Stran 38.
Novice.
—   Osebne vesti. Stavbni pristav v Kranju, gosp. Ivan Jaksche, je imenovan inženerjem. — Pravni praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani, gosp. Ivan Mencinger je imenovan avskultantom.
—   Poštne vesti. Poštar gosp. Fran Paulošič v Radovljici je pomaknjen v I. razred. Poštni poduradnik gosp. Fr, Srebotnjak je na lastno proŠDJo premeščen iz Novega mesta v Ljubljano. Poštnimi poduradniki 3. plačilne vrste so imenovani poštni upravitelji gg. Fr. Štrukelj v Ljubljani, M. G rab ar v Kopru. Jakob Skala v Ljubljani in Anton Passagnoli v Trstu; poštnimi upravitelji so imenovani gg.: Fran Jamar v Opatiji, Jos. Kraker v Tržiču, Ant. Dem-jević v Opatiji, Lovro Spess, Edv. Oblaschiak in Ant. Podgornik v Gorici in Fr. Kramar v Novem mestu.
—   Vojaške vesti. Imenovani so bili s 1. t. m. za poročnike v rezervi rezervni kadetje domačini gg.: Jožef Germ in   Jakob Perk   pri   2.   bos.   pešpolku   (Banjaluka),   Franc
Fer lan pri pešpolku št. 97 (Trst), Jožef Bučar št. 55 (Brzežanv), Janez Zupancšt. 96 (Karlo vec), Kuno Hočevar št. 6 (Novi Sad), Fran M as era št. 57 (Taro6w), Rudolf Zajec št 6 (Novi Sad), Matija Rothel št. 77 (Sambor), Jožef Šinko v c St. 24 (Kolomva), Jožef Ta v žel j št 24 (Kolomva), Fran Brejec Št. 89 (Grrodek). in rezervni podčastniki domačini gg : Viktor Skaberne št. 20. (Sacz Nowy), Janko Savni k št. 40 (Rzeszow), Rupert Cele-stina št. 58 (Stanislawow, Evgen Zupančič št 10 (Pr-zemvsl), Fran Kalan št.  15 (Tarnopol)
—   Odlikovanje. Vpokojeni polkavnik v Ljubljani gosp. Avgust Salam on je zadobil plemstvo
—   Akademično društvo »Slovenija«   na   Dunaju je izvolilo poslanca dr. Tavčarja svojim častnim članom.
—   Občina Rakek   je  imenovala   planinskega župnika gosp J   Podboja svojim  Častnim občanom.
—   Redko odlikovanje Slovenca na Ruskem. V slovesni seji „Imperatorske akademije nauk" v Petrogradu dnn 29. decembra m. i. je bila prisojena „premija imeni grofa A. D Tolstega" — denarna nagrada 400 rub. sreb. — našemu rojaku gosp. prof M Hostniku za njegovo knjigo: „Granimatika blovinskago jezyka% katera je bila natisnjena že v aprilu m 1, pa ni doslej izšla, ker bo sestavljala jedno knjigo s „Slov. ruskim slovarjem", katerega tisk se bliža koncu. Čestitamo prvemu Slovencu, katerega je nagradil največji znanostni tribunal v Rusiji !
—   Parižka   razstava   ali III.  velika   maskarada pevskega   društva   „Ljubljana",   katera   se   vrši   dne 2.  svečana t   1   v Ljubljani,   utegne   postati,   sodeč   po   dosedanjih   velikanskih pripravah jedna največjih in najimpozantnejših   veselic letošnjega   predpusta.     Veliko    število    priglašenih   elegantnih mask in originalnih skupin priča, da   je   zavladalo za to ma-skarado   jako   živahno   zanimanje,   in   to   ne   samo v mestu, ampak tudi na deželi, kar dokazuje posebno udeležba zunanjih društev, katere   se   udeleže   maskarade v društvenih   opravah. Jedna najelegantnejših skupin, bode gotovo   skupina  francozkih častnikov, istotako skupina parižkih   modnih   dam, jedna   naj-originalnejših pa skupina  „peš potovalcev", kateri so z raznih krajev dospeli v Pariz     Pazljivo oko obiskovalca   te   maskarade našlo bode poleg krasne slovenske   narodne   noše, zastopane   tudi vse   druge   slovanske   narode,  kateri   bodo   skušali jeden druzega prekašati po krasoti svojih oblek. Mnogo smehu obudil bode na vsak način   tudi   oktet žab, katere   bodo   med odmorom zabavale   občinstvo.    Tem   pridruži   se   pa   še   celar truma vsakojakih klovnov, kateri bodo   s   svojimi   dovtipi zabavali zabaveželjne obiskovalce.    Dekoracijska  dela, za katera je žrtvoval letos ogromno svoto 1200   kron   izročena so vešči roki brzoslikarja. Jedna najlepših dekoracij bode gotovo „vodna palača", katera   bo   obsegala   prostor 90 m2 in bo vsako uro s pomočjo   električnih   reflektorjev razsvetljena v drugi   barvi. V Kitajskem paviljonu našel bo razgret   plesalec obilo hladila, med   tem   ko   bo   za   plesalke   preskrbljeno v obilni   meri   z vsakojakimi predmeti sladkega imena.     Vabila   razpošiljati   so se pričela, ter se odbor društva obrača z uljudno   prošnjo  do vseh onih, kateri bi se makarade udeležili, pa   jim   vabilo ni bilo   dostavljeno, da se blagovolijo   obrniti   do   odbora, kateri bo drage volje isto vsakemu odposlal. Ker se vrši maskarada na praznik, drugi dan je pa nedelja   je   zunanjim rodoljubom dana ugodna prilika udeležiti se te maskarade, na kateri bodo našli tudi neplesalci   obilo   užitka, kajti   plesna   šola   društva bode v 40 parih plesala   francozki   „Les Lanciers"   in   češki salonski ples „Beseda".    Druzega   svečana   tedaj v Pariz   na parižko razstavo.
