titovo velenje, 8. marca 1990 številka 9, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE: 3. Školč in dr. Žižek med nami 4. Odeja je prekratka 7. Vojaki v naših srcih 8. V Mozirju delovni matriarhat e/UJr- NAMESTO ČESTITKE OB 8. MARCU - Ustvarimo pogoje, v katerih bo tudi ženska imela željo potrjevati se še kje drugje, kot za štedilnikom. Takrat bo 8. marec res njen praznik. Titovo Velenje Srednješolski informativni dan Na Centru srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve bo potekal srednješolski informativni dan, jutri v petek, 9. in v soboto 10. marca. RUDARSKA USMERITEV: 9. marca ob 9. uri v I. nadstropju rdeče šolske stavbe, popoldne ob 15. uri in v soboto, 13. marca ob 9. uri Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! pa v avli rumene šolske stavbe. STROJNA USMERITEV: 9. marca ob 9. uri v Glasbeni šoli, popoldne ob 15. uri in v soboto ob 9. uri pa v avli rumene šolske stavbe. ELEKTROTEHNIŠKA, GIMNAZIJA-RACUNAL-NIŠTVO : 9. marca ob 9. uri v Domu kulture, popoldne ob 15. uri in 10. marca ob 9. uri pa v avli rumene šolske stavbe. GIMNAZIJA-NARAVO-SLOVJE, DRUŽBOSLOVJE, JEZIKOSLOVJE: v petek 9. marca ob 9. uri v Dvorani skupščine občine Velenje, popoldne ob 15. uri in v soboto ob 9. uri v avli rumene šolske stavbe. nama TITOVO VELENJE V teh predvolilnih dneh si najvišji predstavniki posameznih strank in kandidati za najvišja mesta v republiki, tudi v središču Šaleške doline kar podajajo kljuko. Za predstavitve volilnih programov je med Velenjčani veliko zanimanja. Tako je bilo tudi pred tednom dni v dvorani glasbene šole, kjer je stranka ZKS — SDP gostila Milana Kučana, kandidata za predsednika slovenskega predsedstva. Milan Kučan v petek v Nazarjah Občinski komite ZKS — stranke demokratične prenove Mozirje bo v petek pripravil javno pribuno. Pričela se bo ob 19. uri v nazarskem delavskem domu, na njej pa bo sodeloval Milan Kučan, kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije. (j-P ) Nadziran proces privatizacije Tako kot kje na zahodu vodilne službe vsaj nekaj let ne more dobiti tisti, ki se ni izkazal na kakšnem bivšem položaju, tako tudi tisti, ki se je izkazal, ne more iti po svoje z istim delom kot ga je opravljal v določeni firmi, vsaj nekaj let ne. No, pri tem drugem, tisto, da se izkažeš ni najpomembnejše. To je zakonsko določeno in to se spoštuje pa pika. Pri nas pa oboje stoji bolj na glavi. Ampak tisto prvo — še naj bo, no ja. To drugo zna pa biti večji problem. Zakaj? Od določenega programa, pa naj bo ta kjerkoli in Naša tema katerikoli v naši ljubi domovini, živi ali je živelo toliko in toliko ljudi. Na teh programih naj delajo tudi naprej, saj jim tega nihče ne brani. Zgodi pa se, ko gre kakšen strokovnjak na svoje, ustanovi recimo zasebno firmo. Tudi njemu tega nihče ne brani, saj je podjetništvo postalo splošno veljavna in družbeno odobrena in sprejeta usmeritev. To nas bo rešilo, ne? Do sem torej še ni nič narobe in tudi naprej ne, vsaj po črki zakonov, ki nekako ne sledijo hitrim spremembam na tem področju. Kaj bi torej lahko bilo narobe? Narobe je lahko to (ni pa to edino), da so nekateri, skupaj s svojim odhodom v zasebništvo, tja preusmerili tudi svoje bivše poslovne partnerje. Ker, kaj pa je lažjega? Poslovni partnerji, zainteresirani za določeno blago ali storitev, so jim znani, poznani, ne- kateri, če so sodelovali dolgo, so si postali pravi prijatelji. Kaj pa je potem lažjega kot obvestiti jih — zdaj sem na svojem. Izvolite? Pri tem pa kratko vleče tisti ubogi delavec, ki je bil revež že doslej, ko naj bi bil na oblasti, pa ni bil in je revež zdaj, ko bi mu eni radi pripisali, da je za vse kriv. Zato ni nič čudnega, da so z mnogih strani, tudi njegove, vse glasnejše zahteve po — recimo temu — nadzira-nem procesu privatizacije. (mkp) \Draga bralka\ dragi bralec! Vsak četrtek, upamo, da nismo domišljavi, če rečemo, da z nestrpnostjo čakate nanj. Vsak četrtek Ivam prinaša kopico branja, obvestil, različnih sporočil, zanimivosti. Če ga kdaj ni, ga pogrešate, nekaj - vnrrt mnnikn vam manjka. Dolga leta ste že njegova prijateljica, prijatelj. Da uganili ste, v mislih imamo naš in vaš tednik Naš čas. Z njim je veliko dela, seveda tudi stroškov. Pomemben vir našega dohodka je naročnina, vendar prodajna cena Našega časa ni bila nikoli enaka njegovi proizvodni ceni. Ce bi bila, bi bil za vas, drage bralke in bralci, verjetno predrag. Vedno smo zato iskali tudi druge vire. Vseskozi smo si tudi prizadevali, da bi kar največ denarja za njegovo redno izhajanje dobili od ekonomsko propagandne dejavnosti, pa ko smo to prišteli k naročnini, še vedno ni bilo dovolj, za pokritje stroškov. Zato smo kolikortoliko nizko ceno zadrževali tudi zaradi družbene finančne pomoči. I Draga bralka, bralec Gorenja, ESO. . . doslej vam ni bilo treba skrbeti za poravnavanje naročnine za Naš čas. Pred leti smo v večini kolektivov uvelja- Ivili kolektivno naročnino. Časi se spreminjajo. V kolektivih se vse bolj obnašajo podjetniško, vse kar dajejo delavcu želijo prenesti v njegov osebni dohodek. Zato tudi odpovedujejo kolektivno naročnino. I Draga bralka, dragi bralec! Prepričani smo, da Našega časa niste brali, le zaradi tega, ker ste ga prejemali »brezplačno« ; prepričam smo, da ste ga I brali, ker je zanimiv, ker vas obvešča in seznanja