Po dopustih se počasi življenje in delo vračata na vsakdanje tirnice. S tem prihajajo ponovno na površje manjše in večje vsakodnevne težave, ki smo jih med dopusti zavestno porinili na stran in vsaj za hip pozabili nanje. Ob vseh silnih težavah, ki so zgrmele nap nas je gotovo med večino zaposlenih v slovenskem gospodarstvu na prvem mestu vprašanje ali bomo še imeli sploh delo? Nekateri (ne meteorologi) napovedujejo, da nas čaka vroča jesen, svobodni sindikati napovedujejo splošno stavko, nas pa predvsem zanima kaj nam napovedujejo naši vodilni možje... Zagotavljajo nam, da nam dela ne bo zmanjkalo in to je že nekaj. * Vzdrževalna dela uspešno končana Reportaža z Gorjancev . . Kako Adrio ocenjujejo v Evropi >4 I I Stran: . 2-3 . 4-5 10-11 . 13 - , I £ j" j IMV Kurir — časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto, št. 11, september 1990 IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Boris Bukovec, Bruno Gričar, Aleš Fink, Anton Fabjan, Anton Guštin, Radovan Smerdel, Danica Ivanušič, Ivanka Bogolin, Spasenka Lazarov, Anton Repovš, Barbara Kranjc, Marko Rajkovača, Irena Judež, Irena Mislej. Izdajateljski svet: Ines Marolt, Drago Plankar, Vinko Škof, Miloš Jakopec, Jasna Šinkovec. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO. Ko se počasi poletje izteka in ko se neizprosno približuje jesen, za katero vsi po vrsti (razen meteorologov), napovedujejo, da bo vroča, se bolj kot kdajkoli prej v našem prostoru širi strah pred novimi razočaranji. Domala polovica novomeških delavcev dela v tovarnah, ki jih stiskajo klešče nerazrešenih likvid- nostnih težav in pomanjkanje dela. Pritiski teh bremen so grozljivi predvsem tedaj, ko jih neposredno občutiš na lastni koži... Zato smo glavnim direktorjem družb: Pavlu Noču, Jožetu Sagadinu, Mitji Novaku in Jovu Stu-paru postavili preprosto vprašanje: Pavle Noč, glavni direktor REVOZ Načrti niso predvidevanja temveč obveza slehernega zaposlenega »Če pogledamo naš polletni obračun, ki smo ga zaposlenim predstavili, vidimo, da je bilo naše poslovanje v tem obdobju pozitivno in takšen rezultat realno načrtujemo tudi ob zaključku leta. Seveda pa je za to potrebno angažiranje slehernega zaposlenega, saj naši plani niso predvidevanja, pač pa obveza slehernega zaposlenega delavca Revoz. Naftna kriza, ki je nastopila, brez dvoma ne bo brez posledic za svetovno avtomobilsko industrijo, saj npr. zahodni evropski trg že beleži zmanjšano prodajo, kar se bo čutilo gotovo tudi pri naših izvoznih količinah. Pa vendar je vzpodbudno že dejstvo, da bomo letos izdelali 67000 vozil in da nas v preostalih štirih mesecih tega leta čakajo kar precejšnje obremenitve. Povečujemo količino R-5 za domači trg, saj je to vozilo z nizko porabo goriva kot nalašč za obdobje energetske krize, ravno tako pa je še vedno atraktiven R-4. Količine, ki jih moramo proizvesti, v seveda zahtevani kakovosti, pomenijo resno obveznost za nas vse. Zato bomo izvajali odločne akcije v pripravi proizvodnje, nabavi, na tehnično proizvodnem področju, izvedli bomo notranje prerazporeditve delovne sile. Ob tej priložnosti naj poudarim, da bomo bezkompromisni do nediscipline in nedela. Pomembne akcije bomo izvajali tudi na komercialnem področju. Tako bomo kupcem ponudili bistveno širšo paleto vozil R-5, s 5 in 3 vrati, dva nivoja opremljenosti, v vseh variantah diesel motor, itd... Intenzivno delamo tudi na povečanju izvoznih cen, kot tudi na tem, da nam partner ob proizvodni, omogoči tudi finančno inte-griranost. Ob izpolnitvi vseh načrtovanih aktivnosti in z zavestjo, da to niso le naloge vodstva pač pa slehernega posameznika, bomo lahko, kot sem že dejal, tudi konec leta zaključili v zadovoljstvo vseh.« Jože Sagadin, glavni direktor Adria Caravan, d.d. Ob 25-letnici — vztrajno naprej V sredini avgusta začenjamo novo sezono proizvodnje prikolic in avtodomov, hkrati pa slavimo 25-letnico Adrie in njenega obstoja na evropskem tržišču. Zavedamo se skrajno težavne splošne gospodarske situacije, ki jo še zlasti občutimo skoraj izključno izvozniki, vendar smo prepričani, da z vztrajnim in dolgoročno naravnanim delom lahko premagamo težave. Naši glavni cilji ob začetku sezone so: a) Zagotoviti moramo pogoje za redno, pravočasno in predvsem kvalitetno proizvodnjo ter realizirati do konca leta preko 18000 prikolic in avtodomov. V ta namen izvajamo celo vrsto ukrepov in projektov, predvsem na področju priprave in krmiljenja proizvodnje in celovitega zagotavljanja kakovosti. b) Redna in kvalitetna proizvodnja nam bo dala osnovo za še bolj agresiven tržni nastop, pridobitev nekaterih novih tržišč in uveljavitev novih proizvodov - polintegrirani avtodom. c) Izboljšanje finančnega stanja bomo dosegli s skraiševanjem plačilnih rokov in selektivnim zmanjševanjem terjatev do naših PVT. Kapitalizacija matičnega podjetja iz firme v Belgiji pa nam bo omogočila cenejšejtnansiranje in povečanje deviznih prilivov. U Z) ( 2. Te cilje nameravamo doseči s spremenjenim načinom organiziranja, privatizacijo rj^atdf"* poslovnih funkcij in vztrajnim zmai . T vseh vrst stroškov. Upamo, da bo ti$fiiž| cah, kjer je že utečena proizvodnja in so dokaj urejeni pogoji poslovanja in prenovo, oziroma usposobitev proizvodnje za predvideni proizvodni program v Novem mestu.« V TPV se trenutno ukvarjamo z izdelavo razvojnega programa, ki naj bi ga tudi komercialno podprli z namenom, da ga od sedanjega, relativno majhnega števila kupcev naših proizvodov, razširimo na kupce po vsej Evropi in širši domovini. Ko se ukvarjamo s tako imenovanimi strateškimi cilji bodočega razvoja podjetja in njegovega programa, nam številke iz polletne bilance uspeha kažejo, da je program narejen tako, da ga je realno možno uresničiti, kajti polletno poslovanje smo zaključili razmeroma ugodno. V TPV se soočamo s povsem tržnimi razmerami poslovanja. S tem se nam zožuje manever-ski prostor; na jesen se lahko marsikaj pripeti, kajti vse večja nelikvidnost našega podjetja in plačilna nesposobnost našega največjega kupca - Adrie, ne napovedujeta mirnega obdobja. Da bi se izognili morebitnim presenečenjem, pripravljamo v podjetju program ukrepov in niz aktivnosti, s katerimi bi dosegli še boljše rezultate in večje učinke pri poslovanju. Od lanskega leta smo v TPV zmanjšali število zaposlenih, do konca leta bomo zaposlovali po kvalifikacijski strukturi, številčnost zaposlenih pa prilagodili razvojnemu programu in komercialnim usmeritvam. Poskušali bomo izkoristiti naše zmogljivosti s prodajo naših proizvodov na konjunkturni zahodni trg; toda tja ni mogoče priti čez noč. V podjetju bomo nadalje zmanjšali zaloge repromaterialov in pospešili prodajo svojih pro- tbl \ izvodov, predvsem specialnih tovornih prikolic in »^elementov podvozij za prikolice. , l jj Hitrejši razvoj TPV smo opredelili v razvojnem &Jpr°gramu, vendar so cilji, ki smo si jih zastavili gospodarska politika ukrepala bolj v „ mmDri.mu verlQar so znikov, ki prav gotovo nosimo glavno; brer^v 74^ s . __ j-i-: n„,,7Qn..., sedanie onsnodarske reforme \ 7.y y medsebojno povezani na dolgi rok, pravzaprav sedanje gospodarske reforme. nerazdružljivi, na kratek rok pa je njihovo uresni- Mitja Novak, glavni direktor čevanje spričo pomanjkanja denarja potrebno še Tovarne posebnih vozil / rfrdtegijiPTPV je popolnoma jasna. Do postavico mOČi ^ ‘ ■ Ijenih ciljev-bomo prišli v nekaj letih tudi s pomočjo vlaganja tujega kapitala, npr. v obratu Suhor! Ob spoznanju, da vseh ključnih ciljev v naslednjem obdobju ne bo mogoče doseči z enako intenzivnostjo ter da bo med njimi potrebno postaviti vrstni red izvajanja. Glede na to bi bilo za naše podjetje najpomembnejše v naslednjih mesecih dokončati začeto tehnološko prenovo (posodobitev) za novo sezono prikolic v v načrtovanje novih razvojnih programov »Naj omenim nekaj ciljev, ki smo si jih v TPV zastavili v letošnji jeseni. Nujno potrebujemo tehnološko prenovo v obratih na Suhorju in Breži- Pavle Noč, glavni direktor REVOZ Jože SAGADIN, glavni direktor MITJA NOVAK, glavni direktor Adrie Caravan, d.d. Tovarne posebnih vozil KAJ NAS CAKA JESENI? obratu Suhor, s hkratno modernizacijo proizvodnih zmogljivosti in krepitvijo tehnološke učinkovitosti na proizvodnem programu. To bo zahtevalo angažiranje vseh zaposlenih in sicer veliko večje kot doslej.