—   Gasilno društvo v Poljanah je dobilo dovoljenje, da priredi v društvene namene srečolov.
—   Predavanje v Katoliškem   domu   v Ljubljani.
Od jeseni   sem   se   vrše v „Katoliškem   domu"   redno   javna
predavanja poučnega značaja.   Vzlic   tendenci j oznosti   nekaterih predavanj se mora reči. da   je ta uredba   jako   hvale vredna.
—   Efektno tombolo je dovolilo finančno ministrstvo gasilnemu društvu v Škofji Loki. Tombola z 2500 srečkami se priredu v korist fondu za zgradbo gasilnega doma.
—   Pravico javnosti je naučno ministrstvo dovolilo nemški schulvereinski šoli v Domžalah.
—   Redek slučaj poselske zvestobe. Te dni je v Ljubljani umrla v starosti 91 let Marija Vogelnik, ki je nepretrgoma več kot pol stoletja   služila v jedni in isti rodbini.
—   Ljubljanske občinske volitve pred upravnim sodiščem. Pri volitvah 1. 1899. je bil v Ljubljani hud boj. Napredna narodna stranka se je imela boriti na dve strani: proti katoliško-narodni stranki in proti Nemcem, a zmagala je vzlic temu v vseh treh razredih. Katoliško-narodna stranka je proti volitvi uložila ugovor, češ, da so se zgodile različne ne-pravilaosti. Nemci niso bili mnenja, da se je zgodilo kaj nepravilnega in vsled tega niso podali nikake pritožbe Kavno tako kakor Nemci je tudi vlada bila prepričana, da se je vršila volitev pravilno in je vsled tega tudi župana Hribarja priporočila cesarju v potrjenje. Pritožba katoliško-narodne stranke je pa pri upravnem sodišču dosegla nepričakovan uspeh. Upravno sodišče iej je ustreglo v jedni točki, v drugih pa jo je odbilo. Upravno sodišče je bilo namreč mnenja, da je po določbi občinskega reda tudi skrutinij javen, ker pravi obč. red, da je „volilno opravilo14 javno in je vsled tega razveljavilo volitev iz III. in II razreda Eadi te razsodbe se je z gotove strani dvignil silen krik, prav kakor da se je Bog ve kaj zgodilo. In vender se je pri tisti volitvi postopalo tako, kakor se postopa malone v celi državi in kakor se je v Ljubljani postopalo 30 let, ne da bi bil kdo  ugovarjal.
—   Državnozborske volitve v Mariboru se višja duhovščina ni udeležila, vsled česar je slovenski kandidat dobil letos še veliko manj glasov, kakor pri zadnji volitvi.
—   Celovec šteje sedaj 21.690 prebivalcev. Pri zadnjem štetju 1. 1890. jih je imel 17.690
—   Sv. Gora pri Gorici pride zopet v last slovenske frančiškanske provincije sv. Križa. Leta 1786 so morali frančiškani zapustiti ondotni samostan, čez 115 let pa se zopet vrnejo tja.
—   Tretji brzovlak Dunaj-Trst začel bode voziti s 1. februvariem.
—   Ljudsko štetje. Na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem se gode pri ljudskem številjenju strahovite sleparije. Uradniki kar šiloma vpisujejo Slovence kot Nemce in Lahe, samo da bi našteli kar mogoče največ Nemcev in Lahov in kar mogoče manj Slovencev.
—   Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se je vrlo dobro obnesla, kar se vidi najbolje iz tega, da je bilo jako mnogo razstavljenih umotvorov za razmeroma visoke cene prodanih.
