3LASBENA ŠOLA FRANC ŠTURM OB 35-LETNICI
Težave s prostori
Glasbena šola Franc Šturm; ki deluje v naši in sosednji ob-iini Šiški )8 te dni praznovala 35. letnico uspešnega delova-nja. Kadar govorimo o tej šoli moramo skoraj vedno upora-biti besedico »naj«, kajti Glas-bena šola Franc Šturm, kljub izredno slabim delovnim po-gojem, dosega izjemne rezul-late pri glasbeni vzgoji mla-dine.
S 1.700 učenci, ki imajo pouk kar na devetih lokacijah v 12 objektih. predstavlja naj-večjo glasbeno Solo v Jugosla-viji. Zanimiv je še podatek. da je na šoli zaposlemh vsega skupaj 105 delavcev. (od tega 40 po pogodbi o delu in da se tu mladi lahko nauče igrati ka-terikoli instrument. Žal se jih največ odloči za klavir ali kita-ro. Letos je kar 520 učencev. ki se uče klavirja, zato so mnogi, ki se žele vpisati tudi razočara-ni, ko jih v šoli zavrnejo. Prav-zaprav jih niti ne zavrnejo, le predlože jim. naj si izberejo kak drug instrument, kjer je manj učencev, ki pa ni nič manj zanimiv in uporaben kot
sta klavir in kitara.
In ko že govorimo o kitarah ne moremo mimo dejstva. da sodijo ravno "kitare«, ki jih za Bežigradom vodi izvrsten pe-dagog Ljudmil Rus, med naj-kvalitetnejšo glasbeno skupi-no na šoli. To se kaže tudi po številnih priznanjih, ki jih ta ansambel dobiva na različnih srečanjih, ne !e v Sloveniji in Jugos!avi)i, ampak tudi v tudi v tujini.
"S poukom glasbe je treba začeti zgodaj. Pri nas imamo učence med šestim in triin-dvajsetim letom. Tisti starejSi se uče solo petja. Ker pa takš-no petje zahteva »stabilen« glas. se lahko vpišejo Sele s sedemnajstimi ali osemnajsti-mi leti. Sicer pa Solanje traja Sest do deset let," pravi ravna-telj šole Anton Kozole, ki razen ravnateljskih dolžnosli pouču-je še saksofon »Zato, da sem v stalnem stiku z učenci gias-bo,« se nasmehne, ko ga vpra-šam ali nima kot ravnatelj naj-večje jugoslovanske glasbene šole že dovolj drugih skrbi.
Zvem tudi to. da se nivo zna-
nja in zahtevnosti šole stalno dvigata in da sta danes takšna kot ga |e imela pred dvema de-setletjema srednja glasbena šola. da pa je nivo novo sred-nje glasbene šole danes tudi izjemno visok in da ga ni moč primerjati s tistim izpred dvaj-sei ali trideset let.
»Naša šola je osnova za na-daljevanje študija glasbe na srednji Loli in akademiji. Tu si učenci pridobe solidno osnov-no znanje. a ne brez dela in truda. Kdor vztrajno ne vadi in se ne uči sproti, težko ob kon-cu leta naredi izpit, potreben za višji razred Mi, pedagogi, pa se trudimo da bl našim va-rovancem nudili kar najvet« zatrjuje ravnatelj Kozole »Za-vedamo se, da smo odgovorm starSem, ki v Solan|e svo|ih otrok vlagajo »velike denarje". pa tudi olrokom, ki porabijo veliko prostega časa za učenje instrumenta.
Pri nas ni merilo ocena na izpitu. Ta je drugotnega pome-na Za nas je bolj pomembno kako naši učenci igrajo in ob-Vladajo instrument. Zato se tu-di ne gleda na uro, ampak na rezultate dela. Le malokdo. ki ni sam učitelj na takšni šoli ve, kako budno »pazijo« na nas. na naše delo starši učencev. In prav je da so tako kritični,« po-udarja ravnatelj.
Zato je tudi selekcija učite-Ijev zelo stroga. Ostane le tisti pedagog. ki s»e ves posveti svo-jemu vzgojno glasbenemu de-lu z rnladino. Zato so vidni tudi rezultati. Ne le priznanja! Na šoli so bo!j ponosni na vrsto, danes svetovno znanih, glas-benih umetnikov, ki so svoje prve akorde zaigrali ravno v tej šoli...
Žal pa za vsemi temi rezultati zaostajajo materialne možno-sti šole O sodobmh metodah pouka lahko le sanjarijo, saj nimajo sredstev, 6a bi si opre-mili studio za snemanje, kabi-net za predvajanje posnetkov in še marsikaj kat bi šola po-trebovala, če ne želi zaostati v svojem razvoju.
Najbolj pa jih pesti prostor-ska stiska. Omenili smo že, da je Glasbena šola Franc Šturm raztresena po dvanajstih og-jektih na objektih na devetih lokacijah. Vse te probleme pa se rešuje stihijsko. brez jasnih načrtov. Doslej še nobenemu urbanistu ni padlo na pamet. da bi v novi soseski, kjer bo živelo denimo dvajset tisoč Iju-di, zarisal še glasbeno šolo za stoali tristo učencev. Še zlasti pereče je to vprašanje v naši občini, saj tretjino vseh učen-cev živi prav tu. Prostori na Smoletovi, na Čmučah in v Savskem naselju pa so vse prej kot primerni za glasbeni pouk. Zato bo potrebno v najkrajšem času resno razrnisliti o pro-storskih rešitvah, če želimo še naprej svoje otroke glasbeno izobraievati. Šola sama rešitve najbrže ne bo mogla najti!
D. ZADRAVEC