad in Ifet prenočila nap
licijski postaji.
• Herman V. je v sob«
kalil družinski večer s te
ko je v maliganskem zai
su razgrajal in pret^
svoje najdražje.
• Podobno se je konc
tedna obnašal tudi Ivica
ki mu je maltretiranje sy
družine prišlo menda ^
kar v navado.
• V nedeljo so bili polic
obveščeni o pretepu
Golovcu. Res sta se t
spopadli ekipi gostujo
Mariborčanov in doma«
nov. Celjsko moštvo so kla^
vmo zastopali Sašo G. in
Lazar G., Dejan K., Nenad
P. in Davorin D.
M.A
Za našo lepšo
prometno
priliodnost
žalski mah šolarji so oni
dan, ko je bilo sonca dovolj za
prijeten sprehod po mestu,
prosili gospoda policista, da
jim pove, kako se je treba ob-
našati v prometu, kakšne pasti
prežijo v prometu zlasti na
otroke in ostarele, ter da jim
pokaže, kakšne strašanske
prometne grehe delajo odrasli,
ki se sicer radi hvalijo, da so
brez napak. O tem so se naši
cicibani, v spremstvu žalskega
policista in njihove učiteljice,
na lastne oči prepričali.
Foto: EDI MASNEC
IGM GRADNJA ŽALEC
razpisuje
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. kombibus renault trafic, letnik 1986. neregistriran
in nevozen, izklicna cena: 250.000 SIT
2. kompresor trudbenik, letnik 1982, ni kompleten,
izklicna cena: 25.000 SIT
3. telefax panasonic, letnik 1990, izklicna cena:
24.500 SIT
Navedene cene so brez prometnega davka.
Javna dražba bo v petek, 20. 4. 1995 ob 12. uri v prostorih
podjetja v Latkovi vasi. Varščino v višini 10% izklicne cene
lahko vplačate neposredno pred dražbo pri blagajni podjetja
Dodatne informacije dobite po telefonu (063) 702-214.
Šf, 15.-13. april 1995
KRONIKA
kKo spet napadel ropar
moški je 7. aprila
»J^j med 7.35 in 7.40 uro
M(al stranska vrata
I*! menjalnice Atka na
%ičevi cesti v Velenju.
fitt je uslužbenka odprla,
\ s pištolo prisilil, da je
Jla blagajno in potem
V vrečko zložila denar.
>n je storilec odšel, se je
''^oval tako, da je ženski
^Jl roke in noge ter ji pre-
^ysta in jo s tem utišal.
^^300 uslužbenko so kma-
lu našli in nemudoma je ste-
kla akcija iskanja roparja, ki
naj bi zbežal z vrečko, v ka-
teri je bilo za okoli 4 milijone
tolarjev denarja v različnih
valutah.
Policisti PP Velenje in kri-
minalisti celjskega Urada
kriminalistične službe so
storilca izsledili že po petih
urah iskanja. Pri tem so jim
bili v veliko pomoč krajani,
ki so jih s koristnimi infor-
macijami usmerjali in pri-
vedli do 24-letnega Daniela
B. iz Velenja, ki stanuje
v bližini Atkine menjalnice,
in mu prekrižali načrte o na-
kupu lepega avtomobila in
nemara še česa. Pri njem do-
ma so našli skoraj ves priro-
pani denar, manjkalo ga je le
za okoli 80 tisoč tolarjev. Ti
bankovci so se mu izmuznili
iz žepa, ko je zapuščal me-
njalnico, je povedal, in do-
dal, da takrat ni imel časa,
da bi ga pobiral po tleh. Do
danes pa se ni oglasil še nih-
če, ki bi bil ta denar našel.
Pošteni najditelji so danda-
našnji pač raje malo manj
pošteni, če jim v denarnico
nepričakovano in neopazno
»prileti« šopek mark, dolar-
jev ali frankov, enih ali
drugih.
M. A.
Ldna alergija Laščanke Jožice
ji^jca iz okolice Laškega ima čudne navade ali pa nemara že
jpotrebe. Vsakič, ko jo zgrabi, se postavi ob rob ceste in čaka.
jjka, da se mimo pripelje Izletnikov lokalni avtobus s šofer-
5,ki si ga je Jožica izbrala. Ko ga na cesti že od daleč zagleda
liiajati, postane vsa nemima in čaka, da se ji približa. Takrat
sevsujejo rafali municije, ki jo ima Jožica pripravljeno za ta
,jmanever. Kamenje, drobno in debelo, leti v nesrečni avto-,
J Id se mu vsakokratno srečanje z Jožico pozna na karoseriji
Razbitih šipah. Tako je bilo 12. oktobra lani, tako se je
jovilo 7. marca letos in tako je bilo nazadnje, 31. marca,
japadi na avtobus je Izletniku Celje povzročila za okoli 185
oč tolarjev gmotne škode, imela pa je srečo, da kamenje ni
;oli zadelo in poškodovalo katerega od potnikov.
2daj bo Jožica menda nehala s tem svojim nenavadnim počet-
ii,saj so jo policisti te dni ovadili za kaznivo dejanje poškodo-
iije tuje stvari, potem pa jo je zaslišal še preiskovalni sodnik,
je žensko po zaslišanju izpustil.
M. A.
Posilstvo
v avtomobilu
Agan K. (35), ki živi
v Celju in ima tam tudi
svojo družino, sicer pa ni-
ma slovenskega držav-
ljanstva (je tujec iz BiH in
brez urejenega statusa),
je osumljen kaznivega
dejanja posilstva.
Posilstvo naj bi se zgo-
dilo 19. marca zvečer
v Aganovem osebnem av-
tomobilu, ob poljski poti
v Ločici pri Vranskem.
Žrtev naj bi bila 29-letna
Vesna Z., državljanka
Slovenije, po rodu Srbki-
nja, ki je posilstvo prija-
vila šele 5. aprila. Za pri-
javo se je odločila potem,
ko naj bi jo Agan K. še
kar naprej spolno nadle-
goval.
Po prijavi so osumlje-
nega storilca prijeli in ga
privedli k preiskovalne-
mu sodniku, ki ga je za-
slišal. Takoj po opravlje-
nem zaslišanju, ko se je
sodnik odločil za pripor,
pa se je Agan K., povrat-
nik, ki že ima na vesti po-
dobna kazniva dejanja,
izmuznil nadzoru in zbe-
žal. Zdaj je za ubežnikom
razpisana tiralica*.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
I koncu v drevo
!ia lokalni cesti v Šentru-
itu pri Laškem se je, v sre-
,3. aprila zvečer, pripetila
igoda, v kateri je ena oseba
pela hude telesne poškod-
Gmotna škoda znaša okoli
tisoč tolarjev.
)rago G. (26) iz Šentjurja je
lil osebni avtomobil iz Sen-
iperta proti Osredku. Ko je
Sentrupertu pripeljal v desni
pregledni ovinek, je zapeljal
I levo stran vozišča, in to
trenutku, ko je iz nasprotne
leri pripeljal voznik osebne-
Iavtomobila, 27-letni Abdul
iz Jakoba pri Šentjurju, ki
zapeljal na bankino in se
n tudi ustavil, vozilo Draga
pa je trčilo v bok ustavlje-
!ga avtomobila in ga s tem
»tisnilo z vozišča po strmini
ivzdol. Po približno 80 me-
ih obračanja je vozilo Abdu-
'P. še trčilo v drevo in tam
listalo. Pri tem je voznik utr-
'1 hude telesne poškodbe.
kolesarja
križišču magistralne ce-
^'n Celjske ceste zunaj nase-
' Žalec se je, v soboto, 8.
ffila popoldne, pripetila nez-
v kateri je bila ena oseba
^''0 ranjena, gmotna škoda
^Vozilih pa znaša okoli 120
tolarjev.
Jomaž V. (17) iz Velenja je
^ gorsko kolo po Celjski
iz smeri Žalca proti kri-
^^'^ z magistralno cesto. Ko
^pripeljal do križišča, je zavi-
^levo na magistralno cesto,
tem pa pustil mimo avto-
ki je pripeljal po pred-
y^ cesti. V tem trenutku je
h^olesarjeve leve strani pripe-
Voznik osebnega avtomo-
^IJ. 28-letni Marko F. iz Do-
vasi. Vozili sta trčili, pri
i„ pa je bil voznik kolesa tež-
^fanjen.
"^zgoda v križišču
t^a Cesti na Lavo v Žalcu se
L,^ soboto, 8. aprila zvečer,
tila nezgoda, v kateri je
■»udo ranjen kolesar.
J W R. (42) iz Dobriše vasi je
^ osebni avtomobil iz sme-
li ^ovega Celja proti Žalcu.
I J, je pripeljal do križišča
»L^to na Lavo, je zapeljal
»^išče s prednostno cesto
i^enutku, ko se je po njej
plesom pripeljal 15-letni
"^rt L., prav tako iz Dobri-
še vasi. Kljub zaviranju je voz-
nik Igor R. trčil v kolesarja in
ga zbil po vozišču.
Avto na strehi
Na lokalni cesti v Žepini se
je, v soboto, 8. aprila popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo ranjena,
dve pa lažje. Gmotna škoda
znaša okoli 300 tisoč tolarjev.
Mateja L. (24) iz Bovš je vo-
zila osebni avtomobil iz smeri
Ljubečne proti Proseniškem.
Ko je v Žepini pripeljala
v oster desni ovinek, je zape-
ljala preko leve polovice voziš-
ča in nato trčila v brežino ob-
cestnega kanala. Po tem trče-
nju je vozilo odbilo v zrak in se
obrnilo preko leve bočne stra-
ni, na koncu pa je obstalo na
travniku, prevmjeno na stre-
ho. Pri tem se je voznica hudo
telesno poškodovala, sopotni-
ka, 12-letni Aleš L. in 31-letna
Majda Z., oba iz Bovš, pa sta
bila lažje telesno poškodo-
vana.
Po tleh In po zraku
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šentjanž se je, v nede-
ljo, 9. aprila popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda pa je oce-
njena na okoli 1 milijon to-
larjev.
Drago K. (30) iz Radmirja je
vozil osebni avtomobil (v kolo-
ni treh osebnih vozil kot zad-
nji) in pričel prehitevati vozilo
19-letnega Borisa G. iz Spod-
nje Rečice. Ko je bil vzporedno
s tem vozilom, je Boris G. za-
peljal levo in pričel prehitevati
voznico osebnega avtomobila.
Zaradi tega je voznik Drago K.
moral zapeljati na levo banki-
no, kjer je trčil v betonsko cev.
I*ri tem je vozilo dvignilo
v zrak in je po 8 metrih letenja
udarilo v nabrežino, se prevra-
čalo po cestišču in obstalo
v jarku. Med prevračanjem je
voznika Draga K., ki je v nez-
godi utrpel hude telesne j)o-
škodt)e, vrglo iz vozila.
Trčenje od zadal
Na regionalni cesti v Ločah
pri Poljčanah se je, minulo ne-
deljo popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
huje ranjena, gmotna škoda na
vozilih pa znaša okoli 300 ti-
soč tolarjev.
Klavdija I. (21) iz Sloven-
skih Konjic je vozila osebni
avtomobil iz smeri Žič proti
Poljčanam. Pri mostu čez reko
Dravinjo v Ločah se je ustavi-
la, da bi pustila mimo nasproti
vozeča vozila, takrat pa je za
njo pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 28-letni Janez K.
iz Škofje Loke, in s sprednjim
delom avtomobila trčil v zad-
'nji del vozila Klavdije I. Voz-
nica je pri trčenju utrpela hu-
de telesne poškodbe.
Padel In trčil v avto
Na Mestnem trgu v Sloven-
skih Konjicah se je, v ponede-
ljek, 10. aprila popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Boris K. (17) iz Konjic je vo-
zil kolo z motorjem po Mest-
nem trgu v smeri Usnjarske
ulice. Med vožnjo je zapeljal
na levo polovico vozišča in pri
tem padel. Pri padcu je trčil
v zadnji levi del tam parkira-
nega osebnega avtomobila in
se hudo ranil.