z lokalnimi dogodki, ki so nam blizu, ki nas še posebej zanimajo, skratka, ker vam prinaša lokalno novico. Zato smo prepričani, da mu ne boste obrnili hrbta, da boste z njim in z nami še naprej prijateljevali. V tej številki na 16. (zadnji) strani objavljamo naročilnico za tednik Naš čas. Izpolnite jo že danes in obkrožite od kdaj naprej ga želite prejemati na I dom. Kot naročnik ga boste prejemali ceneje, mi pa vam bomo poleg obilice dobrega in zanimivega branja z domačih logov pripravili že v kratkem marsi- H kakšno presenečenje. Uredništvo Drugačen šopek za 8. marec Člani društva za boj proti raku Velenje smo bili prijetno presenečeni nad humano gesto KC Ivan Napotnik Velenje in Name Velenje, ki sta se v tem letu odločila za drugačen šopek za 8. marec kot doslej — za povabilo vsem ženam na ogled prijetnega filma iz starih časov »Prodajalke vijolic«. Res je, da bo tokratna prireditev imela vstopnino v višini 20 din, ki pa bo v celoti namenjena boju proti raku na dojki. Tej humani gesti pa so se pridružili tudi učenci osnovnih šol, ki bodo na ta dan prodajali šopke zgodnjega pomladanskega cvetja v veleblagovnici Nama, zvečer pa na prireditvi v domu kulture v Titovem Velenju. Vabimo vse može in sinove, da I I I I I I I I I I I J svojim ženam in materam poklonite za njihov praznik najlepši cvet — kulturno prireditev, ki bo danes, 8. marca ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju. DRUŠTVO ZA BOJ" PROTI RAKU ZKS-Stranka demokratične prenove Vinska gora naj se priključi Velenju Na konvenciji ZKS — Stranke demokratične prenove Velenje je bila podana med drugim pobuda o začetku postopka ponovne priključitve krajevne skupnosti Vinska gora občini Velenje, saj se tamkajšnji krajani na vseh področjih vključujejo v to okolje. Novice BF MED TNALOM OBČINSKIH IN REPUBLIŠKIH POTREB (tp) Titovo Velenje — Z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se v tem letu bistveno spremenila struktura občinskih programov družbenih dejavnosti kot tudi način odločanja o skupnih družbenih potrebah. Če naj bi v občini povsem bdeli nad uresničevanjem zastavljenih nalog na področju šport ain raziskovanja, je razmejitev obstoječih nalog med republiko in občino na drugih področjih naslednja: na področju otroškega varstva ostaja občini 50.8 odstotkov obveznosti, v izobraževanju kar 95,3, v kulturi 81.9 odtsotkov, v socialnem skrbstvu znaša delež občine 48,4 odtotkov, nadvse skromen pa je na področju zdravstva, le 3,9 odstotkov. NAJNIŽJA RAST ŠTEVILA PREBIVALCEV (tp) Titovo Velenje — Z razvojem industrije se je število prebivalcev v naši občini vsako leto močno večalo. Izjemna rast prebivalstva, ki smo ji bili priče v naši občini v preteklih letih, pa se je lani nekoliko umirila. Konec leta je namreč, po zbranih statističnih podatkih, prebivalo v občini Velenje 43.190 oseb, kar je 313 oseb ali 0,7 odstotkov več kot leto prej. Desetletna primerjava teh podatkov kaže, da je to najnižje povečanje v tem času. ZANIMANJE ZA PRAVNO POMOČ (jp) Mozirje — Prejšnji teden je bila v Mozirju seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Najprej so se člani pogovorili o pripravah na bližnjo skuščino občinske sindikalne organizacije, nato obravnavali poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja, na koncu pa še poročilo o delu pravne pomoči pri občinskem svetu. To obliko pomoči so uveljavili v zadnjem tromesečju 1988, v lanskem letu pa je v polni meri izpolnila svojo vlogo. Zabeležili so namreč znaten porast posamičnih iskalcev pravne pomoči, ki jih je bilo v lanskem letu 87. j- P- GOZDARJI »NA DELO« V ZR NEMČIJO Op) Nazarje — Težke gospodarske razmere seveda niso ohšle niti gozdarjev, ki se ob vseh tegobah srečujejo še z ekološkimi ili, ta 1, tulli političnimi zzatami m o. i. mm. V noT^r skem Gozdnem gospodarstvu želijo ne glede na to ob enakem številu zaposlenih bistveno povečati produktivnost in izboljšati kakovost poslovanja. Ena izmed možnosti na tej poti so tudi posli v ZR Nemčiji, ki so se nepričakovano ponudili po nedavnem katstrofalnem neurju, zlasti v deželi Saarland. Samo na ožjem predelu te dežele je vihar podrl 550.000 kubičnih metrov gozdov in tja je v teh dneh odšla skupina sekačev in traktoristov nazarskega Gozdnega gospodarstva, ki bo pomagala pri odpravljanju posledic, se pravi pri spravilu lesa do prometnic. Sicer je škode veliko več, saj le na malo širšem območju na tleh 1,5 milijona kubičnih metrov gozdov, na sploh pa gredo številke v nekoliko milijonov kubičnih metrov. TRIJE CELJSKI »GRAŠČAKI« (fk) Celje — Kaže, da se gostom celjskega Starega gradu obeta boljša in pestrejša ponudba. Celjsko turistično društvo je namreč gostišče na tej priljubljeni celjski zgodovinski in turistični točki dalo v najem trem celjskim zasebnikom. Ti bodo najprej uredili kuhinjo, zvečali bodo število sedežev v restavraciji ter uredili še nekatere dodatne prostore. Uredili bodo tudi razgled s Friderikovega stolpa. Prav tako naj bi poskrbeli za razne nastope, skupaj s turističnim društvom pa naj bi tudi v bodoče na gradu prirejali razna gledališka dela. Prve dele gostišča naj bi odprli prve dni aprila, v celoti pa maja. ZA EKOLOGIJO VELIKO, A ŠE PREMALO (fk) Žalec — Pisali smo že, da krajani Ložnice pri Žalcu še zdaleč niso zadovoljni z ekološkimi ukrepi, ki jih sicer že nekaj časa