« Jovo Stupar, direktor TADO Beli Manastir, d. d. Kljub trenutnim težavam smelo naprej Že pred zaključkom prvega polletja smo izdelali plan za drugo polletje, da vidimo, kaj nas čaka. Naša dva proizvodna programa sta izdelava servisne opreme in avto-opreme, katero 85 odstotkov proizvajamo za potrebe Revoza. Ko smo izdelali plan drugega polletja, je bilo opazno, da naglo pada plan delov za potrebe R-4, saj smo do sedaj izdelovali za R-4 več kot 200 garnitur, kar pa se naglo zmanjšuje. Tako smo v juliju izdelali 162 garnitur, v avgustu, septembru in oktobru pa 145, za november ter december je dnevni plan 115 kom. Iz tega izhaja, da nam bo v drugem polletju manjkalo za polno zaposlitev 25 ur. Glede na padec proizvodnje bodo seveda manjši tudi finančni prilivi, ostali fiksni stroški pa ostajajo nespremenjeni, zato upravičeno pričakujemo finančne težave. Težave pričakujemo tudi v proizvodnji servisne opreme, predvsem zaradi nelikvidnosti naših kupcev, tako da bomo morali revidirati fizični plan te proizvodnje oziroma ga bomo oblikovali mesečno. Glede na zmanjšanje fizičnega plana proizvodnje v obeh oddelkih menimo, da ne bomo uspeli obdržati trajne likvidnosti, saj, kot sem že omenil, bodo mesečni odlivi večji od prilivov. Težave te vrste pa nastajajo tudi zaradi nerednega plačevanja naših kupcev. Omenjene težave pa povzročajo tudi nepolna zaposlenost, ki bi jo lahko eliminirali, če bi čim hitreje in nemoteno steklo osvajanje delov za R-5. Seveda pa se trudimo vse omenjene težave odpraviti in zato iščemo tudi možnost dodatnega plasmaja naših izdelkov. Jovo Stupar, direktor TADO Beli Manastir, d.d. Ustanovljena je tudi delniška družba REVOZ V prejšnjem Kurirju (št. 9/10, julij 1990) smo kratko predstavili (sicer že poznano) novo - podjetniško organiziranost IMV, organizacijo upravljanja, poslovnega vodenja in nadzorstva v delniških družbah (s pristojnostmi organov) ter le-to v naših družbah ADRIA, TPV in TADO, nato pa še seje njihovih skupščin in upravnih odborov, s sprejetimi sklepi, sestavo in imenovanji poslovodnih organov ter vodilnih delavcev. Ker še ni bila sklenjena pogodba z RNUR, kot temeljni - ustanovitveni akt, nismo mogli obravnavati delniške družbe REVOZ (v nadaljevanju: delniška družba = d.d.), obljubili pa smo ustrezno informacijo takoj po podpisu. »Pogodba o vlaganju in ustanovitvi mešanega podjetja« - d.d. Revoz je bila podpisana 27. 7. 1990 in nato (v skladu z 22. členom zakona o tujih vlaganjih) prijavljena v Zveznem sekretariatu za ekonomske odnose s tujino. S tem je bil REVOZ v novi organiziranosti dejansko ustanovljen in ga bomo priglasili za vpis sodnemu registru takoj po poteku 30-dnevnega roka (30. 8. 1990), v katerem lahko omenjeni sekretariat izda oceno in odločbo glede ustvarjalnosti ter skladnosti pogodbe z zakonom. Ker negativne odločbe ne pričakujemo, bo nova d.d. gotovo vpisana v sodni register ter tako tudi formalno zaživela v prvi polovici septembra. Za razliko od d.d. ADRIA, TPV in TADO, ki so podjetja v družbeni lastnini, je d.d. REVOZ podjetje v mešani lastnini. To zato, ker sta zagotovila potrebna sredstva za ustanovitev in začetek njenega dela: IMV, kot družbeno podjetje in domači vlagatelj - sredstva v družbeni lastnini, in RNUR, kot tuji vlagatelj -sredstva v lastnini tuje osebe. Temu ustrezno upravljata d.d. oba vlagatelja, sorazmerno z udeležbo v kapitalu, seveda ob sodelovanju delavcev. Firma nove d.d. je PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN KOMERCIALIZACIJO AVTOMOBILOV REVOZ NOVO MESTO, d.d., skrajšano REVOZ NOVO MESTO, d.d.. Sedež je v Novem mestu, Zagrebška cesta 20. Dejavnost d.d. REVOZ so (navedeno okvirno): proizvodnja, komercializacija in prodajna služba določenih osebnih vozil in majhnih dostavnih vozil znamke Renault na področju Jugoslavije ter izvoz in uvoz tako določenih vozil, njihovih sestavnih in rezervnih delov, orodja, materiala in pd. Seveda bo d.d. opravljala še druge potrebne spremljajoče dejavnosti, ki bodo podrobneje določene v njenem statutu, aneksih k pogodbi o vlaganju in ustanovitvi ter kooperacijski in posebnih pogodbah, s katerimi bo urejeno izvajanje osnovne pogodbe in drugih medsebojnih obveznosti. Začetni kapital d.d. Revoz je skupno 534.585.000 FRF in je razdeljen na 5.345.850 delnic, ki se glasijo na ime. Vrednost ene delnice je 100 FRF. V kapitalu imata: IMV — 4.265.850, RNUR pa 1.080.000 delnic. V skupščini d.d. ima vsaka delnica pravico do enega glasu, pri njenem delu pa sodelujeta še dva delegata delavcev, ki ju izvoli delavski svet. Število glasov pri odločanju skupščine se določi tako, da imata glede na izdane delnice IMV in RNUR skupaj 95 % glasov, delegata delavcev pa 5 %. Glasovi IMV in RNUR se za vsakega posebej določijo glede na njuno udeležbo v kapitalu. Upravni odbor d.d. Revoz šteje 10 članov, ki imajo namestnike. Od tega ima pet članov (in pet namestnikov) IMV, štiri člane (z namestniki) RNUR in enega člana (z namestnikom) delavci (izvoli ga delavskisvet družbe). Glede delavskega sveta d.d. velja v osnovi vse, kar je bilo navedeno v prejšnjem Kurirju za delavske svete d.d. ADRIA, TPV in TADO. Nadzorni odbor d.d. Revoz šteje pet članov: dva im IMV, dva RNUR in enega delavci (izvoli ga delavski svet). Vsi imajo namestnike. Poslovodni organ d.d. je generalni direktor, ki ga imenuje upravni odbor za dve leti, brez omejitev ponovnega imenovanja. Za razliko od d.d. ADRIA, TPV in TADO velja za d.d. REVOZ glede nadzora še posebnost. Njena skupščina (d.d. Revoz) bo namreč vsako leto imenovala posebnega revizorja bilanc, z nalogo »preveriti točnost zaključnih računov« ter o tem poročati skupščini. O sestavi organov in imenovanjih bomo poročali takoj po omenjenih konstitutivnih sejah. V prejšnjem Kurirju smo obljubili tudi podrobnejše prispevke o celoviti organizaciji gospodarskega sistema po zakonu o podjetjih in o novi zakonodaji s področja delovnih razmerij. Če bo kljub nenehnemu spreminjanju predpisov le mogoče, bomo poročali o tem v prihodnji številki, ta čas pa le opozorimo, da je bilo sprejetih že veliko zakonskih sprememb. Glede teh opozarjamo zlasti na zakon o podjetjih in na njegove spremembe o povečanih pristojnostih poslovodnih organov, črtanju nadzornih odborov v družbah, neobveznosti oblikovanja delavskih svetov družb, itd., ki bodo zahtevale tudi ustrezne spremembe naših, že sprejetih statutov. Zato obvestil v tem in prejšnjem Kurirju ne smemo šteti za dokončna. S. Drobnič REVOZ LETNA REMONTNA DELA SO USPEŠNO Planirana remontna dela v REVOZ-u so uspešno opravljena v času, ki je za večino ostalih služb veljal za kolektivni dopust od 6. do 18. avgusta. Tako, kot smo načrtovali dela v STS-u, je z manjšimi odstopanji bilo tudi realizirano. Vse tri službe, VZDRŽEVANJE, ORODJARNA in ENERGETIKA so maksimalno izkoristile izvenobratovalni čas za lastne preglede in remonte na napravah. Kot smo navajeni že leta nazaj, je bil največji obseg del v lakirnici, kjer so zamenjani kritični nosilni elementi na visečem transporterju skozi predobde-lavo in pogonskem agregatu transporterja skozi kataforezo. Pri teh dveh delih je bilo največ težkega fizičnega pa tudi strokovnega dela. Ostala dela so bila rutinska, ki se iz leta v leto ponavljajo. Po obsegu sledijo dela na tekočem traku R-5, kjer je bila izvedena tehnološka preureditev. Stroj za lepljenje vetrobranskih stekel je postavljen na drugo lokacijo zaradi spremembe tehnologije. Tudi delavci, ki delajo na liniji poob-delave v karosernici, so prvi delovni dan ugotovili, da bodo morali svoj način dela prilagoditi novim razmeram. Počena vodovodna cev v karosernici je povzročila dodatno delo gradbincem in skupini za vzdrževanje energetskih naprav. Materialna škoda zaradi uničenih tal je tudi velika. Gre za predelavo valjčnih miz, ki so bile do sedaj medsebojno povezane in odvisno krmiljene po skupinah. Po predelavi je vsaka miza samostojen element in edini pogoj, da se karoserija premakne, je ta, da je naslednje delovno mesto prazno oziroma v fazi praznjenja. S to predelavo je dosežen boljši ritem dela in jasno bo razvidna uspešnost posameznega delavca po delov- nih operacijah. Po domače rečeno -razvidno bo, kateri člen v verigi je najšibkejši ali kdo »šteka«. Tu je še posebej potrebno pohvaliti skupino naših strokovnjakov, ki jo je vodil Marjan Gabrijel, dipl. ing. elektrotehnike, vodjo oddelka ARM, katera je delo opravila v planiranem času in za približno polovično vrednost, ki jo je ponudil proizvajalec opreme FKK. Ponudba FKK je bila 340.000 din. Marjan Gabrijel in Marjan Starič pri kontroli novega programa Po izpiranju sistema je črpališče hladilne vode tudi lično preža krmiljenje transporterja 'VERI' in predelanih valjčnih miz v pleska no. karosernici. Tako izgleda težka presernica, za katero pridno skrbijo kar sami. ser J*®. Po čiščenju sistema hladilne vode je bilo potrebno očistiti in izprati vsako varilno enoto. OPRA VLJENA S sodobno opremo v orodjarni je možno opravljati zahtevnejša dela, ki smo jih prej morali iskati v ravenski železarni. (Na sliki: dodelava osnovne plošče) - Čiščenje sistema hladilne vode je izvršeno po planu, kar je zahtevalo maksimalno angažiranost vzdrževalcev v karosernici, ki so morali vsako varilno enoto posebej očistiti oziroma izprati. - Pohvalo zasluži vodstvo obrata I, katero je, kot kaže, prvo dojelo, da lahko naredijo za izgled oddelka največ sami. S skupnimi močmi proizvodnih delavcev in delavcev vzdrževanja linije v težki presernici dobivajo pravi ličen izgled. Za razliko od obrata I - nekaterim se ne da prebarvati še transportnih poti po svojem oddelku. Odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin ostaja še vedno žgoč proglem. Prvi oziroma drugi dan po kolektivnem dopustu se slika ponavlja na južnem platoju. Čeprav pospravljeno in urejeno dvorišče, do zadnjega zaboja spraznjene smeti in odpeljani odpadki - ponovno postaja pravo smetišče. Delavci STS opozarjamo, da je potrebno skupaj z vodstvom Revoza, tehnologijo, DINOSOM in Komunalo poiskati ustreznejšo rešitev zbiranja in odvoza industrijskih odpadkov. Ne moremo si dovoliti in prepustiti iznajdljivosti voznika, ki odvaža lesene odpadke, na katerem dvorišču bo stresel odpadne lesene palete. Kartonsko embalažo odpelje DINOS, palete pa sami in jih ponujamo po vsej Dolenjski. Čeprav ta dejavnost ne sodi najbolj skupaj z obratovanjem tehnološke opreme in tehničnimi problemi, smo v vzdrževanju zadovoljni, da je bila tovarna pripravljena za nadaljevanje proizvodnje in da smo zastavljeni plan v celoti realizirali, ponekod pa tudi pre- NOV SALON V KOPRU V konkurenčnih pogojih na avtomobilskem trgu ima pomembno vlogo pri uspešni prodaji tudi prodajni