Nesreča v ProžInskI
vasi
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je, v ponedeljek,
10. aprila popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Mitja M. (31) iz Levca je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Šentjurja proti Štoram. Ko je
v Prožinski vasi pripeljal
v desni nepregledni ovinek, je
zapeljal na bankino in trčil
v betonski propust in potem še
v enega. Takrat je vozilo odbi-
lo k stanovanjski hiši in tam je
obstalo, odpadni deli vozila pa
so poškodovali osebni avtomo-
bil, s katerim se je takrat po
dovozni cesti pripeljal 44-letni
domačin Josip F. V nezgodi je
voznik Mitja M. utrpel hude
telesne poškodbe.
M. A.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN
VETERINARSTVO CELJE
Razpis
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje razpisuje
prosta dela in naloge:
1. Predstojnika poslovne enote
Selekcija
2. Predstojnika poslovne enote
Svetovanje
Delovni mesti sta s posebnimi pooblastili in odgovor-
nostmi za mandatno dobo 4 leta.
3. Diagnostik kužnih bolezni
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogo-
jev, izpolnjevati še:
pod 1 in 2
- visoka strokovna izobrazba agronomske smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj
- sposobnost vodenja in organiziranja
- program razvoja poslovne enote z opredelitvijo svoje vloge
v njegovi realizaciji
pod3
- magister veterinarske medicine
- 5 let delovnih izkušenj iz področja diagnostike živalskih
kužnih bolezni
- 3 mesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela
in naloge naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov:
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trnoveljska c.
1 »za Razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po končanem
postopku._____
STANOVANJSKI SKLAD
DELAVCEV V SAMOSTOJNEM
OSEBNEM DELU
MESTNE OBČINE CELJE
razpis
ZA DELAVCE
ZAPOSLENE PRI
- OBRTNIKIH
SAMOSTOJNIH
PODJETNIKIH,
POSAMEZNIKIH na
območju nekdanje občine
Celje za leto 1995
1. RAZPISANA VREDNOST
POSOJILA JE:
5.000.000 tolarjev
Posojilo se bo razdelilo po prednostni listi za:
- novogradnjo,
- adaptacijo, rekonstrukcijo in revitalizacijo,
- pomoč pri reševanju stanovanjskega pro-
blema z odkupom.
2. POGOJI VRAČANJA POSOJILA:
- najdaljša doba vračanja je 10 let in je odvisna
glede na višino dodeljenega kredita,
- višina letošnje obrestne mere znaša R+3.
3. INFORMACIJE IN SPREJEMANJE
VLOG:
- na razpis se lahko prijavijo delavci, ki so dr-
žavljani Republike Slovenije,
- delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih oz. samo-
stojnih podjetnikih, ki so člani Obrtne zbornice
Celje,
- delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih oz. samo-
stojnih podjetnikih najmanj 5 let in so njihovi
delodajalci zanje v letu 1994 redno nakazovali
prispevek za stanovanjski sklad,
- rok prijave je 15 dni od dneva objave v časopi-
su Delavec in Novi tednik,
- po tem roku vlog ne bomo sprejemali,
- prijavo je treba oddati na enotnem obrazcu
»vloga«, ki ga dobite na sedežu Stanovanj-
skega sklada, Gledališka ulica 2, Celje, drugo
nadstropje. Uradne ure so v ponedeljek in
petek od 8. do 10. ure in od 13. do 15. ure,
- vloge z neresničnimi podatki bodo izločene,
manjkajočih podatkov ne bomo upoštevali pri
točkovanju.
Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stano-
vanjskih vprašanj in statut sklada sta izobešena
na oglasni deski na sedežu sklada.
Stanovanjski sklad delavcev obrti Celje je na 8.
seji upravnega odbora dne 13. 3. 1995 sprejel
tudi sklep o razpisu za dodelitev stanovanj za
leto 1995/96. Razpis bo objavljen v zadnjem
tromesečju letošnjega leta v časopisu Delavec in
Novi tednik.
it. 15. - 13. april 199S
GLASBA

Definitivno mogoče
Težko prebavljivi, arogantni In natJvse uspešni britanski Oasls
Britansko glasbeno sceno so
naskočili s preizkušeno meto-
do iz šestdesetih — pojavili so se
kar naenkrat in zbombardirali
vrhove lestvic z neprestanim
izdajanjem single plošč, z ne-
sramnim in arogantnim obna-
šanjem na koncertih in izjava-
mi po njih dvignili precej pra-
hu in s tem otoško občinstvo
pripravili do skoraj histerič-
nega pričakovanja svojega pr-
vega albuma.
Ko je »Definitely Maybe«
lani septembra le izšel, je bil
že v prvem tednu prodan v več
kot 150 tisoč izvodih in s prve-
ga mesta najbolje prodajanih
albumov izrinil tri operne ve-
likane, Carerrasa, Dominga in
Pavarrotija ter njihovo ploščo
»The 3 Tenors In Concert
1994«. Temu podvigu je seveda
sledila tudi izjava tiskovnega
predstavnika založbe Creati-
on, da trije kričeči debeluharji
pač niso nikakršna konkuren-
ca skupini Oasis.
Jedro skupine tvorita brata
Gallagher. Noel je kitarist in
avtor večine glasbe ter tek-
stov, mikrofon pa je v rokah
Liama, ki je poleg drugega ki-
tarista Paula Arthursa »zadol-
žen« za demoliranje hotelskih
sob, uriniranje po hotelskih
hodnikih in arogantne ter do
skrajnosti samovšečne izjave.
Ritem sekcijo sestavljata ba-
sist Paul McGuigan in bobnar
Tony McCaroll. Fantje so za-
čeli igrati skupaj konec leta
1992, že na enem izmed prvih
nastopov pa jih je opazil »taj-
ni« agent založbe Creation in
jih z mamljivo pogodbo pri-
pravil k snemanju prvega sin-
gla »Supersonic«. Temu sta
kmalu sledila še »Shakerma-
ker« in »Live Forever«, vsi tri-
je pa so se uvrstili tik pod vrh
britanskih lestvic. Po izidu al-
buma »Deftnitely Maybe«, ki
je bU najhitreje prodajan debi-
tanski LP v zgodovini popu-
larne glasbe, ima manchester-
ska peterica že status super
zvezdnikov, otoški kritiki pa
so jih proglasili za Beatle de-
vetdesetih.
»Definitely Maybe« je po-
stala plošča leta v Veliki Bri-
taniji, na široko pa so se jim
odprla tudi vrata na velikan-
ski ameriški trg. »Whatever«,
peti single z omenjenega albu-
ma, se je uvrstil med prvih de-
set pod vrhom lestvic na obeh
straneh Atlantika, ogromen
pritisk javnosti, menedžerjev
in založbe pa Noel komentira
v svojem značilnem slogu:
»Pritisk? Da bi me zlomili, kot
ste to stgrili z nebogljenim
Kurtom Cobainom, boste mo-
rali veliko močneje pritisniti,
pa še takrat bo na koncu sku-
pina Oasis zmagovalec. Naj-
boljši smo stisnjeni v kot.«
STANE SPEGEL
Ljubljanska založba NIKA
je na CD formatu ponovno iz-
dala prvenec slovenske jazz
skupine QUATEBRIGA. Še
bolj zanimiva pa je re-izdaja
odličnega albuma »What A Ti-
me To Make A Fool Of You«,
ki so ga leta 1980 posneli NA
LEPEM PRUAZNI. Poleg teh
dveh nosilcev zvoka pa Nika
obljublja tudi skorajšnji pona-
tis dveh ključnih izdelkov sku-
pine Laibach, CD plošči »La-
ibach« in »Slovenska akro-
pola«.
Podobno se godi tudi legen-
darnim THE ROLLING STO-
NES, ki bodo sredi julija, za-
radi izrednega povpraševanja
po vstopnicah, kar tri dni za-
povrstjo nastopili na london-
skemu stadionu Wembley. Ve-
čina kart je že razprodanih,
z omejitvijo števila kupljenih
kart v predprodaji in poostre-
nim nadzorom pred samim
koncertom, pa nameravajo or-
ganizatorji zmanjšati nezako-
nite in včasih že kar astronom-
ske zaslužke prekupčevalcev.
Na angleško lestvico velikih
plošč se je, le teden dni po izi-
du, zaviJitel LP »Wake Up«
skupine BOO RADLEVS, na
drugem mestu je še vedno ka-
nadska pevka CELINE DION
z »The Colour Of My Love«,
tretji pa je amerišld rocker
BRUCE SPRINSTEEN (na sh-
ki) s svojo zbirko uspešnic
»Greatest Hits«. Springsteen
je s taistim albiunom tudi na
drugem mestu ameriške lestvi-
ce najbolje prodajanih LP-jev,
na prvem mestu je raper 2PAC
s pravkar izdanim »Me Aga-
inst The World«, tretji pa so
veterani EAGLES z implug-
ged albvmiom »Hell Freezes
Pver«. Na lestvici malih plošč
na oni strani Atlantika, je že
peti teden na prvem mestu
MADONNA in njena balada
»Take A Bow«, v Veliki Brita-
niji pa se trenutno najbolje
prodaja najnovejši single
kvinteta TAKE THAT »Back
For Good«. Na vrh nemške le-
stvice maUh plošč se je po
osemnajstih tednih povzpel
VANGELIS z naslovno temo
iz filma »1492 Conquest Of
Paradise«, sledi mu John Scat-
man s komadom »Scatman«
tretji pa so DAS MODUL in
njihova »Computerliebe«.
PEARL JAM (na sliki pevec
Eddie Veder) so prejšnji mesec
le krenili na že večkrat odlože-
no turnejo po Avstraliji. 122
tisoč vstopnic za deset
pov tega trenutno najpopJ**-
nejšega grunge benda, so ^
stralci pokupili v pičlih u!"
urah že januarja, tako da
cene vstopnic na črnem \^
tik pred koncertom narasle j
di preko vrednosti 1000 nJil
Konec marca je pri založbj
Wamer Music končno le izjij
video kompilacija kontraverz.
nega raper j a SNOOPA DOG.
GYA DOGGA. Na 60-minutni
videokaseti je, poleg nekaterih
njegovih lanskih hitov, tudi
18-minutni film »Murder Was
The Čase«, v katerem glavno
vlogo seveda igra kar Snoop,
režiserska taktirka pa je bila
v rokah najbolj vročega rap
producenta Dr. Drea.
36-letni bobnar skupine
R.E.M. BiH Berry (na sliki) je
še vedno v Švici, kjer okreva
po uspešno opravljeni mož-
ganski operaciji. Tudi ostal
člani te ameriške skupine po.
čivajo nekje v Evropi in se po-
časi pripravljajo na nadaljen-
nje njihove svetovne turnfF
»Monster«, ki se naj bi nada
Ijevala šele junija.
Star 51. let je za posledicai
AIDSA umrl najbolj znani ar
gleški DJ Kenny Everett, ki-
je proslavil že v šestdesetih
predvsem z vrtenjem nove
drugačne glasbe na piratsi^i
radijskih postajah.