izvaja Juteks. To se je dobro pokazalo tudi na zadnjem zboru krajanov. Na njem so ponovno izrekli vrsto kritičnih besed ter opozorili na analize, ki sta jih opravila celjski zdravstveni center in mariborski zavod za zdravstveno varstvo, in ki kažejo onesnaženost okolja, tudi živil. Od Juteksa so želeli tudi trdna zagotovila, da bodo res v določenih rokih uredili dodatne čistilne naprave. Predstavniki Juteksa pa so jim zagotovili, da bodo plačali analize ter povedali, da so za ekologijo lani namenili nad 900 tisoč zahodnonemških mark, skoraj tristo pa še letos. V dobrem mesecu naj bi pripravila ekološko poročilo tudi posebna skupina, ki jo vodi dr. Aleksandra Kornhauser. ŠTEFAN KOROŠEC - NOSILEC LISTE (fk) Celje — Štefan Korošec, donedavni sekretar predsedstva CK ZKJ, predtem pa je opravljal več gospodarskih in političnih nalog v Celju, je nosilec liste kandidatov za družbenopolitični zbor republiške skupščine celjske volilne enote. Tako so potrdili na volilni konvenciji ZKS — SDP v Celju. Na tej listi so še Željko Cigler, Duško Kos in Aleš lic iz Celja, Franci Zidar iz Šmarja pri Jelšah ter Majda Groleger iz Slovenskih Konjic. Na tej volilni konvenciji so tudi sprejeli izjavo za mir v Jugoslaviji in se v njej zavzeli proti uporabi vojske na Kosovu ter za ukinitev izrednega stanja. Emona ekspres i-. ■ ■ WltitS Dinozavrova smrt Piše: VINKO VASLE Kadar nam v teh hudih časih izumre še kakšen boljševistični dinozaver, se ob mrtvaškem odru zagotovo zberejo najprej pogrebci, prepričani, da je pokojnik samo na pol mrtev, mrhovinarji (nesojeni dediči), da bi še od mrliča kaj iztržili in žalujoči ostali — proletarci, da bi si ta poslednji cirkus slovesa ogledali od blizu. Čeprav od tega nimajo nič več! V Ljubljani se zdaj pripravljamo na enega največjih pogrebov po osvoboditvi, ki bo po posledicah mešanica hude naravne ujme in potresa desete stopnje, po vsebini pa socialistična polit-gospodarska porno srhljivka. Na Trgu revolucije, kjer domuje na pol mrtev monstrum nekoč obljubljenega tehnološkega raja Iskre, sicer še nivvidno, da bi se dogajalo kaj hudo tragičnega, kar je normalno, saj je oblast skupaj z velikimi Iskrinimi kadroviki dolga leta lišpala svojega na pol ppkojnika in ga z ustreznimi finančnimi injekcijami dokaj uspešno balzamirala. In je bil videti kot najbolj zdrav pod soncem. Potem ga je čez noč začel jemati hudič, da so se vsi čudili: naša vlada, ker se pač po pravilu vedno samo čudi, upniki, ker so nasedli zagotovilom, da bo Iskra sistem z mezincem leve noge prekosil velike svetovne mikroelektronske multinacionalke in bodo Philipsi, IBM-i, Hitachiji in podobne Firme sence velike Iskre. Kajti, so rekli, tretja svetovna tehnološka revolucija je v Iskri dejstvo, ki vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napreduje. Izkazalo se je, da tehnološke revolucije ni bilo od nikoder, prišla pa je vojna vihra in po tekočem traku spravlja Iskrine firme v propad in stečaje. Niti ni treba posebej omenjati, da so morali biti presenečeni tudi v samem Iskrinem vrhu, ker če ne bi bili, bi kdo še pomislil, da so vedeli, da ni rešitve in so to spretno skrivali pred preveč radovednimi očmi. Zdaj bi vsi botri in vile rojenice radi vedeli, kdo je koga nategnil in kako se lahko sesuje mogočna firma! Proletarci se tega ne sprašujejo več, ker so ali na cesti ali pa imajo zajamčene osebne dohodke. Eni trdijo, da je Iskra simbolično gagnila tisti hip, ko seje preselila na slavni Trg revolucije v najmogočnejšo ljubljansko zgradbo. Po izročilu je tudi britanski imperij propadel tisti hip, ko se je njegovo vojno ministrstvo iz neugledne pristaniške stavbe preselilo v moderni nebotičnik. Torej bo le nekaj na tem. Drugi zdaj pravijo, da Iskra propada, ker je imela partijsko kadrovsko politiko, kar je zagotovo čista laž in napad na človekove pravice. Če je demokracija — in pri nas je že od nekdaj — potem ima pravico kandidirati vsakdo, saj je pomembno, da ima veselje do dela. Poleg tega vsaj za zadnjega Iskrinega generala Franca Šifkoviča velja, da je bil genij, saj je za naš napredek delal že skorajda vse: bil partijski funkcionar, kar pomeni, da seje razumel na marksizem, ne pa tudi na Marxov kapital; bil je kranjski župan, na široki fronti se je spoznal na kmetijstvo, na CK ZKS in CK ZKJ na demokratični centralizem; za časa direktoro-vanja v kliničnem centru pa je spoznal princip transfuzije, kar mu je zelo koristilo v Iskri, ko je od vlade in Dušana Šinigoja prejemal »svežo kri« v obliki obilnih bančnih kreditov brez pokritja. Tisti, ki so bili pametni, so iz Iskre pobegnili! Strokovnjaki v tujino, »mena-žerji« pa za njimi. Prvi so odnesli znanje, drugi pa splošno ljudsko premoženje in si v tujini bogato postlali. Koliko je kdo iz kakšne Iskrine firme odnesel ne ve nihče, da so nosili, je pa javna tajna. Mene na ta pogreb ne bo. Na pogrebih se namreč ni dostojno režati. Celjsko območje mm, MM tffl®s®8«ffilBraHRnSS Bo zaradi avtoceste kdo na cesti Zadnji čas se ponovno izkazuje, da je prav gradnja sodobne avtomobilske ceste med Celjem in Ljubljano tista skupna točka, ki povezuje domala vse stare in nove politične organizacije v Celju in na širšem celjskem območju. Pri tem sta se pred dnevi ponovno konkretno izrekla Demos in ZSMS-Iiberalna stranka celjske-f ) območja. Oboji tudi zahtevajo