prostor. Tega se tako IMV REVOZ kot njegovi pogodbeni partnerji, ki prodajajo vozila RENAULT, vse bolj zavedajo, zato se otvoritve novih prodajnih salonov kar vrste. Tako smo 26. julija 1990 prisostvovali otvoritvi salona Mercator Trgoavta v Kopru, na kateri so bili poleg predstavnikov IMV REVOZ prisotni tudi zastopniki nove občinske vlade, veliko kupcev in seveda novinarji. V prostorih v Ulici JLA na približno 220 m2 površine si bodo kupci lahko ogledali razstavljene avtomobile, izbirali med 40 različnimi modeli oziroma izpeljankami vozil RENAULT ter kupovali rezervne dele in dodatno opremo zanje. Trgoavto na leto proda okoli tisoč vozil znamke RENAULT na južnem Primorskem in v delu Istre. Novi salon je še en korak, da svoje kupce dobro informirajo in kvalitetno sprejmejo, kar pomeni dolgoročno naložbo za uspešno prodajo tudi za naše podjetje. REVOZ, ODDELEK TKI Irena Judež BREZICE: več prikolic kot lani V prvih šestih mesecih letošnjega leta so v brežiškem obratu sestavili 1911 prikolic, kar je 370 več kot v istem obdobju lani. Če jih ne bi pestile stalne težave z zastoji zaradi pomanjkanja materiala, bi morda lahko presegli rekordno količino za prvo polletje iz leta 1986, ko so sestavili 2080 prikolic. Pregled izdelanih prikolic v prvem polletju v zadnjih sedmih letih Leto Sestavljeno Predano Štev. izdelanih prikolic po zaposlenemu 1984 1283 949 7,4 1985 998 1088 5,8 1986 2080 2136 8,9 1987 1772 1779 7,3 1988 1796 1729 8,1 1989 1541 1636 7,1 1990 1911 1917 8,8 E. SEČEN Ijam nekaj pomembnejših inovatorjev in njihovih idej, ki so nastajale po posameznih delih Adrie. Obrat Črnomelj: Reorganizacija oddelka deci-mernice Avtorja: Marko Vrščaj in Janez Malnerič Avtorja sta predlagala in realizirala reorganiziranost oddelka decimernice, ki je prispevala k boljšim rezultatom. Z realizacijo je bilo odpravljeno ozko grlo in na ta način prihranjenih 7920 ročnih ur, 13925 strojnih in 748 m3 lesa v dobrem letu uporabe predloga. Koliko smo v ADRII Čarava n inovativni Kljub temu, da smo v Adrii šele pred nedavnim načrtno pričeli z motiviranjem inovatorjem, lahko še vedno obravnavamo ideje, ki so nastale pred tem. Inovativni duh posameznikov je tisti pomemben dejavnik, ki je vodil in motiviral dosedanje ustvarjalce, da so pri temu vztrajali. Za te in ostale, ki jih zanima inovativnost, prihajajo boljši časi, saj bodo za svoje ideje hitreje in primerneje nagrajeni. Na podlagi prispelih predlogov, vam v tej številki predstav- Racionalizacija proizvodnega procesa Avtor: Ivan Sepaher Predlog, ki še ni realiziran, prikazuje popolnoma drugačen pristop vodenja in naročanja proizvodnih serij z upoštevanjem, da nizke serije niso ovira za večjo produktivnost. Racionalizacija pisarniškega dela Avtor: Ivan Sepaher Avtor predlaga drugačen način obračunavanja materialnih stroškov in njihovega evidentiranja v obratu Črnomelj. Predlog izboljšanja sistema varstva pri delu Avtor: Ivan Sepaher Avtor je predlagal, kako s predpisanimi izjavami delavcev doseči večjo disciplino pri uporabi zaščitnih sredstev, njihovo uporabo, zmanjšati število nesreč, znižati bolniški stalež in povečati odgovornost neposrednih vodij za varno delo. Služba varstva pri delu je predlog že uporabljala. Obrat Šentjernej Izdelava profilnih leter Avtor: Jože Kos Avtor je predlagal bolj ekonomičen postopek za izdelavo profilnih letev. Predlog je realiziran. Obrat Brežice Izvrtina dimnika hladilnika Avtor: Ivan Glogovšek Avtor predlaga, da se na prikolicah D 6/2 skrajša izvrtine za dimnik hladilnika, ki je po njegovem mnenju previsoka. Izboljšava montaže obloge poda A, B in C programa Avtorja: Vlado Lopatič in Janez Klavžar Avtorja sta predlagala, da se obloga poda skroji že na delovni mizi in zato predlagala način. Predlog se že u porablja. Škarje za razrez okenskih gum Avtor: Marjan Katič Pri uporabi Škarij za razrez okenskih gum je povprečen prihranek na času za približno 5 minut po prikolici. Zmanjšan je tudi odpad okenske gume za 80 cm po kolutu. Uporaba zaščitene PVC folije za zaščito tapisona Avtor: Zoran Ajster Avtor predlaga način zaščite tapisona. Obrat Mirna Novi način krojenja prosojnih zavesic Avtor: Pavla Koščak Na predlog avtorice že dalj časa krojijo zavesice na drugačen način, ki predvsem prispeva k ogromnim prihrankom na materialu in finančnih sredstvih. Usposobitev orodja za brizganje nosilne police za vozilo R5 Avtor: Franc Jakoš Orodje, ki ga je Mirna prejela za proizvodnjo nosilnih polic vozila R5, je bilo v neuporabnem stanju. Franc Jakuš ga je predelal tako, da danes služi svoji uporabi. Obrat Novo mesto Izboljšanje delovnih pogojev na delovnem mestu lepljenja Avtor: Anton Kastelic Avtor predlaga zboljšanje delovnih pogojev v sendvič liniji. 18. računalniško podprt sistem nabavnega poslovanja Avtorja: Zdenko Potočar in Darinka Berglec Avtorja sta predlagala sistem nabavnega poslovanja, ki bo računalniško podprt. Ideja je postala del projekta, ki se je pričel že izvajati. Tokrat smo vam telegrafsko predstavili nekaj avtorjev in njihovih inovacij, z namenom, da jih spoznate in se po njihovem zgledu tudi sami vključite v inovativno dejavnost Adrie. Janez Doltar Počitnice z ADRIO v Poreču Lanterna je eden najbolj urejenih in od tujcev najbolj obiskan kamp na Jadranu. Tu se je letos z ostalimi proizvajalci počitniške opreme predstavila naša ADRIA. Zelo domiselna in brezpogojno za ADRIO koristna je bila ta propagandna akcija. V sodelovanju z Ljubljanskim dnevnikom je v nagradni akciji sodelovala ADRIA z zadnjim modelom prikolice 500. Razstavni prostor je bil lepo urejen in aranžiran tako, da je vzbujal pozornost v kampu. Napis na prikolici in zastave so privabile veliko opazovalcev, ki so si lahko ogledali tudi notranjost prikolice, ki lahko konkurira ostalim proizvajalcem. Med ostalo počitniško opremo je bil predšotor Induplati, vrtna sedežna garnitura Iplas, EMO Celje je opremil prikolico z novim programom posode, Petrol je oskrboval prikolico s plinom, KRKA s kozmetiko, Dana Mirna in Kolinska pa so podarile karton svojih izdelkov. V tako opremljeni prikolici so po 10 dni letovali z družino tisti, ki so bili izžrebani na nagradno vprašanje. To so bile družine iz različnih krajev Slovenije. Preko znancev in prijateljev so razširili informacije o praktičnosti in udobnosti kamp prikolice Adrie iz Novega mesta. Pri tujcih je predvsem vzbujal pozornost lepši zunanji videz prikolice in spremenjena notranja oprema. Na koncu naj povem, da je bilo vse organizirano brez pripomb. Vtisi o ADRII in njenih partnerjih so bili zelo pozitivni. Marketing ADRIE se dobro zaveda, kako pridobiti kupce tako doma kot v tujini. F. M. (Družina, ki je letovala v Lanterni) Zagotavljanje varstva pri delu -pravica in obveznost vsakega zaposlenega Problem zagotavljanja varstva pri delu ni dolžnost samo poklicnih strokovnjakov za varstvo pri delu in odgovornih vodij, temveč tudi skrb vseh zaposlenih. Zavedati se moramo, da bomo lahko naredili za svojo varnost največ sami. Do sredine meseca avgusta smo v Revozu zabeležili že 203 nesreče pri delu, ki so zahtevale krajši ali pa daljši bolniški stalež. Pa si poglejmo, zakaj je prišlo do teh nesreč. Največ nesreč, in sicer kar 84 ali 41 odstotkov, se je pripetilo zaradi vrezov ob ostre robove pločevine. Tako visok odstotek vrezov je za to vrsto industrije izredno visok in nam takoj pove, da imamo v naši organizaciji že s samim tehnološkim postopkom predvideno izredno veliko ročne manipulacije pločevinskih delov. Pri tem pa moramo na žalost ugotoviti tudi to, da je osebna zaščita z usnjenimi rokavicami neučinkovita. Pri času zaposlitve pa ugotavljamo, da so tem poškodbam podvrženi predvsem delavci z majhnim stažem zaposlitve na tem delovnem mestu, kar pomeni, da se sčasoma delavec navadi dela in osvoji pravilne prijeme in ročne manipulacije s pločevinskimi deli. Kaj priporočamo odnosno kako zmanjšati te poškodbe? V prvi vrsti je potrebno izredno pazljivo ravnanje s temi deli, drugo: uvajanje mehanizacije v tehnološke postopke in ročne manipulacije zmanjšati na minimum, in nenazadnje: zagotovitev boljše osebne zaščite - zaščitne rokavice. Na drugem mestu so udarci, bodisi z orodji ali drugimi deli, in sicer je teh poškodb 34 ali 17 odstotkov. Če smo lahko ugotovili za vreze skupne ukrepe, pa je pri udarcih značilno, da se vzroki, ki so privedli do tega, med seboj izredno razlikujejo, tako da bi pri vsakem lahko našli druge vzroke. Kot osnova preprečevanja pri teh je brez dvoma ustrezna pazljivost in v veliko primerih tudi potrebna spretnost posameznika. Na tretjem mestu so na žalost poškodbe oči, in sicer padci tujkov v oko. Teh poškodb je bilo do sedaj 29 ali 14 odstotkov. Pri vseh odnosno v 95 odstotkov primerov ugotavljamo, da je vzrok za nastalo poškodbo neuporaba osebnih varovalnih sredstev - zaščitnih očal. Pri analizi posameznih primerov prihajamo do nemogočih situacij, ko delavec trdi, da je prišlo do poškodbe kljub uporabi zaščitnih očal, kar pa je praktično in teoretično nemogoče, če se očala uporabljajo namensko. Človek lahko uporablja očala (nosi) na čelu, in bo prišlo do poškodbe, vendar v tem primeru gre za nenamensko uporabo osebnega varovalnega sredstva. Kaj predpisujejo glede tega naši predpisi in interni akti? Vsak zaposleni ima poleg pravice do vseh predvidenih ukrepov za varstvo pri delu tudi dolžnost uporabe le-teh. Kaj to pomeni? Če delavec ne uporablja ustreznih ukrepov za varstvo pri delu, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se