Thurston MOORE, kitari«'
legendarnih punkerjev SONl^
YOUTH, bo prihodnji rae^
izdal svoj prvi solo projekt, ^
z naslovom »Psychic Hearts*
Pri snemanju tega albuma f
poleg Moorovega kolega j'
benda, bobnarja Stevea Sbf
lya, sodeloval še kitarist T"*
Foljahn, ostale instrumente *
avtorstvo vseh 15 skladb P*
ima na vesti Moore kar sam-
Najuspešnejši musical vs^
časov »Cats«  si je dose^'
ogledalo že več kot 43 mi^ j
di v 13 državah. Kot štiriiJ^J
sta država, kjer bo gostoval
izjemen musical, se bo vpi^r
tudi sosednja Avstrija. V f^^
lovcu si bo »Mačke« v
nalni izvedbi mogoče ogl^
med 20. majem in 1. junijei"
STANE ŠPEOfi^
ŠANK ROČK bodo za ZKP RTVS v slovenjegraškem ročk
klubu Bosa dama 28. in 29. aprila posneli material za prvi pra\H
slovenski »unplugged« album. Prejšnji teden pa so ti velenjski
rockerji v Zagrebu končali s snemanjem videospota za komad
»Like Eagles Fly«, ki se bo znašel tudi na njihovi prvi plošči za
ameriško založbo Long Island. Omenjena plošča bo na evrop-
skem tržišču izšla konec tega meseca pod naslovom »Crimc
Time«, zapolnjena pa bo z nekaterimi njihovimi največjimi hiti
z besedili v angleškem jeziku.
Pokličite |u po osmi
EiJIna ti In mnoge iJruge na novi kaseti tiua Atter EIght
Gorazd Cepin in Matej
Kovše sta skupaj že sedmo
leto. V tem času sta pod ime-
nom After Eight nastopila že
več kot tisočkrat, sodelovala
na nekaterih pomembnejših
slovenskih festivalih, izdala
dve kaseti za avstrijsko tr-
žišče, pred dnevi pa je pri
naši največji založbi ZKP
RTVS izšel njun »slovenski«
prvenec, kaseta »Edina ti...
in mnoge druge«.
Gorazd in Matej se z glas-
bo ukvarjata že dobro deset-
letje. V drugi polovici osem-
destih sta bila člana znanih
koroških bendov, Kora, Vi-
tamin in Opus 6, leta 1988 pa
sta krenila na samostojno
pot. Precej uspešni nastopi
po hotelih in veselicah so ju
dve leti kasneje pripeljali tu-
di na Pop delavnico, kjer sta
osvojila 3. mesto. Na taisti
prireditvi sta sodelovala tudi
leto kasneje, vendar pa s ko-
madom »Big Boss« nista pre-
pričala strokovne komisije
in občinstva. Bolje sta sta se
to leto odrezala na spomla-
danskem glasbenem festiva-
lu v Gradcu, kjer sta, med
12. nastopajočimi iz petih
držav, zmagala. Kot nagrada
za zmago je sledilo snemanje
stngla pri založbi Knoebl.
Njuna glasba je bila očitno
bolj všeč Avstrijcem kot Slo-
vencem, zato leta 1992 pri
založbi Z-sounds izide kase-
ta »Du tust mir gut«, leto
kasneje pa še CD plošča »In
der blauen Lagime«. Po
krajšem premoru se duo Af-
ter Eight spet pojavi v Slove-
niji. Najprej v oddaji Poglej
in zadeni, kasneje pa še na
letošnjem izboru popevke, ki
bo zastopala Slovenijo na
Eurosongu '95. S skladbo
»Edina ti« se uvrstita na so-
lidno 7. mesto. »Le štiri toč-
ke so naju ločile od peto-
uvrščenega,« se Goraz in
Matej tolažita po končani
prireditvi. Omenjena pesem
je tudi nosilna na njuni prvi
kaseti, namenjeni slovenske-
mu tržišču. Pri promociji te
kasete bo After Eight nasto-
pil v nekoliko razširjeni,
evrovizijski sestavi. Deset
avtorskih skladb in dve pri-
redbi, ki so zbrane na kaseti
»Edina ti... in mnoge druge«
bodo poleg Gorazda in Ma-
teja predstavljala še štiri de-
kleta; Inga Sipek in Betka
Burdzy kot spremljevalni
pevki ter Urša Podgoršek in
Dominika Potočnik kot ple-
salki, jgg
Sejem glasbe
Od 21. do 23. aprila bodo
štiri dvorane Golovca prizo-
rišče 2. mednarodnega glas-
benega sejma, ki bo bolje
pripravljen, pa najbrž tudi
bolje obiskan kot je bil
lanski.
Sejem se bo pravzaprav
začel že v četrtek, 20. aprila
zvečer, ko bo Marjanca d.o.o.
pripravila koncert vidnejših
slovenskih ansamblov in po-
sameznikov domače in za-
bavne glasbe. Predstavili se
bosta tudi priznani slovenski
založbi Helidon in ZKP
RTV, ki letos slavita 25 letni-
co in imata velike zasluge za
širjenje nosilcev zvoka med
ljubitelje dobre glasbe. Ve-
čer bo vodil Vinko Šimek ob
mnogih zanimivih gostih,
podelili pa bodo tudi sejem-
ska priznanja Zlato troben-
tico za življenjsko delo na
področju domače zabavne
glasbe. Letos naj bi za 30 let-
no aktivnost dobili prizna-
nja ansambli Slovenski mu-
zikantje, Henček, Franci Ze-
me in Fantje treh dolin, ki so
slavili že lani jeseni, medtem
ko bodo diamantno trobenti-
co izročili bratoma Avsenik
za izjemen prispevek k slo-
venski domači zabavni glas-
bi in njeni uveljavitvi
v svetu.
Otvoritev sejma bo v petek
dopoldne, zvečer pa bodo
prišli na svoj račun ljubitelji
rokovske glasbe, saj bodo
nastopili Vlado Kreslin, Pe-
ter Lovšin in Zoran Predin
s svojimi ansambli. Nagradi-
li bodo najboljši spot skupi-
ne ah posameznika, nastopi-
li bodo mladi talenti, v dvo-
rani C pa bo med sejmom
shovf program, ki bo trajal
od 11. do 19. ure. Zanimiva
prireditev bo tudi v nedeljo,
ko bo sindikat neodvisnih
glasbenih ustvarjalcev pri-
pravil predavanje o pravicah
glasbenikov. Veliko novosti
bo tudi med razstavljalci,
kjer bodo posebne pozorno-
sti deležni predstavniki iz
Italije.
V dvorani E bodo tokrat
predstavljeni proizvajalci in
prodajalci akustičnih glasbil
in založbe s produkcijo resne
glasbe, v dvorani D proizva-
jalci in prodajalci studijske
opreme, glasbil, ozvočenj,
svetlobnih efektov, opreme
za diskoteke itd., medtem ko
bo v dvorani Cl prostor za
medijske hiše, založbe in
agencije.       TONE VRABL
it. 15.-13. april 1995

GLASBA
ilesečniki igrajo ludi podnevi
^^pina Mesečniki iz \
j^bljane, ki sicer obstoja že
\aj let, trenutno deluje
«olno paro, saj so te dni na
Jild promocijski turneji
^edia marketing Alpe
jj.ja«. Turneja pod nazi-
*5, »Še nikoP se nismo tak'
! ejal'« upravičeno nosi
j^šno ime, saj že ob sicer
^j,a\'nih Mesečnikih, nasto-
. šc vrsta domačih in tujih
^oristov. Zato se po vsej
ijjjetnosti na koncertih tur-
^je na enem mestu zbere tu-
j več kot tisoč ljudi, ker je
^gDO, da smo Slovenci lačni
l^eha.
Mesečniki so znani po svo-
pn showu, v katerega vla-
ijo ogromno energije, pa
tudi oblačijo se v ekstrava-
gantna nočna oblačila. To pa
ne pomeni, da delujejo le
v nočnih terminih, saj z vso
vnemo končujejo zadnja
miksanja za kaseto in CD, ki
bosta izšla čez dober mesec.
Sicer so nameravali oboje iz-
dati že februarja, a se jim je
zgodilo nekaj, o čemer niso
niti sanjali. V živo so imeli
oddajo na ORF, ki je tako
odjeknila, da so v enem ted-
nu po tem podpisali preko
500 nastopov v Avstriji, od
tam pa dobili tudi ponudbo
za snemanje. Ker so vzeli
stvar resno, bo kaseta že ma-
ja  na  policah  avstrijskih
glasbenih trgovin. Nemška
besedila je prispeval Vinko
Šimek, glasbo pa so naredili
sami. Odziv na skladbe na
prvih nastopih je bil zelo do-
ber, zato si od Avstrije po
izidu kasete še marsikaj obe-
tajo.
Že omenjena kaseta in CD
»Ne reci zbogom mi« bosta
za slovenski trg izšli pri last-
ni založbi Luna in upamo
lahko, da se to ne bo zgodilo
ponoči. Opogimiljajoče je
namreč to, da sem tudi sam
že kar dvakrat videl Meseč-
nike podnevi. Res, da jih je
nekoliko po mesečniško za-
našalo, kljub temu pa pevka
Andreja ni mogla skriti svoje
simpatičnosti in romantike,
ki se odraža v njenih besedi-
lih, kitaristu Tomažu pa tudi
»selotejp« čez usta ne bi pre-
prečil, da ne bi vsakemu mi-
moidočemu »prilepil« delček
svojega humorja.
Sicer se v skupini najbolj
navdušujejo nad shujševalno
kuro klaviaturista Janeza,
saj ima zdaj lažji dostop do
svojega instrumenta, basista
Tomya pa vsi oblegajo zlasti
po končanem nastopu, saj je
zadolžen za komercialne za-
deve ansambla.
Ob koncu pogovora so mi
zagotovili, da lahko napi-
šem, da bodo naredili tudi
kakšno promocijo podnevi,
za »bojevnike noči« jih bo pa
tako in tako dovolj doma in
na tujem. Če bi z njimi kdo
želel vzpostaviti dnevni kon-
takt, je najbolje, da pokliče
Janeza na (061) 50-724, saj
ima med vsemi baje najbolj
rahel spanec.
Mesečniki, veliko uspeha
med zvezdami!
SLAVC. L.KOVAČIC
Piše; Aleš Jošt
Švrc
Dober dan. Seveda sem naj-
prej dolžan opravičilo vsem ti-
stim, Id so na tekočem z datu-
mi. Prejšnji teden se je namreč
v moj koledarski pregled do-
godkov vmešal virus Postanye
seniltmi, ki sicer ne velja za
nevarnega, vendar s svojim
delovanjem rad pomeša kakš-
ne podatke v zbirnem centru
seropozitivca. Ne vem sicer
kako je bilo z vami, če se je
sploh koga prijelo, toda meni
so se dva dni prezgodaj tresle
hlače pred zobozdravnišktm
posegom, medtem ko sem na
četrtkov nastop DuU Shicsall
v Mariboru čakal samo jaz in
morda še kdo med vami. No,
Nizozemci so seveda spustili
svoje pline v Štuku že v torek
in klobasa je bila zašpiljena, vi
pa, po mojem receptu, vsaj
precej našiljeni. Vsakomur, ki
me prepriča, da sem ga nateg-
nil, plačam v znak sožalja kilo
pomaranč, dezinformacijo pa
bom ob prvi priliki zabrisal
v krušno peč, od koder ni vr-
nitve.
Ali se vam ne zdi malo čud-
no, da se med tistimi, ki
spremljajo koncertno nape-
njanje v Kljubu ne najde vsaj
eden, ki bi se mu zdelo vredno
o tem kaj tudi napisati. Meni
se zdi v tem trenutku na tem
kraju pomembno že to, da so
nastopili v soboto tam velenj-
ski Res Nullius, ki sem jih opa-
zoval že od tiste davne fešte
v gasilskem domu tam zadaj
nad Velenjem, pa čeprav niso
nikoli bili po mojem okusu, je
že njihov nastop z Majkami
v Žalcu pred nekaj leti, napo-
vedoval nekaj vztrajnega iz
česar ponavadi zraste močno
deblo. No, Res Nulius so prav
gotovo eden redkih bendov, ki
vztraja na sceni že kar nekaj
laških let in v glasbi njihovih
obdobij je zaslediti kvalitetne
premike od funky-darky do
core izpeljank. So tudi eni ti-
stih nesrečnežev, za katere do
sedaj nisem našel kakšnih po-
sebnih pohval glede njihove
inovativnosti in probojnosti,
o njihovih glasbeniških vrli-
nah pa nikoli ni bilo dvoma in
vesel sem, da se jih to sploh ne
tiče. Morda je bila ravno v sor
boto prilika, da si o njihovem
najnovejšem lastvarjanju pri-
dobim drugačno mnenje, a glej
vraga tudi tokrat ni šlo. Pri
Schmidtu v Ljubljani smo rav-
no ta dan brisali prah z inštru-
mentov, mladinska sekcija pa
je nazadnje zamudila še na-
stop It's not 4 sale in Dady's
Puding v Kudu, toda zgodovi-
na nas ne misli čakati, zato je
treba vedno prežati predvsem
naprej. Pa ob drugi priliki.