odstope, če res ne bi začeli graditi te prepotrebne cestne povezave. Tako so na seji Demosa v Celju zahtevali, naj Milan Jelene, slovenski minister za promet, odstopi, če ne more izpeljati gradnje tako pomembne cestne komunikacije. Ponovno so tudi poudarili, da to še zdaleč ni politični, ampak predvsem gospodarski problem, saj slaba cesta otežuje razvoj celjske in drugih regij v severovzhodni Sloveniji. Na izredni Demosovi seji so Milani Jelencu tudi postavili 12 kontretnih vprašanj v zvezi s to cesto. S svojo odločno zahtevo po gradnji avtoceste Arja vas — Ljubljana (nikakor ne tripasovni-ce) nadaljujejo tudi mladi celjskega območja. Ti so se tudi odločili, da bodo pripravili na prvi pomladanski dan, to je 21. marca posebno politično manifestacijo, ki jo bodo poimenovali Štajrska pomlad. K akciji so pritegnili tudi mlade z ostalega območja, ki jih prizadeva ta slaba cestna povezava. Medobčinski svet ZSMS — liberalna stranka bo pripravila ta dan tudi tiskovno konferenco v Arji vasi ter tu spregovorila o svojih zahtevah republiški skupščini. Od 10. do 20. marca bodo tudi pripravili zbiranje podpisov za peticijo o gradnji avtoceste. Pripravljajo pa še več drugih akcij. Mladi vstrajajo pri svojih zahtevah, ki jih je na zadnjem pogovoru z republiško upravo za ceste v Celju predstavil tudi Mitja Hlastec: do 15. tega meseca zahtevajo, da na republiki sprejmejo dokončen sklep o gradnji avtoceste — da pa se pri tem ne govori več o tripasovnici. Sicer zahtevajo odstop slovenskega izvršnega sveta in republiške uprave za ceste. Andrej Levičnik, direktor te uprave mu je že tedaj očital, da izsiljujejo, ker tako hitro stvari ne gredo, še posebno, ker da tudi oni prisegajo na stroko, pa hkrati seveda oblubil, da bo kaj več jasnega po posebnem pogovoru, ki bo še februarja v Celju in na ka- terem bodo govorili samo o tem cestnem problemu. Zdaj mladi Levičniku seveda zamerijo tudi to, da je februar minil, pogovora pa ni bilo. Pa je seveda mogoče tudi sklepati, da je vse udeležence pogovora v Celju zavedel z obljubo o posebnem »avtocestnem« pogovoru, da ne bi preveč drezali v ta problem. Ob ostrih zahtevah, da pride ta avtocesta čimhitreje v program in začno tudi z delom, mladi in seveda vsi ostali čakajo, kdaj bodo prišli na svetlo novi načrti za ureditev bodoče cestne povezave med Arjo vasjo (Celjem) in Ljubljano. Skoraj gotovo pa je, da razprav o tem še zdaleč ni konec. (-fk) ■■■M Savinjsko-šaleška naveza mm 11 Demokracija ni enostavna stvar »Jaz nič več ne zasto-pim!« mi je pred dnevi potožiI znanec, ki mu je od zadnjih sprememb pri nas najbolj všeč to, da ga lahko zdaj spet kličemo gospod. Prej mu je bilo le malo nerodno, da bi od sogovornikov zahteval tako imenovanje, odkar pa bojda niti Milan Kučan načelno nima nič več proti takemu poimenovanju, kar odkrito reče, da ni noben tovariš. Taka sprememba nam sicer ne bo prinesla bolj gosposkega življenja, nekaterim pa se to le veliko bolje sliši. Ampak to, da ničesar več ne zastopi, ni letelo na to, koga naj bi imenovali gospod in koga tovariš, ampak je mislil na našo razvijajočo demokracijo, ki se ta čas zelo nazorno kaže tudi v predvolilnih opravilih. »Ta sistem volitev je tako zapleten, da spet ne vem, če bom volil prave ljudi. Naj- bolj zapleteni pa se mi zdijo zbori volilcev, da o evidentiranju in kandidiranju sploh ne govorim. Včasih se je lepo vedelo, kdo ima pravico kaj predlagati in vsaj nekateri so že tudi zatrdno vedeli,kdo bo zmagal, zdaj pa ...« Ja, seveda, zdaj naj bi bilo drugače. V pogojniku sem zapisal zato, ker nekateri naši demokraciji še vedno ne zaupajo povsem in se bojijo, da jo bodo spremljale še nekatere otroške bolezni. Pa da se bo našel kdo, ki bo hotel tega deteta učiti hoditi in ga bo vodil za ročico tako, kot bo njemu najbolj po godu. Taki tezi se seveda drugi ostro zoper-s ta vi jo in zagotavljajo, da je dosti raznih mehanizmov, ki to onemogočajo. Pa bomo tako zagotovo imeli prave volitve po pravem predvolilnem opravilu. In čeprav še ni tako daleč nazaj, ko smo volili in ko so tudi skorajda vsi zagotav-bljali, da so to prave volitve, vendarle zdaj že domala uradno zagotavljamo, da bomo po dolgih dolgih letih spet imeli prave svobodne volitve. Ob tem se le nekateri bojijo, da tudi s temi svobodnimi volitvami ne bi bilo tako kot pravijo, da je nasploh s svobodo in demokracijo. Da je tudi preveč ni dobro imeti. Ali kot bi rekel kak dohtar, treba jo je jemati previdno, po kapljicah. Nekdo bi morda rad dodal še, da po receptu. In takoj bi ga bil pripravljen tudi predpisati. Ampak saj priznam — spet sem se zapletel v sploš-nost, čeprav sem pričel s čisto konkretnostjo. Kaj hočem, tega sem se pač nale-zel v teh dosedanjih letih, ko je bilo na raznih sejah in sestankih tudi konkretnosti le tako — po kapljicah. Dovolj pa je bilo splošnosti, ki je zamegljevala dejansko stanje. Konkretno pa me je gospod znanec še povprašal, kaj menim o tem, da je velenjska občina ostala brez župana. Takega profesionalnega. Seveda mu odgovoriti nisem mogel, saj pravega odgovora še tisti pri velenjskem občinskem vrhu ne vedo pravega. Nekateri so se zdaj sicer oglasili in nasprotujejo takemu dejanju prejšnjega župana, kije predčasno odplesal v drugo organizacijo, ampak ko pa je bil čas za tako pripombo so pa bili tiho. Sicer pa lahko tako