lahko izreče tudi prenehanje delovnega razmerja. Kako to zgleda v praksi? V letu 1989 je bilo delavcem Revoza izrečenih 285 disciplinskih ukrepov, za kršitve s področja neupoštevanja varnostnih ukrepov in normativov 5 ali 1,7 odstotka. Kot ukrepi so bili v štirih primerih izrečeni javni opomini, v enem primeru pa prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šestih mesecev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili izrečeni 103 disciplinski ukrepi, in sicer samo eden s področja neupoštevanja varnostnih ukrepov, pa še ta je vprašljiv. Če pogledamo za vzroke pri poškodbi oči, bi bilo potrebno najmanj 25 disciplinskih ukrepov, da ne govorimo še o ostalih. Ostale poškodbe (28 odstotkov) pa so se pripetile zaradi udarcev, stiskov, vbodov, opeklin, padcev in ostalih vzrokov. Zagotavljanje varnostnih ukrepov in normativov pa ni namenjeno samo za preprečevanje nesreč pri delu, temveč tudi za preprečevanje poklicnih bolezni in zdravstvenih okavr. V Revozu sta problematična s tega področja zlasti dva zgotavljanja ustrezne stopnje varnosti, in sicer zavarovanje proti škodljivostim ropota na delovnih mestih, kjer ropot presega 90 dB, in zaščita dihal v lakirnih kabinah. Zavedam se, da so sredstva za varovanje proti ropotu in sredstva za varovanje dihal tista, ki povzročajo dodatne obremenitve človeškega organizma odnosno zmanjšujejo čutilno funkcijo. Zavedati pa se moramo, da če hočemo proizvajati, se moramo sprijazniti z nekaterimi neprijetnimi posledicami ali pa gre to na račun našega zdravja. Kako zagotoviti uporabo osebnih varovalnih sredstev, predvsem tistih, ki direktno preprečujejo poškodbo ali zdravstvene okvare, to pa so zlasti zaščitna očala, zaščita proti ropotu, zaščitne maske. Predvsem je to naloga posameznika, ki se mora zavedati ter ceniti svoje zdravje in življenje, kajti vsako sredstvo, ki ga delavcu dodelimo, ni namenjeno obremenjevanju, temveč zavarovanju delavca. Če se bo tega zavedal vsak posameznik, bo storjeno vse. Če pa delavec noče iz kakršnih koli razlogov uporabljati sredstev in opreme za varstvo pri delu, mu odgovorni vodja to ne sme dopustiti, temveč ga mora odstraniti z delovnega mesta. Če delavec ne uporablja teh ukrepov, je zelo verjetna možnost, da se bodo dejanja odnosno kršitve ponavljale, zato ni drugega ukrepa kot izključitev iz delovne organizacije. Poleg pravnih posledic, kot so odgovornosti do neizvajanja, pa bi rad omenil še nekaj ekonomskih problemov, ki so povezana z nesrečami pri delu in zagotavljanju varnostnih ukrepov in normativov. Revoz daje izredno velike zneske za osebna varovalna sredstva, in sicer približno 20 milijonov din, kar znese 2,85 milijona nemških mark. Kako s temi sredstvi ravnamo, je vsak komentar odveč. Poleg izredno visokega stroška za osebna varovalna sredstva pa mora organizacija v celoti plačevati zdravljenje za poškodbe pri delu, ta strošek pa je zopet približno 1,8 milijona din. Če tem stroškom prištejemo še stroške zavarovalnih premij in del odškodnin, vidimo, da so stroški nesreč pri delu izredno visoki. Pri tem pa niso upoštevani stroški nadomestila osebnega dohodka, zmanjšana proizvodnja in podobno. Po grobi oceni bi lahko rekli, da se le-ti stroški gibljejo preko 1,5 mesečne plače zaposlenih v REVOZ. Te podatke navajamo samo v razmislek takrat, ko postavljamo zahteve po višjih osebnih dohodkih, kaj bi lahko sami storili kot dobri gospodarji, da bi zmanjšali stroške poslovanja. S tem pa bi ostalo več denarja za našo zelo tanko kuverto. Vodja sektorja varnosti: Branko Košir, ing. Poaovor Kaj vse pokriva družbeni standard danes, 23. 8. 1990? J. TURK: Pojem družbeni standard je lahko izredno širok. V organizaciji posameznega podjetja se opredeli dejavnost, ki je lahko bolj ali manj raznolika, s tem pa lahko pokriva več ali manj področij. Ob reorganizaciji IMV v štiri podjetja so tudi nekatere funkcije, oz. področja družbenega standarda prevzela podjetja. Trenutno opravljamo v naši službi (2 izvajalca) naslednje aktivnosti: - kompletna organizacija in izvedba letnega in zimskega oddiha v lastnih in delno najetih objektih (od sklepanja pogodb do obračuna) za delavce IMV in njihove družinske člane, - skrb za sredstva in inventar družbenega standarda, - organizacija in izvedba preventivnega zdravstvenega oddiha za delavce IMV, - operativna dela za SD IMV, - organizacija zimske in letne rekreacije, najemanje objektov, organizacija tečajev ipd. Kaj je pokrival pred 10, 15 leti, oz. - do kolikšnega razmaha te dejavnosti je prišlo. J. TURK: Pred 15 leti je dejavnost družbenega standarda potekala amatersko, predvsem v sindikalni organizaciji. Ob postavitvi IMV auto-campa v Pakoštanih je za organizacijo dopustov ob manjših kapacitetah skrbel zadolženi delavec v kadrovski službi. Leta 1977 sem prevzel delovno mesto organizatorja oddiha in rekreacije. Ob vse večjih potrebah po rekreaciji in skrbi za človeka se je dejavnost razširila, ustanovila se je služba družbenega standarda v kateri je bila organizirana pravzaprav vsa aktivnost, (od stanovanjske politike in družbene prehrane do socialne pomoči) Razmah vidim predvsem v pridobitvi nekaterih novih objektov in povečanju počitniških kapacitet, boljši organiziranosti ter povečani skrbi za človeka. V IMV vas že leta poznajo skoraj vsi — kaj vam pomeni vaše delo? Se vam zdi prenaporno, nehvaležno? J. TURK: Res je, da me večina zaposlenih pozna osebno, saj sem tudi sam že skoraj IMV-jev inventar, na ta način pa tudi sam poznam veliko ljudi. V takrat malem IMV sem se zaposlil 1961. leta kot mlad tehnik, opravljal sem različna dela v konstrukciji, tehnologiji, proizvodnji, kontroli kakovosti, tako da še vedno poznam več ali manj delo in proizvodnjo v vseh obratih IMV. Po študiju ob delu na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani pa sem prevzel delo, ki ga opravljam še sedaj. Kaj naj rečem o svojem delu? Moram reči, da mi ni težko hoditi v službo, ker mi tako delo odgovarja in ga z veseljem opravljam. Delo je razgibano, veliko kontaktov imam z ljudmi. Kljub temu da vedno ne morem ustreči vsem željam menim, da ob primernem sodelovanju in razumevanju sogovornikov največkrat rešimo probleme v zadovoljstvo zaposlenih. Res pa je, da ljudje s katerimi prihajam v stike, največkrat ne poznajo vseh težav in problemov, s katerimi se dnevno srečujem. Tako sem že navajen tudi na pripombe kot: kako krasen posel imaš, tebi je pa res lepo in podobno. Dolga leta, ko delavnik ni trajal le od 6h do 2h, so vam gotovo prinesla velika izkušenj in tudi novih zamisli, predlogov. Kakšne so vaše zamisli za prihodnost, če bi vsaj malo odmislili finančno plat in omejenost s te strani? J. TURK: Dolgoletna orientacija IMV kot proizvajalca počitniških prikolic je bila zagotavljanje letnega oddiha v počitniških prikolicah. Sam menim, da bi se tega morali še vedno držati. Nikdar nismo našli bodisi dovolj posluha, bodisi finančnih sred- Človek z »najlepši m štev za nakup počitniških kapacitet v obliki apartmajev. Kakšne so moje zamisli je težko reči, ker je izvedba vedno odvisna od količine denarja. Vendar lahko rečem, da so moje želje postavitev manjšega športo-rekreaacijskega centra pri Miklavžu na Gorjancih, pridobitev novih počitniških kapacitet bodisi skozi najem, bodisi skozi nakup in pa morda ureditev rekreacijskih objektov v sklopu firme IMV. Koliko vaših zamišljenih »projektov« je v zadnjih letih propadlo zaradi omejenosti s financami? J. TURK: Težko bi odgovoril na to vprašanje v celoti, vendar mi je osebno, po zanimanju sodeč pa tudi velikemu številu naših delavcev žal, da smo odstopili od planiranega nakupa počitniških apartmajev na Rogli, saj bi te zmogljivosti lahko koristili vse leto. Kako radi, oz. neradi delavci letujejo v naših prikolicah? J. TURK: Menim, da delavci kar radi letujejo v naših prikolicah, saj imamo kapacitete predvsem v polni sezoni (10. 7.-15. 8.) kot jo mi pojmujemo, zasedene z našimi ljudmi in člani njihovih družin. V zadnjih letih se pojavlja vse več želja za letovanje v apartmajih in počitniških hišicah. Vsak objekt ima pač svojo prednost. Tako taki, ki živijo v urbanih naseljih raje letujejo v prikolicah, drugi pa v zidanih objektih. Ali anketirate naše letoviščarje ob koncu vsake poletno-zimske sezone? J. TURK: Anketiranje smo med našimi dopustniki izvedli dvakrat, da smo lahko na podlagi analize pripravili usmeritve za naprej, sicer pa redno prisluhnemo vsem dobronamernim pripombam in poskušamo pomanjkljivosti odpraviti in kvaliteto letovanja izboljšati. To naj bo istočasno poziv vsem našim bralcem, da svoja opažanja, zamisli in predloge glede organizacije dopustov, pošljejo na naš naslov. Vseh idej bomo zelo veseli. Kje jih najbolj »čevelj žuli«? J. TURK: V času poletne sezone imamo organizirane kolektivne dopuste v IMV, družinski člani imajo dopust planiran drugače in vsem naenkrat le ni mogoče ugoditi. Ljudje želijo čim ceneje letovati in imeti čim pestrejšo ponudbo. Koliko delavcev ostaja vsako leto neuslišanih? Vemo, da kapacitete niso neomejene. J. TURK: Letno imamo od 70-100 prosilcev, ki ne dobijo letovanja. Tu gre za dve komponenti in sicer: 1. prepozne prijave 2. prijave za dopust samo v opredeljenem terminu in zahtevanem kraju. Moram pa poudariti, da nemalo prosilcev odda svoje prijave na različnih mestih, potem pa prihaja do odpovedi že odobrenega letovanja iz različnih vzrokov (največkrat ne tehtnih). Tako je v letošnji sezoni odpovedalo že odobreno letovanje preko 70 prosilcev. Vi