Da ne bi preveč dolgovezUi,
ker tako nimamo kaj, bi bilo
najbolje da za danes zapremo
štacimo in gremo na otvoritev
Mikove razstave v kafegaleraj.
Ma ja, bomo videli! Na vi-
denje! _
Pop loto
[Pravilen vrstni red skladb je napovedal Mitja Valenčak iz
knice pri Mariboru in si s tem prislužil nagrado vredno
IpO SIT. Za skladbe, ki jih je izbral naš nagrajenec lahko
■sujete v sredo, 19. aprila ob 18. uri. Nagrada za pravilno
apoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
IRIS-MASH, je vredna 3000 SIT. Kupone na dopisnicah
ošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
it. 15. - 13. april 1995
ZA AVTOMOBILISTE
al
Lancia K za slovenski trg
Italijanska Lancia, najpre-
stižnejše avtomobilsko ime
znotraj koncema Fiat, je lani
jeseni postavila na ogled novo
limuzino višjega srednjega ra-
zreda s preprosto oznako
k oziroma kappa. Sedaj, tako
rekoč že sredi pomladi, pa av-
tomobil ob pomoči uradnega
zastopnika Fiata pri nas, ljub-
ljanskega Auto Makarja, pri-
haja tudi na podalpsJd pro-
stor.
Zamuda je občutna, pa nič
posebej presenetljiva, Icajti ve-
čina novosti iz italijanslče av-
tomobilske hiše na slovenskem
trgu zamuja, pri čemer se je to
zgodilo tudi s fiatom puntom.
Lancia k je zelo uglajena, za-
radi štirih vrat povsem klasič-
na limuzina, ki se navzven do-
kazuje s pričakovano karose-
rijsko oblostjo, prav impo-
zantno prednjo masko in všeč-
nim zadkom. Italijanska to-
varna ponuja avtomobil, ki ga
je v dolžino za povsem opaznih
4687 milimetrov, v treh izve-
denkah (LE, LS in LX), ven-
dar bosta slovenskim kupcem
naprodaj zgolj različici z opre-
mo LE in LS. Avtomobil
opremljajo s petimi motorji, in
sicer štirimi bencinskimi in
turbodizelskim, za začetek pa
bosta v Sloveniji naprodaj le
varianti 2,0 LE in 3,0 LS. Prvo
različico poganja bencinski
2,0-litrski pogonski agregat
z močjo 145 KM, kar zadostuje
za največjo hitrost 205 km/h.
Bistveno zmogljivejša je izve-
denka, ki so ji namenili 3,0-
litrski šestv^jni motor z moč-
jo 204 KM (najvišja hitrost je
225 km/h), za vse druge mo-
torje oziroma različice pa pri
Auto Makarju še ne vedo po-
vedati, kdaj bodo naprodaj.
Lancia k v izvedbi 2,0 LE bo
z vsemi dajatvami naprodaj za
52.800.000 lir, medtem ko bo
treba odšteti za lancio k v va-
rianti 3,0 LS 71.300.000 lir.
Auto Makar ob tem upa, da se
mu bo letos posrečilo na slo-
venskem trgu prodati kakšnih
600 lancij, pri čemer naj bi bi-
lo vmes kakšnih 100 lancij k,
vse drugo pa naj bi opravili
kupci lancij dedra in delta. Na
sliki: lancia k.
Nemški
avtomobili
bodo varčnejši
Zaradi vse večjih ekoloških
zadreg in pojavov, ki zdravju
zemlje in Zemljanov niso
v pretiran prid, si bodo nemški
izdelovalci avtomobilov priza-
devali, da bi v naslednjem de-
setletju zmanjšali povprečno
porabo goriva za 25 odstotkov.
Tako meni nemško združe-
nje avtomobilske industrije, ki
pa ob tem dodaja, da bi morala
v tem primeru avtomobilski
industriji priskočiti na pomoč
tudi država, V nasprotnem
primeru bodo nemški avtomo-
bili dražji in .'manj konkurenč-
ni. Nemške avtomobilske to-
varne bodo za dosego tega ci-
lja porabile vsaj po milijardo
mark.-----
Po sedanjih podatldh je
povprečna poraba novih avto-
mobilov v Nemčiji 7,5 litra, le-
ta 2005 pa naj bi bila 6,9 litra
na sto kilometrov. Če k temu
prištejejo vse avtomobile, ki se
vozijo po nemških cestah, po-
tem je trenutna poraba 8,7 li-'
tra. Dovolj natančni Nemci ob
tem trdijo, da je v Nemčiji ne-
kako 10 odstotkov avtomobi-
lov, ki povzročajo 60 odstot-
kov škodljivega onesnaženja.
Torej to pomeni, da bi z radi-
kalnim zmanjšanjem števila
teh avtomobilov bistveno skr-
čili obseg škodljivih emisij.
Samo upamo lahko, da bomo
imeli v Sloveniji kdaj na voljo
takšne podatke.
Ford fiesta v Braziliji
Zelena celina oziroma
Južna Amerika znova posta-
ja privlačna za avtomobilsko
industrijo, kajti nesporno je,
da je tamkajšnja lakota po
avtomobilih velika, poleg te-
ga pa so okoliščine primerne
tudi za gradnjo proizvodnih
objektov. Tudi zaradi tega
namerava ameriški Ford do
leta 2000 v Braziliji vložiti
2,5 milijarde dolarjev, od te-
ga 1,1 milijarde še letos.
Tako naj bi v Braziliji za
začetek začeli izdelovati fie-
sto, ki je za ta trg zelo pri-
merna (tudi ali predvsem za-
radi cene), račimajo pa, da
bo letna proizvodnja dosegla
številko 200 do 250 tisoč vo-
zil. Nasploh so pri Fordu
mnenja (pravzaprav tako
meni predsednik Alex Trot-
man), da se utegne brazilski
avtomobilski trg kmalu pri-
merjati s francoskim, itali-
janskim in španskim, kajti
do konca tisočletja naj bi se
prodaja povečala na dva mi-
lijona avtomobilov. V sosed-
nji državi, torej v Argentini,
pa se bo kmalu pojavil itali-
janski Fiat, saj bo tam zgra-
dil tovarno, v kateri bo na-
stajal novi fiat s sedanjo oz-
nako 178. Skratka, Evropa
se bo morala zamisliti nad
svojo produkcijsko konku-
renčnostjo. Na sliki: ford fi-
esta. —>
Volvo: uspešno
leto 1994
Švedska avtomobilska to-
varna Volvo se lani ni združila
z Renaultom, čeprav so bile
priprave na to poroko dolgo-
trajne in dovolj skrbne. Neka-
teri še sedaj napovedujejo, da
se bo moral Volvo prej ali slej
vendarle združiti s kakšno av-
tomobilsko korporacijo, kajti
v sedanjih in prihodnjih tržnih
okoliščinah ne more ostati po-
vsem samostojen.
Vendar pa lanski poslovni
rezultati kažejo, da je šla šved-
ski avtomobilski hiši prodaja
dokaj dobro od rok. Tako je
ustvarila 2,3 milijarde dolar-
jev neobdavčenega dobička,
predlani pa je bilo izgube za
371 milijonov dolarjev. Skup-
ni promet je bil vreden 21,9
milijarde dolarjev, vse pa ka-
že, da bo Volvo tudi v prihod-
nje prodajal tiste dele korpo-
racije, ki niso vezani na avto-
mobilsko proizvodnjo. Še po-
sebej pomembno pa je, da je
bil lani Volvo zelo uspešen
v ZDA, ki je zanj tako ali tako
eden najpomembnejših trgov.
BORZA CEN
RABUENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov je bil zaradi sejma Avto in vzdrže?^
nje na rezervni lokaciji za dvorano Golovec. Na njem se je zbralo 5^
vozil, prodalo pa se jih je 19. Poleg tega so organizatorji izdali šgg?
kompletov kupoprodajnih pogodb. ^
Porsche razprodal 911 turbo
Stuttgartski Porsche je na
nedavnem ženevskem avtomo-
bilskem salonu prvič postavil
na ogled porsche 911 turbo,
avtomobil, za katerega je bilo
takoj jasno, da utegne postati
izjemno uspešen. Tako se je
tudi zgodilo, kajti tovarna na-
merava letos izdelati vsega
2100 porschejev 911 turbo, kar
pa očitno ne bo dovolj. Vso na-
povedano količino teh avto-
mobilov so namreč že prodali,
pa čeprav je cena dovolj viso-
ka, kajti v Nemčiji je naprodaj
za 211 tisoč mark
Ker pri Porscheju ne name-
ravajo povečati proizvodnje,
bodo morali vsi tisti, ki bi m
vsak način hoteli do avtomo.
bila, počakati na porsche 911
tm-bo z letnico 96. Sicer pas(
Porscheju obetajo veliko!
ugodnejši časi, kajti lanski
prodaja je bila dokaj ugodnd
saj je s tekočih trakov pripe-i
Ijalo nekaj več kot 18 tisoč av-
tomobilov. Ob tem se tovarna
skuša uveljaviti tudi na drugih
in ne le zgolj na tradicionalnih
trgih, čeprav drži, da je bil
lanski posel veliko ugodnejši
v ZDA, torej tam, kjer so
porscheji še posebej v časteh.
Škoda Je spremenila cene
češka avtomobilska to-
varna Škoda, znotraj VW
koncema, se je očitno znašla
pred povsem enakim proble-
mom, kot ga imajo druge av-
tomobilske hiše. Investicijo
je treba poplačati (izdelava
novega avtomobila) in tudi
zaradi tega se je zgodilo, da
je tovarna pred nedavnim
podražila škodo felicio.
Kako bo to vplivalo na slo-
venski avtomobilski trg, kjer
tovarno iz Mlade Boleslav
zastopa ljubljanski Avtoim-
pex, ta hip še ni znano, vse-
kakor pa drži, da gre avto-
mobil pri nas zelo dobro
v promet. Tako naj bi bila
osnovna izvedenka felicie
z oznako LX naprodaj za
10.390 dolarjev, hkrati.pa so
v tovarni sporočili, da naj bi
letos s tekočih trakov pripe-
ljalo nekako 205 tisoč avto-
mobilov. Letos je češka to-
varna zgladila nekatera ne-
soglasja z matičnim Volks-
wagnom, ki bo letos svoj
lastniški delež povečal na 60
odstotkov, medtem ko naj bi
bil do konca leta 1997 last-
nik 70-odstotkov tovarne
Sicer pa se Škoda pripravlja
na predstavitev avtomobila,
nekaj večjega od sedanje fe-
licie, slednja pa naj bi bila že
letos na voljo tudi z Volks-
wagnovimi bencinskimi u|
dizelskimi motorji. Na slib'
škoda felicia.
Avtocenter Meh v novi preobleki
v soboto, 8. aprila, je bila
v Velenju slavnostna otvori-
tev novega prodajnega salo-
na Avtocenter Meh. Poz-
dravni govor je imel velenj-
ski župan, ki je poleg izreče-
nih čestitk povedal, da želi
občina še več tako uspešnih
podjetij kot je Mehovo. Še
posebej pa takih, ki bi se uk-
varjala z bančnimi in zava-
rovalniškimi posli.