—   Dr. Ferdinand Dominkuš. f V visoki starosti 72 let umrl je v Mariboru po dolgi in mučni bolezni slovenski rodoljub in buditelj štajerskih Slovencev, odvetnik dr. Ferdinand Dominkuš, bivši deželni poslanec štajerski in sobojevnik dr   Janeza 61eiweisa.
—   Ludovik Ravnihar. Dne 17. t. m. umrl je v Ljubljaui umirovljeni deželnosodni svetnik gosp. Ludovih Ravnihar, bivši deželni poslanec kranjski, v starosti 73 let. Bedi mu prijazen spomin!
—   Velik požar v Novem mestu. Dne 21. t. m. okolo 1lirl. ure zvečer začela je goreti jedna tistih znanih novomeških lesenih šup pred kapiteljsko cerkvijo in pred pošto, ki so bile vedno nevarnost za mesto. V teh šupah je bilo shranjeno dosti sena in slame, če bi poleti nastal požar, morali bi Novomeščani bežati, kakor pred več leti prebivalci v Strvju. Ta požar 21. t. m. je bil grozen. Velika nujna nevarnost je bila za vse mesto. Škode je na mrvi in na šupah
precej. Pri rešilnem delu so se posebno odlikovali učenci Grmske šole, ki so hitro prišli pod vodstvom vodje gosp. Dolenca in gimnazijci, ki so pod vodsvom gg. Pipenpacherja in Westerja delali kakor junaki. Profesorja Pipenpacher in Wester sta tudi sama pri pumpah delala, kakor bi šlo za rešitev njihovih hiš. Gimnazijci so delali pri pumpah od y28. ure do 4. ure zjutraj. Naši mlajši justični gospodje so se lotili vsacega dela. Gosp. Eudolfu Smoletu, grajščaku v Grabnu, se je zahvaliti za marsikako rešilno dejanje. Tako tudi gosp. Bergantu in gosp. Eihardu Dolencu. Naša požarna bramba je delala, kar se more žrtvovalno, podpirali so jo tudi jetniki, katere so precej pripeljali na kraj požara. Topliška požarna bramba je s svojo brizgalnico ter z dobro izbežba-nimi fanti in možmi prihitela pomagat. Požar se je videl daleč na  okrog.
— Tatvina. Posestniku Jakobu Kalanu iz Zgornje Se-nice pri Medvodah je neki dninar ukradel hranilnično knjižico, glasečo se na 1400 kron.
—   Nesrečen slučaj. V Ostrvu na Hrvatskem sedel je kmet Nikolaj Cvetkovič s svojo ženo in sosedo dne 21. m. m. okoli tretje ure popoldne v sobi in je pripovedoval, da je dobil na ulici od nekih otrok nove vrste patrono, katero hoče poskusiti v svoji puški. Nato odide po puško in jo začne vravnavati, ne misleč na grozno nevarnost nabite puške za okoli stoječe; žena stala mu je najbližje s štirimesečnim otrokom v naiočji. Kar se sproži puška in zadene glavo njegove žene Olge, katera z razstreljeno glavo pade na tla. Otroku, katerega je imela v naročju pa se ni zgodilo ničesar. Pobrala ga je soseda in jela klicati na pomoč Prihiteli so domači, ki so komaj ubranili ubogemu soprogu, ki je ves obupan divjal po sobi, da se ni ugmrtil od žalosti in obupa. Previdnosti res ni nikdar preveč !
—   Kako se podkupovanje prič kaznuje. Pri Hils-nerjevi aferi so delali židje s silnimi denarnimi sredstvi. Žid Sim ponudil je orožniškemu postajevodju Klenovecu 50.000 gld., ako bi orožniški postajevodja označil pred sodiščem kot morilca drugo bsebo in ne Hilsnerja. Klenovec ni vzel 50 000 gld., ampak je Žida naznanil sodišču Žid Sim je bil obsojen — na osem dni zapora! Tej vesti pristavljamo Še, da se je zagovornik Hilsnerjev dr. AuredniČek proti obsodbi Hilsnerja že zopet pritožil.
—   Vojaška blagajna pokradena. V predzadnji številki smo priobčili vest, da je v Stolnem Belgradu bila oropana blagajna v ulanski vojašnici. Tatovi so vzlic bdenju vojaških straž tatvino izvršili. Torej so bili ljudje, katerim je vojašnica popolnoma znana, in kateri so lahko po notranjosti vojašnice brez nadležnosti hodili. Preiskovalna komisija je zdaj dognala, da je tatvino izvršil ulanski nadporočnik Diosov, pri tem pa mu je pomagal njegov služabnik vojak Vuković. Nadporočnik je bil aretiran.
Stran 39.