ste prav gotovo eden tistih, ki bi najprej opazili padanje delavčevega standarda. Se vam zdi, da se v zadnjih letih delavci teže odločajo za letovanje kot recimo pred 10 leti? J. TURK: Kljub temu, da standard po vseh podatkih pada, zaenkrat nimamo upada na letovanjih. V zadnjih letih je povpraševanje po organiziranem oddihu v sklopu IMV celo poraslo, kar pa ne gre pripisati večji kupni moči delavcev, ampak novim prijemom, raznolikosti ponudbe, organiziranju prehrane, dostopnim cenam, možnosti plačila v več obrokih itd. Vse manj ljudi si vzame čas (in denar) za aktivno preživljanje prostega časa v dnevnem in tedenskem počitku, saj je potrebno še kaj dodatno zaslužiti, za dopust (letni in zimski) pa se vseeno odločijo s parolo: enkrat na leto si lahko tudi jaz privoščim dopust v družinskem krogu, kjer pa so za take odločitve največkrat prevladajoč dejavnih želja otrok. IMV sodeluje tudi pri delavskih športnih igrah. Kateri so najvidnejši rezultati IMV-ja oz. kje smo »močni«. J. TURK: Delavci IMV sodelujejo na delavskih športnih igrah že od I. 1961, ko so bile le-te uvedene v novomeški občini, in sicer neprekinjeno. Uspehi so bili spremenljivi, vendar v skupnem plasmaju redno osvajamo eno od prvih treh mest. Zmagali smo skoraj v vseh disciplinah, po rezultatih pa vseeno prednjačijo kegljači, smučarji in odbojkarji, v zadnjem času tudi šahisti in balinarji. Moram pohvaliti zelo agilne rekreativce v obratu Brežice, kjer že leta dosegajo poslom« ali Jože Turk ima besedo izvrstne rezultate v svoji občini, predvsem v streljanju, kjer so posegli tudi v republiški vrh. Dokler so bile organizirane športne igre avtomobilske industrije Jugoslavije smo osvojili 4. mesto v Beogradu, na slovenskih igrah pa smo bili 2. in 3. v smučanju in pred dvemi leti v Kopru zmagovalci letnih športni iger. Kaj delavcem vsako leto predstavlja tisto najbolj poglavitno in nepogrešljivo na dopustu? So to čista stranišča, je to hrana, topla voda? Kako »zahteven« ali »nezahteven« je sploh naš delavec? J. TURK: Gotovo je, da vsak človek, tako tudi naši delavci želijo imeti na dopustu vse naj... Ponudba, ki je všeč enemu ni všeč drugemu, eden želi biti ob obali, drugi bliže sanitarijam, tretji na soncu, četrti v senci -skratka pripombe so vedno in vedno tudi bodo. Pa vendar ocenjujem, da so najvažnejše stvari čiste sanitarije, mir, dobra prehrana in dober objekt. Žal se vse prepogosto dogaja, da sami koristniki naredijo malo ali pa nič za snago, opremo, inventar, skratka za svoje čimboljše počutje. Po moji oceni se naši dopustniki kljub vsemu obnašajo povprečno, kot večina drugih. Naši delavci odhajajo na preventivne zdravstvene oddihe v Tuheljske Toplice in Poreč. Katera delovna mesta »dajo« največ kandidatov za zdravljenje, preventivni oddih. Kje so naši delavci najbolj obremenjeni in izpostavljeni škodljivim vplivom? Ali imate vpogled tudi v to in kaj bi se po vašem mnenju dalo narediti v prid zdravja delavcev? J. TURK: Že nekaj let uspešno organiziramo preventivni zdravstveni oddih za naše delavce in sicer v Tuheljskih Toplicah in Poreču. Pred nami sta dve jesenski grupi. Ko govorimo o izboru delavcev, velja gotovo upoštevati čim več različnih dejavnikov. Tu prednjači predvsem delokrog in staž v podjetju. Najbolj udarna delovna mesta so vsekakor delavci v lakirnicah (brizgalci, priprava lakov), dela na varjenju, dela z lepili in težja fizična dela. Upošteva se tudi vpliv mikroklimatskih pogojev (prepih, temperatura, onesnaženost, ropot itd.). Tu ne gre zanemariti tudi nekaterih drugih delokrogov, kjer je prisotna prisiljena drža telesa in psihični napor (sede), in monotonost (delo na tekočem traku). Vsekakor so delavci izjemno zadovoljni, kar je pokazala tudi nedavno objavljena anketa. Javljajo se bivši udeleženci MPAO, ki gredo kot samoplačniki ponovno z nami. Finančna sredstva vložena v MPAO in letovanja delavcev gotovo niso proč vržena sredstva. Menim, da se močno obrestujejo v boljšem delu, večji produktivnosti, manjšem bolniškem staležu, zadovoljstvu delavca-človeka. Zdrav, zadovoljen in srečen človek lahko tudi na svojem delovnem mestu več prispeva. Vaša skrb so tudi jubilejne nagrade. Kakšni so komentarji delavcev, ki že po 20, 30 let združujejo delo v IMV. J. TURK: Jubilejne nagrade so bile do zadnje reorganizacije tudi v moji domeni. Gre predvsem za organizacijo podelitve, način, izplačilo ipd. Če imajo jubilantje kakšne pripombe, potem so to: »tako malo sem dobil za toliko let«, »več bi zaslužil« in podobno. Za jubilejne nagrade od 1990 naprej skrbi vsako podjetje posebej. Ste tudi predlagatelj višine socialne pomoči in dotacij. Kakšni so glavni problemi tistih, ki prosijo za socialno pomoč? Ali mislite da jim odmerjamo dovolj velike zneske, ki pomagajo izboljšati njihov gmotni položaj vsaj za nekaj časa ali pa menite, da bi morali najti druge rešitve, saj enkratne denarne pomoči rešujejo probleme le začasno, največkrat le za čas enega meseca. J. TURK: Financiranje socialnih pomoči sem do letos samo koordiniral preko sklada skupne porabe, vendar pa je to v domeni socialnih služb v posameznih sredinah. Moja ocena pa je, da s solidarnostno pomočjo lahko samo za kratek čas omilimo stisko človeka in njegove družine. Običajno ta pomoč ni velika in resnično služi samo za trenutno premostitev težav. V okviru IMV deluje tudi športno društvo. Kaj lahko poveste o dejavnosti športnega društva? Koliko ima članov, njihova dejavnost... J. TURK: Preko športnega društva IMV se pravzaprav odvija vse financiranje posame- znih aktivnosti s področja športne rekreacije. Gre za delovanje posameznih sekcij, sodelovanje na tekmovanjih na DŠI in z drugimi podjetji, nabavo športne opreme, organizacijo tekmovanj, najem posameznih objektov itd. Članov je uradno cca 300, ki plačujejo zaenkrat minimalno članarino - 0,10 din mesečno. Vsa ostala sredstva pridobimo ‘z dotacijo iz sklada skupne porabe, letos pa nismo dobili vseh planiranih sredstev za tekoče delo. Aktivnosti so že zdaj omejene, v primeru nefi-nanciranja bodo pač aktivnosti odmrle. Menim, da bi podjetje IMV z ozirom na potrebe delavcev in »image«, ki ga ima, moralo imeti posluh tudi za taka področja. V zadnjem času organizirate tudi tečaje tenisa, ki ima vse več privržencev. Koliko je prijav, oz. koliko jih uspešno konča te tečaje. Lahko svetujete našemu delavcu, kje si lahko najceneje kupi loparje za tenis. J. TURK: Tenis je v zadnjih letih v svetu in tako tudi pri nas pravi »boom«. S tenisom se ljudje lahko ukvarjajo od mladih nog do pozne starosti, udeleženci so na svežem zraku, sprostitev je velika. Večina poslovnežev in menagerjev se proti psihičnim naporom in stresnim situacijam bori s sprostitvijo predvsem ob tenisu in golfu. Nemalokrat se tako sklepajo nova poznanstva in novi posli. Tudi pri nas je zanimanje v zadnjih dveh letih naraslo. Vse več mladih pa tudi ljudi srednjih let, želi spoznati skrivnosti teniške igre. Ravno ta teden poteka že tretji in četrti tečaj tenisa za delavce IMV in ostale. Osnovno šolanje konča pravzaprav vsak udeleženec, nekdo se nauči več, nekdo manj, vaja pa dela mojstra. Vse športne trgovine in blagovnice imajo teniško opremo, preden pa kdo kupi lopar, naj se posvetuje s strokovnjakom. Kaj menite o perspektivi vaše dejavnosti v novi organiziranosti? Vaši predlogi? J. TURK: Z industrializacijo, tehnološkim razvojem v svetu in pri nas, so ljudje vsak dan obremenjeni z novimi stresi, tako fizičnimi kot psihičnimi. Da najdemo protiutež v dobrobit človeku in njegovemu zdravju, mora tudi družba, okolje, podje- tje prispevati svoj delež. Menim, da teh dejavnosti ne bi smeli omejevati, prispevati manj finančnih sredstev ali jih celo zanemariti. Organiziranost bo v bodoče odvisna od več dejavnikov; posluha odgovornih ljudi in služb. Menim pa, da je približno taka organiziranost, kot sedaj, kar primerna za zadovoljevanje potreb naših delavcev - udeležencev. Vse prevečkrat se dogaja, da se ob osamosvojitvah posameznih obratov, proizvodenj, podjetij, pozabi ali hoče pozabiti na te dejavnosti. Znano mi je, da se pojavlja problem financiranja in tekočega pokrivanja nastalih stroškov na področju družbenega standarda. Predlagam odgovornim, da pred drastičnimi omejitvami ali celo ukinitvijo subvencioniranja oz. regresiranja, pretehtajo svojo odločitev z vseh plati. Prav tako naj dobro razmislio o možnih posledicah, ki bodo gotovo prisotne v slabšem počutju ljudi, kar pa se bo prej ali slej odrazilo pri kvaliteti dela. Kateri je vaš najljubši šport, glede na to, da ste tudi sam športnik in kateri je vaš najljubši kotiček za sprostitev, počitek in oddih? J. TURK: Res je, tudi sam sem velik športnik, in menim, da ne bi imel pravega življenja, če bi mi to nekdo vzel. V mladih letih sem aktivno tekmoval v namiznem tenisu in smučanju, za IMV nastopam v vseh športih, kjer je potrebno, moja športa pa sta vsekakor tenis in smučanje. Pravzaprav ne morem biti po nobenem delu toliko utrujen, da ne bi s prijatelji ali z otroci odigral partijo tenisa, to mi je največja sprostitev. Ko pa se hočem odmakniti od ljudi, grem v naravo, kjer ni izpušnih plinov in ropota. Z ženo si že leta v Vinjem vrhu urejava zidanico, majhen vinograd in sadovnjak pa tudi za zelenjavo poskrbiva. Tu najraje preživljam ostanek prostega časa, vendar največkrat spet aktivno, za poleževa-nje mi enostavno zmanjka časa, pa še škoda se mi zdi čas zapraviti na tak način, saj imamo samo eno življenje. Takole se je na koncu izmazal Jože, za