V poslovanje podjetja so
vključeni skoraj vsi ožji dru-
žinski člani. Poleg Jožeta in
Erne Meh uspešno vodi de-
lavnico sin Aleš, vodja pro-
daje pa je zet, Peter Šile. Po-
leg družinskih članov po-
djetje zaposluje 12 delavcev,
^ki se jim bo v kratkem prik-
ljučila še skupina treh dija-
kov. Zadnji se bodo pridru-
žili štiridesetim mehanikom,
ki so se izučili pri Mehovih.
Gospod Jože je bil uspešen
podjetnik oziroma obrtnik
že pred 28 leti, ko še časi
< ravno niso bili najbolj na-
klonjeni »privatnim podjet-
jem.« Seveda je z razcvetom
zasebnega podjetništva še
bolj zasijalo družinsko po-
djetje Avtocenter Meh.
V novem prodajnem salo-
nu ponujajo vsa vozila iz
programa Audi in VW. Med
temi to pomlad izstopajo;
Audi A6 quatro, Audi A4, hit
malih avtomobilov Polo in
ostala vozila programa
Volkswagen. Podelili so tudi
ključe vozil prvim kupcem
novega salona in jim zaželeli
srečno vožnjo.
Sicer pa se sami prepričaj-
te o kvaliteti poslovanja Av-
tocentra Meh. Veseli bodo
vašega obiska. Našli jih bo-
ste v bližini kitajske resta-
vracije na Koroški cesti 7/d
v Velenju. ■
Avtocenter Meh, tel:063 856-824.
if. 18. - 13. april 1995

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
jjgj vas v uvodnem delu
jpega kotička opozorimo,
i^^o, zadnjo aprilsko soboto
'''^rglovih Radia Celje, v redni
Jjjgji, ki je namenjena modi,
J\g(ja tekla o mega modnem
ifgodku v ljubljanski Festi-
''^i dvorani, izboru najbolje
in najslabše oblečenih znanih
slovenskih osebnosti. Več
o tem prihodnjič, zdajle pa vas
vabimo k ogledu mode za naše
najmlajše. Tudi otroci so radi
lepi in kar se da podobni odra-
slim.
Uredništvo
lalčki v modni pomiadi
Kakšna krivica! Ob pojmih
jda, trendi in kultura obla-
Dja si v hipu ustvarimo vizu-
10 podobo ženske - kot da bi
tifete reči zgolj njihov privile-
], Sem ter tja se, zaradi »ena-
ipravnosti« spomnimo tudi
J moške, otroci pa pridejo na
isto še redkeje. Vendar pa te-
Moda do otrok še zdaleč ni
ivična, saj svetovni modni
ntri za najmlajše vselej pri-
avijo kaj izvirnega. Če pade
flek, da Slovenci posvečamo
Iroškim modnim oblačilom
eskromno pozornost, imamo
elej na zalogi vsaj dva izgo-
ira. Prvi je družinska finanč-
I problematika, drugi pa za-
irela »modrost«, podedova-
še iz prejšnjih rodov. Mno-
staršev je namreč še danes
tepričanih, da svojih Polonc
Uakcev ni vzgojno preveč li-
pati. Na tak način seveda že
bbcenemu bitju privzgojimo
tezbrižnost in neesletski od-
Dsdo oblačenja - potem pa se
udimo, zakaj se odrasla Polo-
B in Jaka tako neokusno
Pačita.
Kakor koli že -- nova modna
sezona je tu, in nekaj otroških
teženj si vsekakor velja ogle-
dati.
Pravzaprav so glavni izvir
ekspresivnosti letošnje otroške
mode — barve. Nežni vodeni to-
ni rožnate in rjave na eni, di-
namična rumeno-rdeča paleta
na drugi in še modro-zelena
svežina na tretji strani. Barve,
sestavljene v razigrano meša-
nico vzorcev prevladujejo na
bombažnih materialih, ki lju-
bijo športne kroje z etničnimi
oziroma podeželskimi aplika-
cijami. Naše male gospodične
je moda okrasila z rustikalno
čipko, pa tudi na večne mor-
narje ni pozabila.
Hlačke so zavihane, malce
prekratke z namenom, da se
vidijo spodaj vzorčaste noga-
vičke. Zraven je veliko širokih
in ozkih črt, ki so lahko prava
zakladnica izvirnih zamisli tu-
di za domačo šiviljo.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca aprila:
Kako bi se po vašem morale oblačiti znane slo-
venske osebnosti, ki se pogosto pojavljajo na
^leviziji?
') upoštevajo naj modne trende, saj tudi televizija vpliva na
Jiodno osveščenost ljudi;
H ni pomembno, da je obleka modna, mora jim le pristajati;
naj se oblačijo po svojem okusu, tudi oni imajo to pravico;
kmetijski nasvet
Krompir je rastlina, ki zah-
teva lahka tla, gnojenje s hlev-
skim gnojem in dobro varova-
nje zoper bolezni. Potrebuje
tudi okrog 600 litrov vode, da
naredi en kilogram suhe snovi.
Letos so nekatere sorte do-
bro prestale sušo, druge slabo.
V vasi Breg blizu Slovenskih
Konjic smo posadili nekaj sort
krompirja, da bi ugotovili, ka-
tere sorte so primerne za naše
razmere. Izkazalo se je, da se
najbolj upira boleznim sorta
sante.
Ta sorta ima rahlo podolgo-
vate, ovalne gomolje in rahlo
rumenkasto meso. Vso rastno
dobo je bila najbolj zdrava;
tudi suša ji ni mogla do živega.
Ob izkopu smo ugotovili, da je
sorta sante dala 18-krat toli-
ko, kot smo posadili. Gomolji
so bili vseh velikosti. Bili so
primerno debeli za uporabo
v gospodinjstvu in za prodajo.
Sorta kenebek ima belo me-
so. Dala je dvanajstkrat toliko
pridelka, kot smo sadili seme-
na. Zaleglo je le enkrat. Zato
so bili ob izkopu gomolji pre-
veliki, dosegli so velikost
manjše štruce. Za prodajo so
neprimerni. Proizvajalci vedo
povedati, da sorto kenebek ra-
da kupujejo gostišča, kjer za
lupljenje uporabljajo lupilne
stroje. Gospodinje takega
krompirja nimajo rade, saj ob
lupljenju gomolj težko držijo
v rokah, ker je prevelik. Sorta
pentland del ima tudi belo me-
so. Gomolji so primerni za
prodajo, rodila pa je enajst-
krat več, kot smo sadili.
Krompir mora roditi vsaj
desetkrat več, kot smo posadili
semena. Tedaj ima pridelova-
lec primemo korist od pridelo-
vanja.
Ostale sorte, ki smo jih pre-
izkušali, niso primemo rodile,
zato njihovih imen ne na-
vajam.
Naj zaključim s priporoči-
lom za sajenje krompirja v pri-
hodnjem letu! Letošnje izkuš-
nje kažejo, da smemo brez pri-
držkov priporočati sorti sante
in pentland del. Primemi sta
tako za gospodinjstvo kol za
prodajo. Sorta kenebek je pri-
merna za krmo živalim. Za go-
spodinjstvo je manj primema,
ker dela predebele in pretežke
gomolje.
Za konec naj še povem, da
bodo na kmetijskem inštitutu
v Komendi začeli prodajati se-
me po osemnajstem oktobm.
Kdor ima doma dobro klet, si
lahko kupi semenski krompir
jeseni, ko je cenejši. Sorta san-
te izgubi med skladiščenjem
veliko vlage in s tem tudi težo.
Sorti pentland del in kenebek
pa bolje prenašata skladiš-
čenje.
Služba za
kmetijsko svetovanje
IDA TEPEJ
ASTROLOŠKI KOTIČEK
Astrolo^inJe lUANE
Šifra: Starost
Zanima me predvsem, kakš-
na bo moja starost (ki je že tu)
in kako kaže mojim otrokom.
Hvala za vaš odgovor.
Ivana: Obdobje večjih spre-
memb je v teh dneh že za vami.
Iz analize lahko vidim, da ste
v zadnjem letu veliko stvari
spremenili. Imate kar nekaj
lastnosti vodnih znamenj, saj
imate tudi Mesec v vodnem
znamenju Raka. Glede na to,
da se je obdobje zastojev, ki so
trajali skoraj pol leta že kon-
čalo, lahko začnete živeti na
novo — nekoliko dmgače. Od
28. maja do 15. junija bolj pa-
zite nase in se ne utrujajte, po-
dobno tudi od 7. do 15. julija.
Prav tako ste lahko malce ob-
čutljivejši vsako leto v zad-
njem tednu avgusta ter v prvih
dneh septembra. Vendar pa
vam letos ne kaže kakšnih zelo
napornih stvari, v glavnem so
te že za vami. Do zime si nabe-
rite čimveč energije, dobro je
če ste vsak dan nekaj časa
v naravi - še posebej v dopol-
danskih urah - kajti star pre-
govor pravi, da dopoldansko
sonce daje moč, večemo pa
nam jemlje inoč. Letošnje leto
izkoristite za generalno obno-
vo energije. Morda bi bilo do-
bro če uvedete drug način pre-
hrane, kakšen postni dan ob
toplem zeliščnem čaju, nena-
porne vaje za elastičnost telesa
(lep vzor so nam lahko Kitajci,
ki redno vadijo vsako jutro
v parkih ali doma Tai či čuan).
Če boste delali na sebi, boste
zelo okrepili svoje telo in duha
še za leta naprej, kajti Jupiter
vam bo v naslednjih letih pri-
nesel zelo ugodne vplive - torej
veselo na delo! Edino resnično
delo je delo na samem sebi,
kajti če sebe dobro izgradimo,
potem bo vsak naš poseg v svet
okoli nas prav tako dober! Bu-
distična znanost pravi, da je
naše bitje sestavljeno iz treh
nivojev: telo, govor in misli.
Torej, najprej je treba očistiti
telo - občasni post, zdrava hra-
na, gibanje v naravi, govor se
čisti z redkobedesnostjo, res-
nico ter molitvijo, um pa oči-
stimo v mirovanju duha, v me-
ditaciji in umirjeni ljubezni do
vsega kar obstaja. Vsak nov
dan začnite tako, da očistite to
troje, potem pa pojdite na son-
ce, v naravo na sprehod in se
napolnite s svežim zrakom,
sončnimi žarki, ptičjim pet-
jem, lepoto vsega kar vas ob-
daja, šele potem pojdite k lju-
dem, in videli boste kako bolj-
ša bo vaša komunikacija z nji-
mi. In zvečer, preden zaspite si
zamislite kako blaga mesečeva
svetloba iz vas izpira vse nega-
tivno, kar se vas je dotaknilo
ali vas prizadelo v tem dnevu,
dokler ni vaše telo povsem
imiirjeno in srečno. Zahvalite
se bogu, vesolju, prijateljem in
vsem, ki so z vami preživeli
dan. Tako bodo vaši prihajajo-
či dnevi lepši, vi pa srečnejši in
mlajši. Prava modrost namreč
ni tista, ki nosi belo brado,
ampak tista, ki je znotraj zre-
la, navzven pa sveža in mlada.
Kar se tiče vaših otrok pa mi
niste poslali njihovih rojstnih
podatkov, tako da vam ne mo-
rem odgovoriti. Sicer pa ste
najpomembnejši zase vi sami.
Želim vam lepa, nova leta
v vaši prihodnosti!
FRANCOSK
KUHINJA
Kozja skuta z zelišči Gurmansica omleta
Potrebujemo: 200 g skute iz
kozjega mleka, nekaj kapljic
limoninega soka, nekaj kapljic
vinskega kisa, pol žlice olivne-
ga olja, 10 kaper, 5 zelenih po-
provih zmc, 1 jedilno žlico se-
sekljanih svežih zelišč (drob-
njak, kresa, krebuljica, peter-
šilj, bazilika), 1 jedilno žlico
drobne sesekljane šalo tke,
1 jedilno žlico sesekljane če-
bule, sol in sveže mleti poper.