brezvladje rešijo zdaj s tem, da začasno pokličejo na to mesto kakega že upokojenega župana. Ce že ni prišel v poštev za redne volitve novega župana, pa lahko vskoči vsaj za ta čas. Saj bi morda imel še kaj povedati in narediti. (frk) Milan Kučan med Velenjčani Pogled zazrt v prihodnost Dvorana velenjske glasbene šole še gotovo nikoli ni bila tako polna kot pred tednom dni, ko je bila tam javna tribuna ZKS — Stranke demokratične prenove Velenje, na katero so povabili Milana Kučana, svojega kandidata za predsednika slovenskega predsedstva. Veliko zanimanje za politična dogajanja, ki ga mnogi pripisujejo večji svobodi, je Milan Kučan ocenil kot rezultat naše velike zaskrbljenosti za prihodnost. »Tudi sam sem močno zaskrbljen, ob tem pa upam, da bomo znali prehod od dogma-tizma, ki je prepleteno s siromaštvom, zazrtostjo, v preteklost, čedalje bolj neusmiljenimi prepiri, k demokraciji in večstrankarskemu sistemu, kar najbolj mirno opraviti. Po moje smo na dobri poti, saj je ta proces vsaj v Sloveniji že utečen. Zastavili smo ga že pred štirimi leti, ko smo dovolj odločno zahtevali, da je treba partijo ločiti od države. In prav s tem smo gotovo omogočili, da smo pravzaprav edi- na partijska stranka v Evropi, ki se je odločila za svobodne, neposredne volitve brez hujših pretresov.« Milan Kučan je predstavil program ZKS — stranke demokratične prenove, katerega osnovni cilj je človek, njegovo lepše in boljše življenje, njegova srečnejša prihodnost. Postavlja ga v ospredje, pred državo. Poudaril je, da so politični programi, ki jih v teh predvolilnih dneh predstavljajo posamezne stranke na prvi pogled hudo podobni, a vendar so med njimi velike razlike. Po njegovem je največja v pojmovanju do jugoslovanskega vprašanja, socializma in v odnosu do naše preteklosti. »Za nas vse pa je v tem času najpomembnejše. da iščemo skupne točke, skupne cilje, tiste za nadaljnji razvoj slovenskega naroda najbolj bistvene in jih tudi skupaj uresničimo. Poudarjanje in iskanje razlik nas ne bo pripeljalo nikamor,« je poudaril Milan Kučan. Izrazil je prepričanje, da Slovencem program »Evropa zdaj« zagotavlja kvalitetnejše življenje, saj temelji na znanju, razvoju, pridnosti naših delovnih ljudi, geografskemu položaju in naravnih lepotah, ki nam omogočajo tudi uspešen turistični razvoj... Nadgrajuje solidno gospodarsko in infrastrukturno dediščino, zagotavlja pa tudi politično demokracijo, ki so jo Slovenski komunisti nedavno dokazali tudi s simboličnim odhodom s 14. kongre- sa jugoslovanskih komunistov. S tem so tudi jasno pokazali, da visoko dvignjen prst in žuganje z njim ne morejo biti oblike političnega dela. Milan Kučan se zaveda odgovornosti, ki jo ima stranka ZKS-SDP v teh dveh mesecih in pol, kolikor nas še loči do volitev, zato ob tem poudarja, da je treba zlasti doseči, da bomo dvignili interese ljudi nad interese posameznih strank. Govoril je tudi o Kosovskih problemih, za katere je dejal, da so jugoslovanski, saj so pravzaprav še vedno detonator jugoslovanske krize. Slovenci jim nismo obrnili hrbta, res pa je, da ne dovolimo, da bi se naši miličniki vključevali v re- presivno ukrepanje na Kosovskem ozemlju, zato tja ne bomo pošiljali naših miličnikov, prav tako pa ne bomo dovoljevali, je dejal Milan Kučan, da bi naši fantje, ki služijo vojaški rok, sodelovali v akcijah, kjer streljajo na ljudi. Ub vprašanju odnosov med Slovenijo in Srbijo je menil, da so vzrok zlasti v gledanju na razreševanje teh vprašanj, saj eni menijo, da je mogoče obstoječi sistem vzdrževati le z manjšimi »popravili«, mi pa zagovarjamo korenite spremembe, ki se morajo odraziti v demokratični, strankarski družbi. V tovrstnem razmišljanju so razlike v Jugoslaviji ogromne, saj ponekod šele iščejo svojo obliko demokratičnega delovanja. Kučan meni, da je razrešitev . jugoslovanskih vprašanj možna, ko si bomo priznali različnosti, različne poglede na razreševanje nakopičenih težav, ko bomo to našo različnost tudi spoštovali, ko bo prišlo do demokratičenga dialoga. Zaenkrat si tega mnogi predstavljajo tako, da nam postavljajo ultimate, naj se pridemo pogovarjati takrat, ko bomo mislili tako kot oni. To se je dogajalo tudi na zadnjem kongresu jugoslovanskih komunistov. »To našo upornost, so mnogi spet drugače razume- li,« je dejal Milan Kučan »in ob tem pozabili, da je Jugoslavija država, ki smo jo prostovoljno gradili tudi mi.ker smo v njej videli svoje interese in takšno tudi želimo.« Obiskovalci so se vključili v razpravo s številnimi vprašanji, s katerimi so dokazali, da jih skrbi naša prihodnost. Opozarjali so na probleme Kosova, ki gotovo izvirajo iz velike ekonomske zaostalosti te pokrajine, na jugoslovanske spore, na velika sredstva, ki jih je naša republika odvajala v sklad federacije za nerazvite. Milana Kučana so opozirili tudi na zaostajanje Štajerske tako na gospodarskem kot infrastrukturnem področju, pa jim je moral pojasniti, da zahod podpira dve povezavi znotraj Slovenije in da bomo morali cestno povezavo preko Trojan zastaviti v lastnih planih. Povprašali so ga tudi o tem kaj meni o drugih strankah, ki pogosto blatijo Zvezo komunistov, ki kažejo na njene napake iz preteklosti. Pa je dejal, da ne želi sodelovati v pljuvaški politiki, da bo treba v interesu slovenskega naroda poiskati v programih posameznih