katerega bi se lahko v smučarskem žargonu reklo, da je vedno za eno dolžino pred ostalimi... I. M. Običaj je pač takšen, da vse zbrane v imenu vodstva IMV nekdo pozdravi in spregovori o naših načrtih. Tokrat je to storil podpredsednik PO IMV Zdravko Slak. V uradnem delu nas je tokrat spravil v dobro voljo Janez Hočevar-Rifle. V kulturnem programu so ob našem pevskem zboru nastopili tudi priljubljeni kresov-ci, še posebej s »površtertancem«. Nič novega! Tudi letos smo se zbrali; številka, koliko nas je bilo, sploh ni poimembna, pomembno je, da nas nekaj druži in da se vsaj enkrat letno radi srečujemo. Srečanje delavcev IMV MAR NAM NI BILO LEPO? Če se nekaj takega, kot so srečanja naših delavcev pri Miklavžu na Gorjancih, zgodi kar enajstkrat, potem lahko upravičeno govorimo o tradiciji in o dogajanju, ki je v naši miselnosti in pojmovanju o pripadnosti kolektivu pognalo globoke korenine. Posnetki, ki spremljajo to razmišljanje, so si iz leta v leto zelo podobni - isto okolje, isti nasmejani obrazi, marsikaj isto... In prav to naj bo tisto, kar naj potrdi smiselnost te naše prireditve, ki ji nekateri odrekajo vsebinsko težo in jo skušajo zvulgarizirati na raven pijanskega rajanja. Res je, da vedno jemo in pijemo, da se od srca nasmejemo tistim, ki nas uradno in neuradno zabavajo, res pa je tudi, da nas je vedno šest, sedem in celo osem tisoč - delavcev, svojcev in drugih občanov, predvsem pa tistih, ki jim je IMV (vseeno ali Revoz, Adria, TPV...) »naš«, ki jim je dan vstaje »naš« in tudi Miklavž »naš«! So namreč tudi takšni, ki jim naša srečanja niso pogodu, ki v njih ne vidijo ničesar pozitivnega,in se jim radi izognejo, čeprav nikomur od naših - na primer najvišjih vodilnih delavcev - »ni krona z glave padla«, ker so se sprehodili med nami in izpili kozarec vina. Ne nazadnje - vprašajmo se, mar ni lepo in prav, da je ob spoštovanju vseh zakonitosti, ki jih prinaša sodobno poslovno organiziranje, IMV še vedno »naša fabrika«, ne glede ali Revoz ali kaj drugega. Takšne občutke drugod plačujejo - mi tega denarja nismo in najbrž nikdar ne bomo imeli. Zato smo jih i razvijali sočasno z gradnjo tovarne, jv dolgih letih odrekanj, v lepih in sla-«bih trenutkih. J Kanček k temu je tudi naše prijateljevanje na Gorjancih, katerega pomen sicer ne gre neksromno veličati. A vendar, radi ga imamo, veselimo se ga že mesece prej in hudo bi nam bilo, če bi ga ne bilo. Saj se bomo sprostili, poveselili in, kar je morda najpomembnejše - srečali, vsaj enkrat v letu, mnoge stare prijatelje, sodelavce - tako, kot tudi letos. Mar nam ni bilo lepo! Brez plesa tudi tokrat seveda ni šlo. m *k* Nekateri so se rekreirali tudi z žogo. Takole pa je naš fotoaparat ujel v nekem trenutku nekatere naše poslovne delavce, ki prav gotovo še ne sodijo med upokojence. /z PRIVLAKE Že nekaj let je dopustniška ponudba, ki nam jo ponuja Služba družbenega standarda pestra, včasih se je kar težko odločiti kam bi jo mahnili preživeti tistih nekaj poletnih dni. Večina še vedno rada odide v Privlako, še posebej družine z majhnimi otroci. Zato nekaj foto vesti iz Privlake. PRIKOLICE - V kampu je precej novih prikolic in vse so ves čas polne. Žal pa nekateri nimajo odnosa do stvari, ki niso njihova osebna last in takšnim bi morali preprečiti letovanje v njih... PLAŽA je vsako leto bolje urejena, toda letos je bila večina obiskovalcev razčaranih, saj je iz nje »izginil« baje nerentabilni bife... ANDREJ - Odrasli pa ... kakor kdo ... večina uživa v poleževanju na plaži in si krati čas z branjem. OTROCI - Kot rečeno, otroci tu najbolj uživajo. Pedalini in kajaki so nenehno v rabi, le premalo jih je. NOVOST - Nova je trgovina v kampu, ki je samopostrežna in je dobro založena, njeno ponudbo pa dopolnjujejo še okoliški kmetje. Novi bife, ki bo ob trgovini, še ni pričel z obratovanjem, zato pa je mladež imela polne roke dela z biljardi in raznimi avtomati. Saj res. Ne se bati glasnega disca, enkrat tedensko imajo v gosteh tudi različne ansamble in pevce. ZVEČER - Zvečer pa ... Ja, če je Jože s kitaro tam, ni strahu, da bi vam bilo dolgčas, sicer pa vam komarji in ostali mrčes tako ne da miru in ste lahko polno zaposleni s tem, da jih izganjate iz prikolic... Kako Adrio ocenjujejo v Evropi V Avto reviji posvečeni kamperjem, je bil objavljen tudi izposojen tekst z naslovom »Trdno na tleh«, v katerem avtor Ronald Bunke nemškim bralcem podrobneje predstavlja Adrio Optima 36 HT. Za nas zanimive in vzpodbudne pa so ocene, ki jih je prikolica dobila po testu: Podroben opis in ocena: Adria optima 360 HT Podvozje proizvajalec: Alko vrsta: enoosnik oprema: blažilec, gumasto vzmetenje plašči: 165 R 13 + + Uporaba; kljuka: lahko premakljiva ročna zavora: preprosta dvigovalne noge: preproste + + Vozne lastnosti: dobro sledi avtomobilu, zelo okretna, zelo pripravna za ranžiranje ,+ + Nadgradnja material: sendvič, posebna zunanja obdelava aluminija, umetne snovi okrasna barva: modra, rdeča Obdelava: zelo čista, prileganje natančno, zaprta okna m vrata dobro tesnijo + Izolacija; stiropor + Prtljažnik na ojesu: ni integriran - Vhod: deljena vrata + Tloris: tak kot pri superkompaktm prikolici + Trgovska mreža v ZRN: 50 Navodila za uporabo: da Garancija: dveletna za tesnost in delovanje nadgradnje + + Notranja oprema: zelo čisto, ključavnice se zanesljivo zaklepajo, napeljava po predpisih + + Nega pohištva: preprosta Varnost: dobra, robniki so zaobljeni Prezračevanje + + Stropne omarice + Spodnje omare + Garderoba - Omara za obleko O Sedežni del + + Prostor za spanje + Kuhinja + Kopalnični del o Sveža voda + Predel za plin + (Opomba povzeli smo le ocene, ne pa tudi opisa vse opreme) + + = zelo dobro O = zadostno — = nezadovoljivo + = dobro -= še zadovoljivo EDIRIS ali samoizobraževanje RENAULT je skupaj s PHILIP-SOM razvil novo orodje za izobraževanje komercialne mreže, namenjeno predvsem poprodaji (servisni mreži). To novo orodje je sestavljeno iz interaktivnega com-pact diska, mikro računalnika in programa, ki so ga poimenovali EDIRIS. Vzrok za tak razvoj je bilo nenehno naraščanje potreb po izobraževanju. Ta program ustreza predvsem majhnim servisnim delavnicam, kjer je odsotnost delavca nemogoča za več dni. EDIRIS nudi nenehno kakovostno tehnično izobraževanje z najmanjšimi stroški. EDIRIS vsebuje sheme, fiksne in risane slike, glas in barvo. To je mednarodni program, ki je na razpolago v sedmih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, italijanščini, španščini, portugalščini in nizozemščini. Uporaba tega programa ne pogojuje nobenega predhodega učenja. Zasnovan je tako, da je dostopen vsem, četudi brez poznavanja računalništva. Komuniciranje z ekranom se opravlja preko miške. Ti novi programi izobraževanja ne nadomeščajo že obstoječega izobraževanja. Ravno nasprotno, dopolnjujejo ga. Tak proizvod za izobraževanje nudi možnosti individualnega učenja in boljšo izrabo časa za izobraževanje na licu mesta. Nasprotno tradicionalnemu audiovi-zualnemu izobraževanju pogojuje ta program aktivno prisotnost učenca. To pomeni, da vodi dialog z uporabnikom, predlaga izbor, postavlja vprašanja, predlaga odgovore in daje nasvete. Tako lahko serviser poprodajne mreže navidezno popravi napako: izmeri, preveri, zamenja poškodovan del po svoji lastni diagnostiki. Na koncu simulacije naredi sistem sam bilanco in predloži fakturo (čas, zamenjani deli). Tako lahko kandidat s pomočjo EDIRIS-a preveri, da je popravilo, ki ga je izvršil, optimalno in najcenejše za stranko. Cel sistem EDIRIS je bil predan v prodajo po zelo ugodni ceni v letu 1990: Prvi programi bodo vsebovali naslednja poglavja: - avto elektrika 1 - kontrola električnih funkcij, - vžig, - napajanje motorja z gorivom, - nastavitev bencinskih motorjev 1. B. K. RAČUNALNIK IN MI Standardizacija programske opreme in prenosa podatkov med PC S tem problemom se uporabniki PC srečujejo zelo pogosto. Od začetnega obdobja, ko lahko rečemo, da je vladala popolna anarhija glede uporabe programske opreme, smo v Informacijskem centru Revoz le uspeli postaviti standarde (morda bo kdo izmed uporabnikov menil, da tudi z nekaj prisile). Sedaj pa želimo odpraviti tudi probleme pri prenosu podatkov med posameznimi službami v Revozu. Kaj smo upoštevali pri postavljanju standardov ua programsko opremo ? 1. Produktivnost programskega orodja: v enoti časa mora omogočati čim več opravljenega dela (za uporabnika in programerja). To pa je mogoče, če je enostavno za uporabo in hitro (zasedati mora čim manj računalniških resursev). 2. Svetovni standardi 3. Dosedanje izkušnje 4. Možnost izobraževanja v IMV in literatura v slovenščini 5. Možnost izmenjave podatkov z drugimi programi Standardna programska oprema za Revoz: ______________________ Temeljne standarde glede programske opreme smo prvič predstavili na 2. srečanju uporabnikov PC, ki je bilo dne 4.4.1989 in veljajo še danes, razen 2 izjem: a) na 3. srečanju uporabnikov PC (15.12.1990) smo postavili program SUPERCALC kot standard na področju tabelarnih izračunov namesto LOTUS-a. Prednosti SUPERCALC-a v primerjavi z LOTUS-om pa so bile prikazane že na 2. srečanju. b) s to publikacijo postavljamo kot standard na področju baz podatkov program PARADOX namesto programa ORACLE. /./ Standardni urejevalnik besedil: VVORDSTAR V Revozu se bo verjetno še nekaj časa uporabljal tudi PC-PIS, ki pa naj bi ga uporabljali le tisti, ki jim služi PC izključno za pripravo enostavnih dopisov (n. pr. tajnice). VVordstar omogoča neprimerno več, ne povzroča problemov pri izmenjevanju podatkov z drugimi programi (Supercalc, Paradox, Ventura...) in predstavlja svetovni standard. Zahteva sicer poznavanje osnov angleščine, vendar je to tudi pogoj za vključitev v Evropo '92. 