Skuto pomešamo s seseklja-
nimi zelišči, šalotko in čebulo,
kaprami in zelenim poprom
v enakomemo zmes. Med me-
šanjem še posolimo in popo-
pramo s sveže mletim poprom
ter dodamo še olivno olje, li-
monin sok in kis. Ko je vse
dobro premešano in začinjeno,
skuto natlačimo v primerne
modelčke in shranimo za pol
ure v hladilnik. Modelčke zvr-
nemo na servime krožnike in
hlebčke skute okrasimo še z li-
stiči zelene^solate in ponudimo
z opečenimi kruhki.
Potrebujemo: 12 jajc, 4 če-
bule, 1 žlico drobno seseklja-
nih svežih zelišč, skodelico se-
sekljanih šampinjonov ali dm-
gih gob, olje, sol in poper ter
malo sveže rdeče in zelene pa-
prike.
Drobno sesekljano čebulo
dušimo na dveh žlicah olja, ta-
ko, da postekleni, a ne sme biti
rjava. V dmgi posodi zdušimo
gobe in jim dodamo stepena
jajca ter polovico du.šene če-
bule ter sesekljana sveža zeliš-
ča. Povečamo ogenj in omleto
obrnemo in zapečemo še na
dmgi strani.
Na pogret krožnik damo
preostalo dušeno čebulo in na
njo položimo omleto, posolimo
in popopramo s sveže mletim
poprom ter okrasimo s tanki-
mi koščki zelene in rdeče pa-
prike. Zraven ponudimo kruh
in kozarec rdečega vina.
Jalfobinke s limeljevimi brstiči
Za štiri osebe potrebujemo:
8 školjk jakobink, 40 g hmelje-
vih brstičev, 1 olupljen para-
dižnik, krebuljo.
Za belo maslo potrebujemo:
60 g masla, 1 kozarec šam-
panjca, 1 šalotko, nekaj sveže
smetane, poper, sol, limonin
sok.
s priloženim kuponom boste
lahko do 20. aprila v gostišču
Marjola v Žalcu uveljavili
25% popusta pri naročilu
školjk - Jakobink s hmeljevimi
brstiči.
Drobno nasekljano šalotko
kuhamo s šampanjcem, doda-
mo svežo smetano in pustimo,
da zavre. Nato dodamo maslo
in začinimo s poprom, soljo in
limoninim sokom. V vroči
ponvi v naaslu zlaVo orumem-
mo školjke. Na pogret pladenj
zlijemo belo maslo in vanj po-
ložimo opečene školjke, vse
' gamiramo z rezinami paradiž-
nika, krebuljo in hmeljevimi
brstiči, ki smo jih prej začinili.
K jedi priporočamo renski
rizling Alojza Valdhuberja
s Svečine.
Cena jedi je 900 SIT.
if. 15. - 13. april 1995
VRTILJAK

Dobro jutro!
Na faks smo veselo vpisani že nekaj časa, ampak sam se
vedno bolj sprašujem, če sem se odločil pravilno ali ne. Kako
vedeti?
Sicer je vse v redu, duševno stanje zadovoljivo (kolikor je
v trenutni situaciji, glede na dejstvo, da ima Vrti Ljaček
ošpice in je doma obsedeno stanje) sploh lahko. Ob viskije-
vih duhovnikih, ki so v soboto nastopili v Barflyu, sem se
začel spraševati, če ne bi bilo najbolj pametno, da bi se
vpisal na teologijo.
Najbrž pa se kljub vsemu ni bati, da se bo to zgodilo - pa
čeprav je vsak napredek po dolgotrajnem teku na mestu (ali
v enem in istem krogu) dobro nekako proslaviti. Enkrat
pride do napredka. Večina korakov naprej pa je zelo pozi-
tivnih - pa če je še tako težko! I
In... (Kristini)
In, ko lunrem, me boš ne-
koč videla pri oknu stati in
moliti zate, za tvoje otroke,
zanj...
In, ko bom nekoč pokopa-
na v zatemnjeni grob, me boš
v mesečini jutra videla hodi-
ti s teboj... In, ko bom nekoč
nad teboj, se sponmi, kaj sem
dejala, preden sem zapustila
ta svet uinazanije in gnilobe.
Imeti me pred očmi ti bo
v nadlego, vem, vendar opro-
sti, če te bom tudi v večnem
snu pogrešala...
Tudi moja duša bo hodila
s teboj po širnem svetu, sme-
jala se bo s teboj, jokala s te-
boj, umirala...
V daljavi boš slišala moj
zaupljivi glas, ki ti naroča in
ti veli, da ga ljubi namesto
mojega mrtvega telesa.
Moje pesmi bodo odmeva-
le po svetu, moj glas, moj
krik, zaničljivi smeh, okrut-
ne besede, moj pogled v da-
ljavi ...
In ko unu-em, me boš vide-
la v cerkvi moliti s teboj, pe-
la bom s teboj pesmi, cerkve-
ne pesmi; veš, tiste o lju-
bezni ...
In ko nekoč zapustim ta
planet, bo moja duša prah, ki
se bo nabiral v tvojem telesu.
In, ko nekoč imtirem, bom
zla čarovnica, ki te ne bo pu-
stila spati, in te bo strašila
ponoči; kadar mrtvi poči-
vajo ...
In morda nekoč, ko boš
poročena z njim, njim, njim,
s tistim, ki si ga vroče Iju-
In nikoli več po moje smrti
ga ne boš ljubila, ker bom jaz
tista, ki bo spremenila tvoje
mnenje o svetu...
In nikoli ne pozabi, da sva
bili skupaj; dve skrivni pri-
jateljici, ki sta vedeli vse...
In ne pozabi me.
In morda nekoč tudi ti...
DAMJANA
Čas pomladi je, in s tem,
jasno, tudi čas ptičkov, raz-
cveta, zaljubljencev... Dra-
ge damice, kljub temu, da
časi o tem govorijo drugače,
je najuspešnejše osvajanje še
vedno tisto, ki nasprotni
(s)pol privleče nase zaradi
osebnosti, imidža, duše...
Vsega tistega, skratka, kar
diha iz vas, ne da bi si bilo
potrebno pomagati s pleh-
kostjo.
Pomemben dejavnik ob
vsem tem pa je lahko tudi
parfum. Člani novinarskega
krožka OŠ Štore so za svoje
šolsko glasilo Odmevi pri-
pravili zanimiv prispevek
o tej čudežni tekočini. Ob-
javljam ga; v upanju, da bo-
ste v tej pomladi vsi znali
najti tisto pravo... Bodite
pozorni pri izbiri!
Parfumi
Kari Lagerfeld je rekel:
»Parfum je privilegij ženske,
je pa tudi provokacija.« Pa
zna vsaka ženska izbrati za-
se pravšnjo dišavo? Nekdaj
je bilo v navadi, da je ženska
vedno uporabljala isti par-
fvmi in »njen« parfum je po-
stal zanjo značilen, bil je ne-
kakšen simbol njene osebno-
sti. Še najbolj pogosto merilo
pri izbiri parfuma je bila
barva las. Druge ženske so se
ravnale po letnih časih ali po
načinu oblačenja. Celo po
horoskopu so ga izbirale.
Dandanes pa skoraj vsaka
ženska uporablja več različ-
nih dišav: glede na razpolo-
ženje, skladno so slogom
oblačenja v tem ali onem let-
nem času, včasih celo pri-
memo dnevnim dogodkom.
Nadine de Rothchild, sveto-
valka pri družbi Florascent,
ki sodeluje pri izbiranju in
kreiranju najbolj znanih
parfumov, pravi: »Parfum je
podaljšek samega sebe.«
Na Zahodu se parfumira
76% žensk vsak dan in sicer
z ekstraktom, to je pravim
parfumom ali s kakim dru-
gim izdelkom iz vse pogo-
stejših »parfumskih linij«.
Kar 81% teh žensk menjava
parfum glede na duševno po-
čutje, okolje, letne čase, de-
javnost. Zlata jama za par-
fumarje.
Parfum je tudi pesem, ki jo
dihamo. Je in bo večno ostal
tisti brezsnovni, vedno zvesti
prijatelj... Toliko sanj, toli-
ko želja, toliko radosti v am-
brasti kapljici, ujetnici v kri-
stalni ječi... Lahak. Vedno
pri roki.
(Izbrala: Maja, 5. c)
Ljudje so zmožni strahu
in sovraštva, pa tudi upa-
nja in dobrote. Če bi dose-
gli, da bi se ljudje zavedali
pekla, v katerega jih peha-
ta sovraštvo in strah nebes,
ki jih lahko ustvarita upa-
nje in dobrota z novimi
spretnostmi, izbira ne bi
bila težka in naša vrsta, ki
sama sebe muči, bi si lahko
dovolila življenje, ki ga
v preteklosti ni nikoli poz-
nala.
(Bertrand Russell)
I donft want a lover
(Texas)
I don t want a lover
I just need a friend
I don't want a lover
I just need a friend
You can 't just leave me
To face life on my own
I know you don 't love me no more
I knew this day it would come
Even when it cuts so deep
It's true I stili want you
But the harder I try
The more I seem to lose
I don't want a lover
I just need a friend
Fve had tirne to recover
Now that Iknowit wasn't love
It's always a different story
When it's me who's in the wrong
But you can't have it aH
Cause Fm the one who's strong
Fve already been bumt before
Once but never again
I know the time will come
Thafs you'll need me then
I don't want a lover
I just need a friend
Fve had time to recover
Now that I know it wasn't love
I don't want a lover
I just need a prayer
I know you never cared
Now that I know it wasn't love
You don't even care
About what Fm saying
You don't even think
What you're doing
Ali you see is v^hat you want it to be
But in there there's just no room for
me
I don't want a lover
'I just need a friend
Fve had time to recover
Now that I know it wasnt't love
Mojemu dragemu
(Posvečeno Frogiju)
Odšel si, dragi moj,
tja daleč v daljave.
Ne vem,
kaj zdaj dogaja se z menoj,
preslišim glasne vse pozdrave.
Kako pogrešam te,
kako žehm si te
in ljubim te
ne veš,
ker misUš le na delo.
Ti ostane sploh še kdaj
noč le zame,
da z mislimi pri meni si?
Te strast zapelje kdaj v vroče,
ljubljene omame,
ki jaz ti jih nudila bi?
Me hočeš kdaj imeti zase,
ki daleč si, ^
morda predaleč. i
ŽeUš me kdaj poljublja ti, i
strastno in brez konca. 1
Želiš, da jezik ti miru ne dan, j
da z njim poljubiš me do grla? \
Nestrpna čakam, j
kdaj se vrnil boš,
me spet objel.
Čakala te bom dan za dnem,
štela ure in minute.
Verjamem v ljubezen najino
in odgnala bom vse misli krute.
TVOJA RIBA
it. 15. - 13. april 1995

INFORMACIJE - ROMAN
Mestna občina Celje,
na podlagi sklepa konzorcija lastnikov Prevozništva
Celje z dne 10. 4. 1995
objavlja:
JAVNI RAZPIS
zbiranje ponudb za uporabo
zemljišča in objelctov
prevozništvo Celje, Trnovlje
Navedeno zemljišče in objekti so namenjeni
oddaji V najem z možnostjo odkupa in novo-
gradnje. Pri opredelitvi uporabe bo dan po-
udarek dejavnostim transporta in špedicije,
servisne, storitvene in trgovske dejavnosti,
povezane s transportom in transportnimi
sredstvi. Dokončna namembnost uporabe
zemljišč in objektov bo določena na podlagi
izbranih ponudb interesentov.
1. Razpisni podatki in pogoji
Predmet oddaje v uporabo je:
• poslovni objekt v izmeri 859    s prostorom primernim za
gostinsko dejavnost (214 m^)
• delavnice primerne za avtomehanične in druge podobne
storitve v izmeri 1.051 m^
• skladišče v izmeri 1.164m^
• nezazidano  komunalno  urejeno  zemljišče v  izmeri
10.000
Do izdelave prostorsko-izvedbenih aktov, katerih izdelava bo
temeljila na potrebah izbranih uporabnikov, txxlo vsi prostori
v objektih Prevozništva Celje dani v najem za določen čas.