strank skupne cilje, skupne naloge in na njih graditi srečnejšo prihodnost. Boris Zakošek Mira Zakošek Jože Školč in dr. Slavoj Žižek v Titovem Velenju Liberalizem pomeni svobodo izbire V petek zvečer je bila knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik polna. Ljudje so prišli, da prisluhnejo Jožetu Školču predsedniku ZSMS-liberalne stranke Slovenije (po starosti najmlajšemu strankarskemu leaderju v Jugoslaviji) in dr. Slavoju Žižku, kandidatu liberalne stranke za člana predsedstva SR Slovenije. Zanimivo je bilo prisluhniti obema, tako Školču kot Žižku, ki sta med slovensko mladino vnesla liberalne tokove in jo razrešila ideoloških predsodkov. Pogovor z njima je vodil Vinko Vasle. Zapis s tega pogovora je obenem dokaz, da se mediji (vsaj vsi ne) do ZSMS-ja ne obnašajo tako kot je hotel trditi eden od prisotnih — igmprantsko. Bili smo tam, pa čeprav na vprašanje dr. Žižka, ali je prisoten kdo od medijev, nismo dvignili roke. Pa celo edini nismo bili. Ljudi ta hip pač najbolj zanima, kaj bi za Slovenijo naredila kakšna stranka, če bo dobila večino v skupščini? ZSMS — liberalna stranka je to na kratko strnila v: sprejem zakona o lastnini, oblikovanje koncepta razvoja s prednostmi, zavedajoč se, da politika ne more reševati vsakega problema, in skladen regionalni razvoj Slovenije, pri čemer je v ospredju cestna infrastruktura (cesta Arja vas—Ljubljana, nadaljevanje ceste od Šentilja proti Zagrebu, zaključiti del ceste od Jesenic do Zagreba in Osimske ceste) in posodobitev železniške infrastrukture. Ob tem pa še — spremeniti državni aparat: na- praviti pregleden skupščinski sistem, učinkovit državni aparat in kontroli javnosti podvržen represivni aparat; na področju gospodarstva nadzor nad procesom privatizacije in seveda - ekologija. Zakaj ZSMS-liberalna stranka ni sklenila kakšne koalicije? Na to vprašanje pa sta odgovorila, da podobno kot sodobna levica na zahodu, ki nikoli ne sklepa koalicij v naprej, ravnajo tudi sami. Po volitvah pa je čas za sklepanje koalicij. Dr. Slavoj Žižek o našem, mestu: »Na vas so politiki v Ljubljani sanjali svoje sanje. Zakaj bi zdaj Velenjčani plačevali račun za to? Velenje je problem Slovenije kot Kosovo Jugoslavije. Ekološki problemi niso samo problem Velenja, ti morajo biti problem cele Slovenije.« • • • Jože Školč o liberalizmu: »Za nas liberalizem pomeni svobodo izbire. Najprej v osebnem življenju ne more ti izbirat ne narod, ne politika in ne revolucija. Drugo je svoboda izbire v gospodarstvu in tretje svoboda izbire v politiki. Čeprav je Kardelj rekel, bolje deset farov kot en liberalec.« • • • Dr. Slavoj Žižek o ženski: »Generično bistvo strank je, da rade obljubljajo. Obljubljajo pa seveda nebesa. Prebivalstvena politika je lep primer, kako lahko problem, ki je neresen, postane osrednji. Mi pa ta problem ♦dklanjamo, ker to ni problem. Osrednji problem za nas je problem položaja žensk, 46 odstotkov vseh zaposlenih je v Sloveniji žensk. Pa se je vseeno doslej o ženski razpravljalo v dveh vidikih: ali kot materi ali v zvezi z legalizacijo bordelov. Liberalci pa niciiiiiio, da je Ženska še kaj drugega kot kurba.« • • • Jože Školč, o bližnjih volitvah: »Z volitvami se bo v Jugoslaviji spremenilo toliko kot se je lani v Evropi. Demokracija je nalezljiva stvar. Če bodo tu uspele svobodne volitve, se bodo težko v ostalih delih države temu uprli.« • • • Z enim stavkom o programu ZSMS — liberalne stranke — Jože Školč: »Glavna je cestna infrastruktura in demilitarizacija Slovenije«. Dr. Slavoj Žižek: »Težko z enim stavkom pa vseeno: mene je najbolj strah ljudi, ki najbolje vedo, kaj je moja sreča.« Milena Krstič-Planinc Občina Mozirje Veter povzročil veliko škode Močan veter v prejšnjem tednu je povzročil veliko škode tudi v Zgornji Savinjski dolini. Izruvana drevesa so potrgala precej poštnih in električnih napeljav, kar še posebej velja za predele med Ljubnim in Lučami ter okolico Šmartnega ob Dreti. V noči od torka na sredo je bilo precej ovir na cesti med Ljubnim in Lučami, ki so jih delavci celjskega cestnega podjetja hitro odpravili, uspešno pa so okvare popravili tudi delavci podjetja za PTT promet in elektra Celje. Veliko škode je bilo zlasti v gozdovih v Robanovem kotu in na področju Podolševe, sicer pa je veter ruval drevesa na področju vse mozirke občine. Gozdarji in ostali posledice še proučujejo in ocenjujejo škodo, zato bodo končni podatki znani šele v teh dneh. Precej je bilo delno razkritih streh, v Strugah pa je veter podrl avtobusno postajališče in pri tem poškodoval štiri osebne avtomobile. J. P. soičava prva zase5na turistična agencija Na področju turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline se vendarle nekaj premika, obenem pa se krepi tudi ponudba na zasebnem področju. V soboto popoldne je namreč z. rednim delom pričela prva zasebna turistična agencija »Vandrovček«, ki jo je v Solčavi ustanovil Vladimir Maučec. Delovala bo v prostorih tamkajšnjega turističnega društva, v prihodnjih mesecih pa se v njenem okviru obeta še nova turistična prodajalna, j. p. Vrtci in evropski delovni čas Evropskemu delovnemu času se skušajo prilagajati tudi vzgojno varstvene ustanove. Pri tem se nikakor ne mislijo zadovoljiti s sedanjo rešitvijo, ko je poskrbljeno le za podaljšano varstvo otrok. Z uvedbo evropskega