2.1 Standardni program za tabelarne izračune: SUPERCALC SUPERCALC je novejši in močnejši program od LOTUS-a in omogoča delo tudi v načinu LOTUS. S pričetkom izvajanja tečajev v Izobraževalnem centru Revoz je postal tudi dejanski standard, saj ga uporablja večina uporabnikov. 3J Standardna baza podatkov: PARADOX Bazo Oracle opuščamo, ker je veliko manj produktivna kot Paradox, troši veliko računalniških kapacitet in je tudi sicer last Adrie. Seveda pa bomo še naprej podpirali stare Oraclove aplikacije in jih po potrebi predelali v Paradoxove. 4 J Projektno vodenje in mreino planiranje: SUPERPROJECT PLUS V primeru bolj množične uporabe tega programa bomo kupili najnovejšo verzijo SUPERPROJECT EXPERT. 5./ Računalniško podprto konstruiranje: AUTOCAD 6J Standardni program za namizno zalotništvo: VENTURA 7./ Poslovna grafika in priprava računalniških predstavitev: GEM - GEM DRAVV: enostavno risanje skic in organizacijskih shem. - GEM GRAPH: enostavno kreiranje diagramov. - GEM OUTPUT: kreiranje rač. predstavitev iz risb in diagramov, ki smo jih pripravili s programoma GEM DRAW in GEM GRAPH. -GEM PAINT: „slikanje,, s PC. Monitor predstavlja platno, miška pa čopič. - GEM DESKTOP: pomoč pri delu z operacijskim sistemom DOS (z miško lahko enostavno brišemo, kopiramo ipd. datoteke in direktorije). Vse slike in risbe, ki smo jih kreirali s programi GEM DRAW, GEM GRAPH in GEM PAINT lahko tudi vključimo v publikacijo, ki jo pripravimo s programom za namizno založništvo VENTURA. 8. / Izdelava računalniških animacij: ANIMATOR 9. / Standardni programski jezik: TURBO BASIC 10. / Standardni operacijski sistem: DOS 3.3 DOS 4.01 povzroča določene probleme zaradi kompatibilnosti (drugačen razpored jugoslovanskih črk, stari programi blokirajo in podobno) zato ga do nadalnjega še ne bomo uporabljali. 11. / Pomotni programi: - SIDEKICK PLUS: kalkulator, koledar, beležka ... - PIZAZZ PLUS: kopiranje ekranske slike (tudi grafike) na tiskalnik. Omogoča vključitev te slike v publikacijo, ki jo pripravimo s programom VENTURA. - QUEMM (EXPANDED ME-MORY MANAGER): omogoča uporabo razširjenega pomnilnika za tabelo v programu SUPERCALC ter izboljša izkoriščenost osnovnega pomnilnika. Potrebno je imeti PC/386 (na primer PS/2 model 70) ali pa PS/2 model 50. - PC TOOLS: pomoč pri delu z DOS-om - za bolj izkušene uporabnike PC. Za večino navedenih programov že obstajajo tečaji, ki jih organizira Izobraževalni center Revoz. Planiramo tudi nakup najnovejših verzij standardnih programov. Pozivamo vse uporabnike, da obiščejo tečaje za programe, ki jih uporabljajo pri svojem delu. S tem si tudi zagotovijo kasnejšo telefonsko pomoč predavateljev. Informacijski center pa nudi svojo pomoč predvsem pri razvoju informacijskih sistemov in pri vodenju pripadajočih projektov. Uporabniki, ki ne bodo uporabljali standardne programske opreme pač ne bodo mogli pričakovati podpore Informacijskega centra.____ Standardi za prenos podatkov med PC Pogosto opalamo, da posamezne službe pošiljajo drugim službam podatke na disketah, vendar v taki obliki, da so popolnoma neuporabni. Tako pošljejo na primer tabelo s številčnimi podatki pripravljeno z urejevalnikom besedil. Taki podatki pa so praktično neuporabni, zato mora prejemnik največkrat te podatke ponovno vtipkati v računalnik. To pa pomeni veliko izgubo časa in možnost vrinjanja napak.___________ Da bi odpravili navedeni problem, postavljamo naslednje standarde za prenos podatkov v Revozu: 1. / Prenos besedil: datoteka v formatu ASCII - čista tekstna datoteka s končnico TXT (na primer DOPISl.TXT). Urejevalnik besedil WORDSTAR omogoča konverzijo svojih besedil v ta format. 2. / Prenos tabel: datoteka v formatu SUPERCALC s končnico CAL (na primer TABELA 1 .CAL). 3. / Prenos baze podatkov: datoteka v formatu programa PARADOX s končnico DB (na primer KADRI.DB). 4. / Prenos poslovne grafike: datoteka v formatu programov GEM DRAW in GEM GRAPH s končnico GEM (na primer SKICA1.GEM). 5. / Prenos podatkov o projektih oziroma mrežnih planih: datoteka v PLflVER FILE Program ANIMATOR formatu programa SUPERPRO-JECT s končnico PJ (na primer PLAN1990.PJ). 6J Prenos podatkov med programi, ki smo jih razvili v Revozu (najbolj pogost primer: komunikacija VAX-PC): datoteka v formatu Comma Separated Value s končnico CSV (na primer KADRI.CSV). 7. / Prenos načrtov in konstrukcijskih risb: datoteka v formatu programa AUTOCAD s končnico DWG (na primer RISBA10.DWG). 8. / Prenos publikacij: vse datoteke, ki jih sprejema program za namizno založništvo VENTURA. Ker je to področje dokaj zahtevno, se lahko s prenosom ukvarjajo samo zelo dobri poznavalci! 9. / Prenos animacij: datoteke v formatu programa ANIMATOR s končnicama FLI in GIF (na primer: ANIMAC1.FLI, SLIKA1.GIF). 10. / Prenos izvornih verzij programov, makroukazov in nekaterih DOS-ovih datotek: čisti ASCII format kot pod točko 1, le da imajo datoteke različne končnice. Nekaj primerov: ISPOR4.BAS - izvorna verzija programa v programskem jeziku BASIC IZPISl.XQT - datoteka z makro-ukazi za program SUPERCALC PRENOS.SC - datoteka z makroukazi za bazo PARADOX ISPOR.BAT - DOS-ova „batch,, datoteka, s katero startamo program ISPOR4.EXE Za editiranje teh datotek lahko uporabljamo tudi urejevalnik besedil WORDSTAR ali druge programe, katerih editorji imajo enake ukaze kot WORDSTAR (SIDEKICK, TURBO BASIC...). Pri prenosu podatkov med uporabniki PC (službami) velja naslednje generalno pravilo: Dobavitelj podatkov (uporabnik, sluiba) mora prejemniku (drugi slutbi) dostaviti podatke v standardnem in ustreznem formatu.__________________ ftrranv Pmern Lin? Color File Edit Font 11. G EH 7o on in Zoon out Hid* Grid Turn Snap Off Show Rulers Ruler Spacinp... IMV (družbeno podjetji Fornat... 100% 100% TPV (delniška družba) ADRIA -CAHAVAN (delniška družba) REVOZ (delnrska družba) Program GEM DRAW Pri konverziji podatkov v standardni format lahko dobavitelju pomaga Informacijski center. Če se dobavitelj teh standardov ne drli, prejemnik ne sme sprejeti neustreznih podatkov in mora o tem takoj obvestiti svojega vodjo.________________________ Primer: uporabnik-dobavitelj lahko uporablja program LOTUS za pripravo tabel (seveda brez podpore Informacijskega centra, ker ni standard), vendar mora prejemniku poslati tabele v standardnem formatu SUPERCALC. Pri konverziji podatkov LOTUS - SUPERCALC mu kot svetovalec lahko pomaga član Informacijskega centra. Če pa se pri konverziji pojavljajo problemi zaradi kakšne specifičnosti LOTUS-a, mora dobavitelj to odpraviti . Morda se bo uporabnikom PC zdel navedeni standard kompliciran. Vendar bo v večini primerov izmenjava podatkov potekala le v formatih 1-3. Ostale pa bodo uporabljali predvsem izkušeni superuporabniki, ki jim to ne bo problem. S predvideno vzpostavitvijo mrete PC bo dobil standard za prenos podatkov še večji pomen. Zato vabimo vse uporabnike, ki imajo podobne probleme, na informativni razgovor. Ponujamo tudi svetovanje pri dogovorih o načinih poslovanja med posameznimi strokovnimi slutbami. Informacijski center - Revoz Radovan Smerdel Jože Pucelj Po 40 letih dela, smo junija pospremili v pokoj našega sodelavca, voznika, Jožeta Puclja. V IMV se je zaposlil leta 1968 v montaži, naslednje leto (ob začetku gradnje nove tovarne), pa je sedel za volan tovornega vozila. Od leta 1980 je opravljal delo voznika avtobusa ter nadomeščal šoferje na vseh progah, ki so obstajale. Po reformi avtobusnega prometa je bil premeščen v naš oddelek. Zadolžen je bil za vozilo MASTER, obenem pa zamenjeval voznike osebnih vozil. Poln idej in elana, ki ga je spremljal za volanom, se je držal pravila: »prva je varnost nato šele čas«. S tem načelom je po službeni dolžnosti prevozil vso Evropo in tako zasluženo dočakal svoj zadnji delovni dan v kolektivu. Zato mislimo, da to ni bil zadnji pozdrav. Kajti še se bomo videli. Obenem Ti želimo veliko zdravja in sreče na tvoji zadnji življenjski poti. Sodelavci SERVIS-COR REVOZ BERNOT, Natan Podjetništvo, naloge in odgovornost podjetniškega vodenja/Natan Bernot. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990 BUVAČ, Drago Ekonomika sa srcem: Američki ekonomisti za jugoslovensku upotrebu/Drago Buvač. - Zagreb: August Cesarec, 1990 BUVAČ, Drago 1990: slom hiperinflacije ili Jugoslavije/ Drago Buvač. - Ljubljana; Zagreb: Cankarjeva založba; Varaždin: Coning, 1990 CROSBY, Philip B. Quality vvithout tears: The art of has-sle-free management/Philip B. Crosby. -New York: Mc Graw - Hill, 1984 IX. posvetovanje organizatorjev dela: organizacija, informatika, kadri. - Kranj: Moderna organizacija, 1990 DINIĆ, Časlav PC/CT, AT: arhitektura i periferije/Časlav Dinić.