Po dokončni opredelitvi namembnosti zemljišča in objektov
bodo izbrani interesenti pridobili pravico do:
• najema prostorov za nedoločen čas z možnostjo odkupa
• gradnje načrtovanih objektov pod pogodbeno določenimi
pogoji. .
Cena za komunalno urejeno stavbno zemljišče se bo oprede- j
lila na podlagi zakonsko določene metodologije za izračun i
sorazmernega dela stroškov komunalnega urejanja ter na j
podlagi izdelane prostorsko-izvedbene dokumentacije.        ^
fcena najema m^ prostorov znaša 8 do 12 DEM mesečno
v tolarski protivrednosti izračunani na podlagi srednjega teča-
ja DEM Banke Slovenije, veljavnega na dan plačila najem-
nine. ■
2. Pisna ponudba in njena vsebina
interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo zaprte v ovojnici
do vključno 3. 5. 1995 na naslov Sklad obrti in podjetništva
občine Celje, Celje, Trg celjskih knezov 9.
V okviru pisne ponudbe mora interesent podati naslednje
podatke:
a) podatki o programu
• opis programa uporabe zemljišča oz. objektov
• predvideno število novo zaposlenih delavcev
• potrebne površine prostorov in zemljišča
• posebne zahteve za realizacijo programa
• načrtovani rok realizacije programa
b) oblika želene pridobitve zemljišča oz. objektov:
• najem
• najem z odkupom
• novogradnja
c) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije (za fizične
osebe) oz. sklep o registraciji v Republiki Sloveniji (pravne
osebe)
3. Izbor interesentov ter njihove pravice in
obveznosti
Izbor ponudb bo opravila komisija, sestavljena iz predstavni-
kov konzorcija lastnikov Prevozništva Celje.
Komisija bo opravila izbor na podlagi naslednjih kriterijev:
• skladnost programa uporabe z osnovno namembnostjo
zemljišča in objektov
• tehnično-tehnološke možnosti izvedbe programa na loka-
ciji Prevozništva
• eiiološka neoporečnost programa
• realizacija razvojnih ciljev občine (zaposlovanje)
• rok realizacije programa
• velikost željenega zemljišča in prostorov :
• Drioravlienost odkupa zemljišča oz. prostorov
O izboru bo komisija pisno obvestila vse interesente.
Izbrani interesenti bodo povabljeni k podpisu predpogodbe.
Rok za sklenitev predpogodbe je 8 dni od datuma obvestila
o izboru. Ob podpisu predpogodb»e bodo morali izbrani inte-
resenti vplačati varščino v višini 5.000 DEM v tolarski proti-
vrednosti izračunani po srednjem tečaju DEM Banke Sloveni-
je, veljavnem na dan plačila. Varščina se bo upoštevala pri
sklenitvi pogodb o uporabi zemljišč in objektov Prevozništva
Celje. Izbrani interesenti bodo s podpisom predpogodbe
o uporabi zemljišč in objektov Prevozništva Celje ter s plači-
lom varščine pridobili:
• pravico do najema prostorov v obstoječih objektih do
izdelave prostorsko-izvedbene dokumentacije pod pogod-
beno opredeljenimi pogoji
• sodelovanja pri izdelavi prostorsko-izvedbene dokumenta-
cije.
Vsi odnosi med konzorcijem lastnikov Prevozništva Celje in
izbranimi interesenti se bodo pogodbeno urejali.
Vse dodatno potrebne informacije lahko interesenti pridobe
pri J. Trobišu, Zavod za planiranje in izgradnjo ob)čine Celje,
Trg celjskih knezov 9 Celje, telefon 063/28-822.
Konzorcij lastnikov Prevozništva Celje
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
Dobrna 50 63204 DOBRNA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
ki b)0 19. aprila 1995 ob 10. uri v pritličju uprave Zdravi-
lišča Dobrna za odprodajo osnovnih sredstev:
1. El. MOTOR TIBA LJ. Z ZAVORO
1,1/05kW 5.000,00 811
2. TRAKTOR ŠTORE 404 400.000,00 SIT
3. ŠIVALNI STROJ VIŠNJA 4.000,00 SIT
4. LIKALNI STROJ MILE 30.000,00 SIT
5. VISOKOTLAČNI PARNI KOTEL NA
EL OLJE KOMPLET S TERMIČNO
PRIPRAVO NAPAJALNE VODE
MOČI 500 kg/h, D015 BAR
V UPORABNEM STANJU. 250.000,00 SIT
6. REGISTER BLAGAJNA 5.000,00 SIT
7. STOLP GLASBENI, V OKVARI 2.000,00 SIT
8. STROJ POMIVALNI ZA
KOZARCE, V OKVARI 3.000,00 SIT
POGOJI JAVNE DRAŽBE:
1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne In fizične osebe, ki
predložijo dokazilo o plačilu varščine, določene v točki 3.
2. Pooblaščenci pravnih In fizičnih oseb morajo na javni dražbi
predložiti pisno pooblastilo.
3. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini
10% izklicne cene In jo nakazati na žiro račun štev. 50700-603-30463
»plačilo varščine«.
4. Plačano varščino bomo kupcu, ki bo na dražbi uspel, všteli
v kupnino dražiteljev, neuspelim ponudnikom pa bomo varščino brez
obresti vrnili v treh dneh po končani javni dražbi.
5. Kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po končani javni dražbi
in plačati kupnino v 15. dneh po sklenitvi pogodbe, če kupec ne
sklene pogodbe aH ne plača kupnine v roku, se prodaja razveljavi,
prodajalec pa zadrži varščino.
6. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
OGLED PREDMETOV 8018. APRILA 1995 OD 9. D012. URE
V TEHNIČNEM SEKTORJU.
SVETOVANJE IN PRODAJA ORTOPEDSKIIH
PRIPOMOČKOV
CEUE
Objavlja delovno mesto
KNJIGOVODJA v obratovalnici
Pogoji:
- ekonomski tehnik
- izkušnje na področju vodenja knjigovodstva v obrato-
valnici
- aktivno znanje enega tujega jezika
- izpit B kategorije
Delovno razmerje t>o sklenjeno za določen čas.
Pisne vloge pošljite v 8. dneh od dneva razpisa na naslov:
Prosana Celje, Lilekova 3. tel.: 44-30-40
Zazdelo se ji je, da so se ji zamajala tla pod nogami,
hbro je vedela, kdo bi utegnil biti »lepo oblečen stric iz
lesta.« Kri ji je v hipu stopila v lica in kdo drug bi takrat
i'ro opazil, da se z Miro godijo čudne stvari.
»Le pojdi domov in povej, da se slabo počutim in ne
torem k vam na kosilo. Mami reci, da se ji vseeno lepo
hvalim za povabilo, stricu Janezu pa naroči, naj kmalu
Ide domov.«
^eček je teto Miro, kot so ji otroci vedno rekli, začudeno
'Ogledal in rekel samo: »Dobro, bom povedal« Že je stekel
'"poti navzdol, saj ga je bolj kot to, zakaj teta ne gre na
'"siio, zanimalo koliko sladkarij in igrač sta prinesla otro-
""n stric Janez in oni gosposki stric iz mesta.
^nili sta medtem morda že dve uri ali več, ko je Mira
^nčno zagledala postavo, ki seje z naglim korakom vzpe-
'I3ia po stezi. Samo še korak ali dva je stopil, okrog starega
'^sta, in žeje spoznala moža Janeza. Napeto je gledala, ali
^^0 za njim še kdo pojavil na poti. Ko ni bilo nikogar, si je
''"bolco oddahnila, saj je čutila, da vpričo moža ne bi
^^nesla srečanja z Valentinom.
Srce Ji je tudi sedaj burno tolklo in v tem trenutku je bilo
tisočkrat žal za prejšnjim srčnim mirom. Ni bilo dosti
za razmišljanje, saj je Janez že prijel za kljuko in odprl
'Dober dan, draga ženka, sem mislil, da te bom našel
.Postelji, ko nisi mogla k Rudiju, na imenitno kosilo!« je
^ez že v pozdravu zastavil prikrito vprašanje. »Saj ni
^0 hudo. Le rada vidim, da prideš čimprej domov, da sva
^^^m sama na svojem, kot si vedno želel,« je Mira medlo
govorila in gledala, kako skrbno polaga Janez prinesene
/'^n na mizo. »Kaj si toliko vsega prinesel?« ji ni dala
^ovednost, da ne bi stopila bliže.« »Poceni sem dobil
^^^i, kijih bova rabila v gospodinjstvu. Glej, tole je dobra
^soreznica. In tale porcelanasti servis za jedi, tega sem
^'"^s kupil skoraj zastonj. Veliko je vredno, če lahko kdaj
Sledaš tudi preko naših meja!« se je malo pobahal Janez.
P^edai je z veseljem prineseno, zato ni opazil novega
^^čaranja v Mirinih očeh. »Zopet se ni prav z nobeno
spomnil samo name!« je bridko pomislila, ko je
^Pr-avljala stvari z mize v omaro. »Kaj nisi nič vesela
novih stvari pri hiši?« je začudeno vprašal. »Seveda sem, le
pusti me, naj pospravim, potem se bova pogovorila, kako je
kaj bilo na poti, saj lačen menda nisi, ker si bil ravnokar na
kosilu?« »Menda nisi jezna, ker sem šel prej na svoj stari
dom, kot k tebi domov?«
Janez ni razumel nekam hladnega Mirinega obnašanja,
zato je menil, da se jezi, ker je šel k Rudiju na južino. »Veš,
včeraj sem zamudil vlak, pri Dolfetu sem potem prespal
sinočnjo noč. Zjutraj me je potem kar sam šef Valentin
zapeljal prav do naše vasi. Vidiš, kako sva si s Tinetom
postala domača! Še sem gor bi ga bil povabil, a sem si i
premislil, saj bo bolje da bova sama, saj se imava veliko-
pomeniti, ker se toliko časa nisva videla.« Nagajivo je ob ■
teh zadnjih besedah pomežiknil Miri, da je hitro uganila, j
kaj ima za bregom. ;
j
»Nič se ne jezim nate, le težko sem te čakala. Od tega j
dolgega časa sem res kar malo bolna in sitna,« je potožila
Mira in sedla ob Janeza na klop. Nežno ga je objela in
v hipu jo je zapustila vsa prejšnja napetost. ^
»Janez, ne odhajaj več tako daleč od mene, tako se bojim
zate!« Mirina želja je bila iskrena, saj je dobro vedela da ne
bo mogla dolgo po dvojnih tirnicah. »Veš, bojim se, da te ne
bi imela več tako rada kot nekoč, če me boš puščal toliko
samo doma!« mu je hlipaje šepetala v uho.
Janez, ki ni poznal Mirinih stisk in zagate, v kateri se je
znašla ob lahkomiselnem ljubimkanju z zvitim Valentinom,
seje čudil nepoznanem ženinem obnašanju. Pobožal jo je po
laseh in tolažil: »Dobro, boš videla, nocoj bova nadoknadila
vse zamujeno!« se je hotel pošaliti.