delovnega časa prehajajo v vzgojno varstvenih ustanovah na nov način dela, ki bo nedvomno precej dražji. Otrok bo namreč v njihovi oskrbi v času največje aktivnosti, doslej pa je del časa v vrtcu prespal. Od pol sedmih zjutraj pa do pol petih popoldne, kakor naj bi bili vrtci, se bo treba z otrokom ves čas ukvarjati in to strokovno. Torej bo morala biti prisotna v oddelku nenehno vzgojiteljica. Doslej pa je v času počitka poskrbela zanje varuhinja in to ena za dva oddelka. Po sedanjih predvidevanjih bi potrebovali v občini 21 oddelkov, 16 v Titovem Velenju in 5 v Šoštanju, ki bi delali po novem. Otrokom bo treba zagotoviti dodatni obrok. Celotnih dodatnih stroškov seveda ne bo mogoče naprtiti staršem, zato bo treba najti v okviru proračuna nekaj sredstev tudi v ta namen. Po sedanjem izračunu okoli 1,603.536 dinarjev. Velenjski izvršni svet bo predlog, ki so ga pripravili v otroškem varstvu, temeljito preanalizirali in skušali najti ustrezno rešitev. (mz) Kako smo v občini Velenje gospodarili lani? Proizvodnjo smo precej povečali V tem času se nimamo pravih pokazateljev gospodarjenja v lanskem letu, saj bodo organizacije združenega dela šele v tem mesecu oddale zaključne račune, ki bodo dali jasno sliko, na oddelku za družbeno planiranje komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa so nekaj podatkov, seveda zgolj informativnih, že zbrali. Pa jih poglejmo! Industrijsko proizvodnjo nam je uspelo lani v občini Velenje povečati v primerjavi z letom 1988 za 9,6 odstotka. Najbolj uspešni so bili v proizvodnji električnih strojev in aparatov (31 odstotkov več so naredili kot leto poprej), pa v proizvodnji usnja in krzna (22 odstotkov) in grafični dejavnosti (II odstotkov). Najbolj pa je upadla proizvodnja gradbenega materiala (za 32 odstotkov), tekstilne konfekcije, predelava plastičnih mas. Pridobivanje premoga je doseglo 97,5 odstotka, elektrogospodarstvo pa 95,5 odstotka višine iz leta 1988. Na tuje so naše organizacije združenega dela prodale za 3 odstotke več izdelkov kot leta 1988, večinoma za konvertibilno tržišče. Uvozile pa so za 10 odstotkov več. Vendar pa je skupni izvoz še vedno precej večji od uvoza, za 7,6 odstotka. Cene so v lanskem letu strahotno naraš- čale. Lani so bile višje od povprečja leta 1988 za 1306 odstotkov, če pa primerjamo decembrska nivoja pa kar za 2772 odstotka. Med posameznimi panogami so po izrazitem porastu cen izstopale: proizvodnja prometnih sredstev, proizvodnja in predelava tobaka, predelava nekovinskih rudnin ... Pa še osebni dohodki! V decembru je znašal povprečni osebni dohodek na delavca v občini Velenje 4334,10 dinarjev (v gospodarstvu 4254,24, negospodarstvu pa 4953,56 dinarjev). Od republiškega povprečja je bil osebni dohodek v gospodarstvu decembra dobrih 15 odstotkov višji, v ne-gospdoarstvu pa je tudi malenkost presegal republiško povprečje, za 0.8 odstotka. Če primerjamo rast osebnih dohodkov v preteklem letu z rastjo življenjskih stroškov, so nam plače lani realno porasle za slabih 26 odstotkov. M. Zakošek Kaj imenujejo ljudje najraje neumno? Tisto pametno, česar ne razumejo. Marie Ebner — Eschenbach Družbene dejavnosti Odeja je prekratka Programu družbenih dejavnosti v tem letu je bila namenjena osrednja pozornost zadnje seje izvršnega sveta. Žal so morali ugotavljati, da je za potrebe na tem področju kupček denarja močno omejen, letos še nekoliko bolj, ko smo prenesli del programov s tega področja na republiško raven. Ob tem pa se je dogodilo, kar se pri centralizaciji tovrstnih aktivnosti rado dogaja: odliv sredstev iz občine je večji kot znaša vrednost v republiko prene-šenih programov. To nikakor ni in ne more biti sprejemljivo, saj je bila z reorganizacijo družbenih dejavnosti predvidena racionalizacija. Torej bi se morali stroški zmanjšati na vseh nivojih, tudi na repu- bliškem. Tako pa zategujemo pasove še vedno samo na nekaterih mestih, menda trenutno samo na ravni občine. Združenemu delu zatrjujemo, da obveznosti v te namene ne bomo več povečevali, številke pa potem kažejo drugače. Očitno bomo morali varčevanje na vseh nivojih zahtevati bolj odločno. Odeja pod katero bi radi spravili vse kar mora občina prispevati za šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, raziskovanje, je močno skrčena in če jo še tako napenjamo, čisto vsega kar bi radi spravili pod njo, ne bomo mogli pokriti. Pa vendar, če smo dovolj selektivni in ob tem upošte- vali zmožnosti našega hudo iztrošenega gospodarstva, po sedanjih finančnih pokazateljih lahko obdržimo sedanji standard na omenjenih področjih. To seveda pomeni, da bomo lahko pokrivali le obstoječe programe, novih pa v nobenem primeru ne bomo mogli vključevati. Največji problem nastaja v kulturi, kjer svojih programov zlasti na področju varstva kulturne dediščine nimajo sfinanciranih, težave pa bodo gotovo tudi v telesni kulturi, predvsem na področju pokrivanja stroškov bazenov in rekreacijskega centra Golte. MIRA ZAKOŠEK Milan Kučan obiskal Gorenje Rekova Elektrostrojna oprema vam ponuja priložnost Ce gradite, pa ne veste kako po III. fazi, kličite ESO Ko človek nekaj potrebuje, ne ve, na koga naj se obrne, da mu bo najlaže pomagal. Če recimo ta čas investirate v karkoli — lahko tudi v individualno stanovanjsko hišo, ali kak lokal, pa vam s pomočjo Rekove Elektrostrojne