-/Beograd/: Tehnička knjiga, 1990 GRAD, Anton Francosko-slovenski in slovensko-franco-ski slovar = Dictionnaire slovene-francais et francais-slovene/Anton Grad - 5. izd. -V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1987 GRAD, Franc Volitve v političnem pluralizmu: Temeljne značilnosti novega volilnega sistema/Franc Grad. - Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 1990 GOLI, Drago Avtomatizacija klimatizacijskih naprav/ Drago Goli. - 1 izd. - Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1986 FLORJANČIČ, Jože Kadri in informacijska tehnologija/Jože Florjančič, Stane Možina. — Kranj: Moderna organizacija, 1987 Kulturno-umetniško društvo Mladost Končujejo se priprave v zvezi z registracijo KUD »Mladost« in v teh dneh bo društvo, katerega večino članstva predstavljajo naši delavci, pričelo z delom. V okviru društva so organizirane folklorna, glasbena, dramska, literarna, ritmična, karate, kegljaška in nogometna sekcija, v načrtu pa imajo tudi usta 'ovitev šahovske in zborovske sekcije. Statutarne in programske opredelitve pravijo, da KUD »Mladost« goji kulture vseh narodov in narodnosti, še posebej pa kulturo kjer žive in delajo njegovi člani. Še posebej poudarjajo poanto humanizma. Sodelovati želijo z vsemi organizacijami in posamezniki, ki jih te aktivnosti privlačijo. Sedež društva je na Novem trgu 5 v domu JNA, kamor se lahko obrnete tudi za vse podrobnejše informacije, ali pa v IMV, na int. št. telefona 589. Kontaktne osebe so sekretar društva Svetislav Radovič, Stevo Markovič in Zdravko Maletič. Vrata društva so odprta vsem. Če ste interesent, se oglasite, pričakujemo vas! KUD MLADOST W ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, izraženo pozornost, darovano cvetje in pospremljanje na njeni zadnji poti. Štefan Kovačič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in izkazano pozornost. Ivan Staniša TPV Prototipna delavnica ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem OOS Adrie - obrata Črnomelj za podarjeno cvetje in sodelavcem za denarno pomoč ter vsem za izrečena sožalja. Marija Kozan KURIR IZHAJA ŽE 36 LET Ste morda že kdaj razmišljali, koliko časa že izhaja naš časopis KURIR? Najstarejši ohranjen izvod je iz leta 1964. Točneje, ohranjena je druga številka, takrat na ciklostil razmnoženega glasila kolektiva IMV Kurir. Vsebina je bila pestra in med najzanimivejšimi naslovi naj omenimo tega: »Leta 1964: Po 8 vozil na dan!« Kurir pa je nato v letu 1972 začel izhajati kot mesečnik, v povsem novi razkošni izdaji in tedaj je iz glasila postal časopis. Naslovnica in srednje strani časopisa so bile natisnjene v kolorju, veliko je bilo fotografij, teksti pa so bili raznoliki in s poudarkom na tem, kako si naši proizvodi utirajo pot h kupcu na različnih tržiščih. PISMA BRALCEV Prekipelo mi je! Pa, da ne boste mislili, da prvič. Za moje prekipevanje že kar nekaj časa skrbijo vaši telefonisti. Sem vaš občasni sodelavec iz Ljubljane. In kot pomembno »osnovno sredstvo« za naše komuniciranje uporabljam telefon. Pustimo ob strani kronično zasedenost omrežne skupine 068. Veselje, ko se mi le uspe prebiti do vaše centrale hitro mine. Saj pri vas mnogokrat v centrali na to veselje ni odziva. Zvoni, zvoni..., avtomat prekine. Vso stvar ponovim pa jo ponovim še drugič. Pogledam na uro. Vse skupaj res predolgo traja in pošljem vse skupaj nekam... Po naravi, pravijo sicer, da nisem kolerik, pa zato pišem to pismo toliko bolj brez zadržkov, ker menim, da se to dogaja tudi prenekaterim, meni podobnim smrtnikom. Res ne morem razumeti, da si lahko tako zveneča firma kot ste vi, privošči takšno »štamparijo«. Veljalo bi se zamisliti. Morda vas pa po teh linijah kliče tudi »Evropa«. Drago Pečenik Tako lahko rečemo, da Kurir s presledkom izhaja že 36 let oziroma neprekinjeno 28 let. To pa je že častitljiva starost za tovarniški časopis. Kakšna pa je njegova perspektiva? Prav gotovo ne takšna, kot jo napoveduje Kaj? j. š. r SOVO 12 RUVOŽ-a. “a ustvarja m. v. FOTO ŽEBLJIČKI POGREŠANA PRIKOLICA - V to rubriko, seveda z negativnim predznakom, uvrščamo tudi ta detajl iz Privlake. Večina obiskovalcev našega kampa je na moč pogrešala objekt, ki je še lani stal na tem platoju, kjer so si tešili žejo in lakoto.. Res da je nekatere motil nočni hrup okrog prikolice - bifeja, a to bi se gotovo dalo odpraviti, če bi delovni čas bifeja uskladili z »delovnim časom« plaže... Privlačani so nov bife skušali usposobiti pri recepciji, a jim do srede avgusta to ni uspelo, pa tudi sicer to ni to! TUDI TAKŠNI SO MED NAMI - Tako je bilo »pospravljeno« delovno mesto »maskiranja« pred PVC kabino v lakirnici. Pred odhodom na kolektivni dopust! Vzorno, kajne?! PREIZKUS STRELSKIH SPOSOBNOSTI - Kaže, da tehnološki postopki v lakirnici služijo za preizkus strelskih sposobnosti nanašalcem tesnilne mase! Res je, da svoje delo opravljajo s pištolami za nanos mase - vendar postopki niso namenjeni za tarče. Preddelavci in ostali odgovorni v lakirnici bi to lahko že povedali strelcem - nanašalcem! In že spet o malici in... Smo skupina sodelavcev, ki ni zadovoljna z našo prehrano, jo vskaod-nevno komentiramo, kar to zasluži, jo ocenjujemo in primerjamo s prehrano drugje. Za vrednost bona (51 din) bi vsekakor morali dobiti mnogo več, kot nam nudi naša družbena prehrana. Vzeli smo npr. »suho« malico: zelenjavne ribe: 1 kom a 12 din (ena štruca narezana na 12 kosov) = 8,4 din:/12 = kruh: 3 kosi a 2,1 din 0,7 din x 3 kosi = cnk 1 kom a 3,8 din Skupaj 18,9 din (skupno s trgovsko maržo = 2,1 din) Če vzamemo, da skupaj z ostalimi stroški (OD, električna energija) stane ena malica 30 din, se sprašujemo, kje je razlika. Zahtevamo pojasnilo. (Kdo nadzoruje nabavo — porabo,...?) Kaj vse bi morali dobiti za 51 din, če drugje nudijo malico (ki je res malica) za naiveč 35 din (glej DELO - Stikova vroča linija). —rTSSlSfii kanatom. jg.-.....................I .. ' OKUS« Sprašujemo naslednje: Ali je kdo razmišljal o tem, da bi delavci dobili denar in si sami kupovali malico? Samo, da ne bi bila v tem primeru vrednost bona manjša! Zakaj ne damo kuhinje v najem zasebniku? Kakovost prehrane bi bila veliko boljša in cena najmanj 30 odstotkov nižja. Še v premislek: Z malico gostinski obrati dobro služijo, a imajo še vseeno nižjo ceno kot v IMV. Kolikšna bi morala biti potemtakem cena naše malice (oba brez davka...)? Za konec še nekaj cen iz lokalov v Novem mestu: MERCATOR makaronovo mesto - 28 din goveji golaž - 30 din jetrca v omaki - 30 din segedin golaž - 28 din svinjska pečenka - 40 din (solata + krompir) govedina v solati - 36 din krvavica z zeljem - 28 din hrenovka z gorčico - 24 din vampi v omaki - 30 din pasulj brez mesa - 18 din kokošja obara - 24 din rižota - 25 din Sok v tetrapaku = 3,8 din (Mercator) Smo kakšno vprašanje spustili, se kakšna ideja ni utrnila? Sami presodite in oglasite se! Vi, ki ste odgovorni, pa odgovorite - ne nam, pač pa vsem - na postavljena vprašanja. Nalijte nam čistega vina, ker vsega ne verjamemo. Ne dopustite, da se bomo morali ponovno oglasiti! Brane Kuzmič drugi Dolenjci imajo radi dobre in hitre avtomobile ter so ljubitelji cestno hitrostnih dirk. To je gotovo tudi razlog, da je bilo ob cesti Podturn - Baza 20 zbranih preko 16000 obiskovalcev. Kako tudi ne, saj je priložnost ogledati si dirko na domačem terenu, žal prava redkost. Dan je bil čudovit (dasiravno si je Brane Kuzmič želel dežja) in kar dva tekmovalca sta bila ljubljenca občinstva. Že na treningu, ki žal ni minil brez treh nezgod, se je zbralo veliko obiskovalcev ki so z zanimanjem sledili pripravam za dirko državnega gorskega avtomobilskega prvenstva. V nedeljo, ko je šlo zares pa je na dobrih štirih kilometrih nevarne ovinkaste ceste zmagal Matjaž Tomlje z BMW 3 (280 KS) in s časom (4.31,35), drugi je bil Brane Kuzmič (4.34,84) in tretji Dagmar Šuster (4.34,84). Brane Kuzmič pred prvo preizkušnjo. -udijski oddelek Brane in R-5 sta bila spet med najboljšimi. Ob progi se je zbralo veliko ljubiteljev avtomobilizma. Največji uspeh brežiškega strelstva Čas, ko pomlad prehaja v poletje, je tudi čas največjih strelskih tekmovanj v naši ožji in širši domovini. Od letos igrajo na republiških in državnih prvenstvih vidno vlogo tudi strelci strelske družine IMV Brežice. Na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko poštolo proste izbire, ki je bilo 29. junija v Rečici pri Laškem, so bili doseženi naslednji rezultati: Ekipno: 1. Olimpija Ljubljana 2. Unior Zreče 3. Kranj 4. Rečica pri Laškem 5. IMV Brežice 6. Jože Lacko Ptuj 1560 krogov 1492 krogov 1476 krogov 1472 krogov 1458 krogov 1456 krogov Jože Turk ponovno najboljši Lepo vreme in solidno znanje ter velika borbenost so značilnosti letošnjega prvenstva IMV v tenisu, ki je bilo konec avgusta na lepo urejenih igriščih v Šmarjeških Toplicah. Pripravljenih je bilo šestnajst igralcev, škoda da ne še več, saj veliko IMV-jevcev igra za hobi tudi tenis. Z borbenostjo se je odlikoval dvoboj med Mlinarjem in Bubnjićem v osmini finala, najkvalitetnejši tenis smo videli v polfinalu med Sebastijanom Turkom in Peljhanom, najbolj taktično pa je odigral Jože Turk partijo s sinom Sebastijanom v finalu, ki mu je prinesla četrti naslov prvaka IMV. Rezultati: Četrtfinale: TURK J. (DSSD) - Bubnjić (Revoz) 9 : 0 Jasnič Narat (oba Revoz) 9 : 3, Peljhan - Stupar 9 : 5, Turk S. Jedlovčnik 9 : 4 (vsi Revoz) Polfinale: Turk J. Jasnič 9 : 2, Turk S. - Peljhan 9 : 5 Finale: Turk J. - Turk S. 7 : 6, 6 : 3 Za 3. mesto: Peljhan - Jasnič 6 : 1, 2 : 6, 7 : 6. Posamezno: 1. Peter Tkalec, (Mrož) - 538 2. Robert Kranjc, (IMV) - 537 3. Franc Gaber, (Olimpija) - 535 4. Janez Štukec, (Mrož) - 528 17. Bojan Sotler, (IMV) - 490 23. Marjan Seiko, (IMV) - 431 Normo za nastop na državnem prvenstvu, ki je bilo sredi julija v Novem Sadu, so dosegli le prvi trije strelci. Med temi je bil tokrat najboljši Kranjc (IMV), ki je v glavnem mestu Vojvodine s 536 krogi zasedel deveto mesto v Jugoslaviji. S tem je dokončno potrdil svoje mesto v republiški reprezentanci na dvoboju s Švico, ki bo septembra v Ljubljani. Ernest Sečen :nji niči