»Kar je izgubljeno, se ne da nikoli nadoknaditi, še naj-
manj tako kot ti misliš! Janez, daj, meni na ljubo, daj pusti
to nesrečno vožnjo, ostani pri meni doma in videl boš, da bo
še vse lepo in prav. Zaposli se kje bliže, kot so zaposleni
drugi možje. Bojim se, da naju drugače čaka velika ne-
sreča !«
»Bodi no pametna!« je Janez zopet ni razumel. »Toliko let
že držim za volan, a nisem imel še nobene nesreče. Zdaj sem
sploh na odličnem tovornjaku. Zdi se mi, da je tvoj strah
povsem odveč!« ^
Mira je iskala besede, s katerimi bi prepričala Janeza,}
a nič pametnega ji'ni hotelo priti na misel. Nekaj časa stal
tako molčala. Naslonila je glavo na njegove močne prsi in)
zavzdihnila: »Le zakaj me nočeš razumeti, ti moj tepček!':
Mar še nisi slišal za pregovor: Daleč od oči, še dlje od srca !«i
je zapretila s prstom. »Zato mi le ne odhajaj daleč proč!« 1
»Ostal bi ob tebi doma, a kaj morem, ko sem Valentinut^
obljubil, da bom še vozil s tem tovornjakom na dolgih
progah po svetu. Takemu prijatelju, kot je Tine, jaz ne
morem prelomiti obljube!«
Vse je zagorelo po Miri, ob teh Janezovih besedah. V hipu
je dokončno spregledala hinavsko Valentinovo igro. Že je
odprla usta, da bi odprla oči nesrečnemu, lahkovernemu
Janezu. A znova je Miri, v odločilnem trenutku zmanjkalo
poguma, saj je dobro vedela, da je tudi sama veliko kriva,
saj se je dala na prepoceni način zapeljati v pregreho.
»Kaj si žib hotela reči?« je vprašal Janez, ki je opazil, da je
Mira nekam čudno premolknila. »Ah, nič! Nekatere stvari
se dajo lepše povedati na drugačen način.« seje hitro znašla
in Janeza vroče poljubila. »Tako se jaz rad pogovarjam!« se
je razvnel Janez. »Samo vrata grem zapret, ker je še dan, da
bi ne dobila nepovabljenih gostov!« se je zasmejal Janez in
že je v vratih škrtnil ključ.
»Še zmeraj si falot!« mu je že v postelji nagajivo žugala
Mira. Nič nista tega večera prižigala luči, v čaru večera sta
znova odkrivala srečo prave ljubezni. Jutro ju je prebudilo
v nov sončen dan. A ni jima bilo usojeno več veliko sonca.
XXII.
Janez je imel po dolgi vožnji nekaj dni dopusta. Miri seje
zdelo, da tako lepih dni še ni doživela, odkar je bila poro-
čena. Vsi prejšnji pripetljaji z Valentinom so se ji zdeli kot
oddaljene, moreče sanje.
»Nikoli, nikoli več se me ne bo polastil hinavec, ki mu je
samo do mojega telesa!« si je prisegala sama pri sebi.
Tudi Janezu seje zdela te dni Mira kot prerojena. Večkrat
ko sta šla po poti za gričem in ga je prijela pod roko, se mu
je zdelo, kot bi odložil leta, tako mlad in srečen seje počutil.
»Samo to pot še opravim, da ustrežem Tinetu, potem bom
res pustil to delo, če ti resnično tako želiš.« »Prav z nobeno
besedo bi me ne mogel bolj razveseliti!« je Mira hvaležno
odgovorila. »Bolj in bolj spoznavam, da sem brez tvoje
opore tako nebogljena in ranljiva.«
»Čudno, vse je bilo drugače prej, ko še nisva imela svoje
hiše. Saj sem tudi tedaj bil veliko zdoma, a nisem čutil, da
bi me toliko pogrešala.«
»Takrat sem imela vseskozi družbo. Predvsem Olga in
otroci so mi veliko pomenili. Zdaj sem vedno tako sama
doma. Nekaj časa sem še imela veselje z radiom, a se človek
kmalu naveliča takšnega sogovornika, ki tebi samo pripo-
veduje, kar se mu zahoče, ti pa njemu ne moreš nič potožiti
ali zaupati.«
Št. 15. - 13. april 1995
št. 15. - 13. april 1995
ZA RAZVEDRILO
it. 15. - 13. april 1995
INFORMACIJE
it. 15. - 13. april 1995
it. 15. - 13. april 1995
šf. 15.-13. april 1995
il. It. . 13. aprU 199«
št. 15. • 13. april 1995
St. 15. - 13. april 1995
RUMENA STRAN
Sodstvo le redko pohvalo uživa,
pravico najrajši vsak že prikriva.
S podvojeno radovednostjo obračam oči,
kam neki se nam sodna palača seli.
In kako sodstvo dvignemo v višave,
če naloge lotimo se brez repa in glave?
Jekleni konjički zbujajo skrb,
za njih prodajo že nasičen je trg.
Le na sejmih večini cedijo se sline,
tam edino dosegamo visoke brzine.
Dokler pa živimo kot navadni smrtniki,
med realnim in željo bodo večni odmiki.,
FRANCIČEČ
Rahla zamuda
Snovalci programa celj-
skega tedna v nemškem Sin-
genu so bili tako zagreti, da
so v svoji vnemi v program
zapisali vse, kar jim je prišlo
na misel. Pri tem pa so »žr-
tve« žal pozabili vprašati, če
so ti sploh pripravljeni sode-
lovati. Še sreča, da so se ti
pravočasno povsem slučajno
našli v uradnem pro-
gramu ...
Kako tožiti samega
sebe
Darko Urbancl bi mimo
lahko kandidiral za naslov
izumitelja leta. Direktorju
Toplic Dobrna in v prostem
času predsedniku Odbojkar-
skega kluba Celje je veliko-
potezno uspel poskus, kako
tožiti samega sebe in dobiti
denar. Toplice Dobrna tožijo
odbojkarice za neporavnan
račun, ki so ga naredile med
jesenskimi pripravami, žiro
račun kluba je blokiran in
zato vsak tolar takoj prena-
kažejo v Dobrno. Poslovnež
(rubežnik) Urbancl je tako
v Toplicah dobro zapisan,
v klubu pa ga najbrž čaka
usoda njegovega predhod-
nika.
Meilvedia družina
Na Svetini so v soboto šte-
vilni Celjani vneto iskali
medvedjo družino in jo sku-
šali zadeti tudi z zračno pu-
ško. Hudobneži pravijo, da
zato znanih svetinških vi-
kendašev Zimškov ves konec
tedna ni bilo na spregled.
Povratek med
svetnike
Adolf Štorman je po pri-
hodu iz preiskovalnega za-
pora nemudoma pristopil
k opravljanju svojih svetni-
ških dolžnosti. Na zadnji seji
sveta je stal za govorniškim
odrom kar trikrat in med
drugim razglabljal o upravi-
čenosti kršitve zakona. Če je
treba kršiti v korist občanov,
sem takoj za to, je izjavil za-
greti svetnik.
»Dragi, obljubiš, da me boš vzel, če ne boš
kadil, če boš dobil službo in če te ne bom ubila
Glavna pri izvedbi letošnje Vesele kara-
vane, kjer bomo med izžrebanimi šaljivci
izbirali tudi novega šaljivca leta, Tone in
Edi, sva že imela malo generalke s 100 pot-
nicami kmečkih žensk v Portorožu. Seveda
pa bo veseli izlet naravnan na zabavnejšo
plat, saj bo 22. in 23. aprila skrbelo za
udeležence skoraj 50 sodelujočih. Med dru-
gim se za svečan sprejem pripravlja tudi
osebje hotelov Morje, že takoj na začetku
bomo izbrali in nagradili najsimpatičnejši
obraz. Primorsko pa bomo »okupirali« iz
jugovzhoda ter pokukali v zakotnejše vasi-
ce. Tisti, ki bi bili radi zraven, se lahko
prijavite v TA Dober dan, Šempeter (tel.
701-305) oziroma počakate do junija, ko
boste vsi povabljeni na naš 3. kongres
v Matke.
Nagrajenca: za vic tedna Ema Založnik iz
Laške Gore, izžrebana Emica Sivka, Podče-
trtek.
Šala tedna
Obljuba dela dolg
Mož in žena sta se s kole-
som peljala na sprehod. Na
ostrem ovinku je ženo zane-
slo in je padla v jarek.
Mož se je brž ustavil, odložil kolo in se
nepremično postavil ob ženi. Tedaj se je
pripeljal mimo možev prijatelj in ga vpra-
šal, zakaj ženi ne pomaga. Ta mu pojasni:
»Pri poroki sem ji obljubil, da ji bom ob
vsaki nesreči trdno stal ob strani.«
Obleka
Sonja si je kupila za svečano večerjo novo
obleko z globokim izrezom. To obleko poka-
že mami in jo vpraša: »Ali ti je všeč?«
»Je, vendar pazi! Če bi imela jaz pri tvojih
letih takšno obleko, bi bila ti sedaj deset let
starejša.«
Pri zobozdravniku
»Gospod doktor, tako sem razdražljiva.
Ne prenesem bolečine, zato vas lepo prosim,
da bi mi pred >ruvanjem< zoba dali nar-
kozo.«
»To pa ni potrebno. Moji pacienti ponava-
di izgubijo zavest brez narkoze.«
Od kod prepih
Jurček in Urška bosta dobila bratca ali
sestrico in sedaj ju muči vprašanje, kako
pridejo otroci na svet. Jurček razlaga: »V
šoli pravijo, da veter prenaša semena od
drevesa do drevesa in tako nastanejo sadeži.
Razumeš?«
»Ne! Od kod pa naj bi prišel veter v našo
spalnico?«
Na tekmi
Janez je vzel svojega sinka na tekmo in si
ga posadil za vrat, da bi bolje videl.
Sredi drugega polčasa ga je postavil na
tla in mu dal dve po riti. Sosed je nejevoljno
priponmil: »Zakaj ga tepete?«
»Zakaj? Če lahko ves čas vpije: >Dajmo
naši!< in >Fuj sodnik !< bi lahko rekel tudi
>Lulat!«
Papiga
Neka gospa je imela papigo. Ko je šla po
opravkih, je pustila na mizi češnjev kompot.
Papiga je okljuvala vse češnje. Ko se žena
vrne, od jeze zgrabi papigo za čop perja na
glavi in ga izpuli.
Naslednji dan papiga žalostno sedi na
oknu. Po cesti pride mož s plešo na glavi.
Papiga pa kriči: »Gospod, ali ste tudi vi
kljuvali češnje, da nimate čopa na glavi?«
Samomor
črv zagrozi svoji prijateljici: »Če se ne
poročiš z mano, se bom vrgel pod kokoš!«
Šale so prispevali: Anica TIČER iz Loke pri
Žusmu, Ivanka KRAJNC iz Laškega, Roman
ZUPANC z Dobja pri Planini, Marija KRO-
NO VŠE K iz Braslovč, Sanda SILVESTRA iz
Laškega in Lucija KLADNIK iz Gorice pri
Slivnici.
Nazaj v domači raj
»V mestu ni pesnika, ki bi
napisal kakšno dobro narod-
no pesem. Ljubezen do zem-
lje, kjer si rojen, je zelo po-
membna, do ljudi iz podeže-
lja, ki živijo na in od zem-
lje...« pripoveduje Alberto
Gregorič, ki se je kot sin slo-
venskih izseljencev, pred leti
po 32. letih življenja v Južni
Ameriki vrnil v Slovenijo.
Srce mu zaigra, ko zasliši
godbo na pihala, ubrano pe-
sem vaških fantov ali opazu-
je običaje Slovenije, katerih
korenine je tudi sam pognal.
Zato tudi sam rad zaide
v družbo predvsem med po-
dokničarji in zapoje tako
glasno in od srca, da mu ni
para. Zadnjih nekaj let tako
po Sloveniji prepeva pred-
vsem latinsko ameriški me-
los, ki se ga je najbolj »nale-
zel« in mladi kot stari ga
spremljajo z odprtimi usti.
Zna vzpostaviti stik in ned-
vomno mu bo to uspelo tudi
med šaljivci, ki se jim bo
priključil na zabavnem izle-
tu naslednji teden.
EDI MASNEC
Ena Iz Albertovega rokava .
Krepko nakresan Polde v avtobusu: »Gospa, vi ste ^
kot izvirni greh!«
»Oprostite, ampak vi ste pijani kot mavra!«
»Že, že, ampak jaz bom jutri trezen.«
it. 15. - 13. aprii 1995