opreme lahko pomagamo razrešiti zadrego — kako po III. gradbeni fazi? Montažna dejavnost je namreč eno od področij dela podjetja Elektrostrojne opreme, na kateri je zaposlenih ta čas blizu dvesto delavcev, ki se spoznajo na projektiranje, do-projektiranje, svetujejo, pomagajo pri dobavi in montaži vseh elektroinstalacij-skih, strojnoinstalacijskih, krovskokleparskih in izola-terskih del, pa seveda ključavničarskih del in vse vrste drugih konstrukcij. Po tem je Esova monta- žna dejavnost znana širom Slovenije, poznajo pa jih tudi v drugih delih države, pa tudi zunaj. »Trenutno delamo v Nemški demokratični republiki in Sovjetski zvezi. Če je potrebno, se povežemo tudi z drugimi sorodnimi podjetji. Zanimivi pa so nam seveda tudi individualni graditelji hiš na našem ožjem območju recimo, ne samo večja dela na poslovnih in industrijskih objektih, kar tudi delamo,« pravi Pavel Planine, vodja montažne dejavnosti v tej firmi. Poleg že tradicionalne ponudbe na trgu, so individualnim graditeljem ponudili posebno ugodno priložnost — obročno odplačevanje vseh storitev, ki jih ima Elektrostrojna oprema v svojem programu. »Na osnovi projektov, ki jih ima graditelj, i/delamo predračunsko vrednost instalacijskih del, z vso potrebno dokumentacijo. Na osnovi te smo se v Elektrostrojni opremi pripravljeni z vsakim graditeljem posebaj dogovarjati o njegovih zmožnostih plačevanja. Pogovorimo se o številu obrokov in seveda tudi načinu obrestovanja pri obročnem odplačevanju. Obrestne mere pa vsekakor ne bodo presegle znanih bančnih obrestnih mer,« nam je razložil Marjan Domanjko, samostojni komercialist prodaje v tej firmi. Če vas ob vsem zapisanem zanima.še kaj drugega, potem se telefonično ali osebno obrnite na prodajno službo montažne dejavnosti Rekove Elektrostrojne opreme, kjer vam bodo radi prisluhnili. (mkp) Prejšnji četrtek, 1. marca, opoldan je Milan Kučan skupaj z Janezom Kocjančičem in Silvom Komarjem obiskal koncem Gorenje. Po ogledu proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov in televizijskih sprejemnikov so se gostje sešli z vodstvom koncema Gorenje in sekretarji organizacij ZKS — Stranke demokratične pre- nove. Govorili so o novi organiziranosti Gorenja, lanskoletnem poslovanju in načrtih za leto 1990 ter o projektu Internacionalizacije Gorenja. Med razgovorom so se dotaknili tudi usmeritev protiinflacijskega programa Zveznega izvršnega sveta in učinkov njegovega dosedanjega uresničevanja. „t, .»«•*% m 5? 15 " Žfc j* Gorenje Vse večje neskladje med cenami in stroški V prvih dveh mesecih letos so Gorenjeva podjetja v Titovem Velenju in Nazarjah večinoma uresničila proizvodne načrte, prav tako pa je bilo tudi na tuje prodano več izdelkov kot običajno v prvih dveh mesecih leta. Zaradi težav pri prodaji doma, posebej še zaradi bojkota nakupa tudi Gorenjevih izdelkov v Srbiji, podjetja namenjajo vse več proizvodnje za izvoz. V Gorenju Gospodinjski aparati, na primer, so za tuje trge namenili januarja in februarja že več kot 80 % vse proizvodnje. Tako bo, kot vse kaže, tudi v naslednjih mesecih. Znano pa je, da izvoz zadnje čase ni spodbujen. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da Gorenje cene svojih izdelkov ni sprertfi-njalo od konca novembra. Ob tem pa so tako decembra kot januarja in februarja naraščale cene surovin in reprodukcijskih materialov, višajo se tudi drugi stroški. Vprašanje je, koliko časa je mogoče vzdržati takšno dohodkovno neskladje, posebej tudi spričo dejstva, da se zaostruje tudi likvidnostni položaj, in sicer zaradi vzrokov znotraj in zunaj Gorenja. V Gorenju si prizadevajo, da bi uresničili vse letošnje cilje. Pri tem se zavedajo, da je v sedanjem trenutku ena najpomembnejših nalog obvladovanje, pravzaprav zniževanje stroškov vseh vrst in na slehernem delovnem mestu. Razumljivo je, da bo treba še nadalje okrepiti prizadevanja za večanje prodaje, posebej še na domačem trgu, prav tolikšno, če še ne večjo pozornost, pa bo treba nameniti doseganju načrtovanih rezultatov poslovanja, tudi s še prizadevnejšim delom. V Gorenjevih podjetjih so že pripravili posebne programe za obvladovanje, zniževanje stroškov in drugih aktivnosti, ki naj pripomorejo, da tudi za prihodnje mesece, v še bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja, zagotovijo nemoteno delo in proizvodnjo. Naloge so zahtevne in bo terjalo njihovo uresničevanje, kot smo enkrat že zapisali, resnično izjemne napore prav vseh delavcev. (an) Predstavniki Gorenja so, na primeru tega koncema, opozorili med drugim na posledice ne-spodbujanja izvoza, sedanje politike tečaja dinarja in drastičnih ukrepov na področju kreditno monetarne politike. Povedali so, med drugim, da se je v zadnjih treh mesecih lanskega leta zaradi politike tečaja dinarja, ki jo vodi Zvezni izvršni svet, in blokade pri prodaji Gorenjevih izdelkov v Srbijo dobiček koncema Gorenje več kot prepolovil. Po besedah najodgovornejših predstavnikov Gorenja pa so nenormalne (občutno prevelike) tudi obremenitve gospodarstva, in to z družbeno nadgradnjo vseh oblik. Milan Kučan je med obiskom v Gorenju govoril med drugim tudi o praktičnih učinkih delovanja protiinflacijskega programa Zveznega izvršnega sveta. Janez Kocjančič pa je opozoril na izredno pomembnost prizadevanj Gorenja za sodobno organiziranost in ostvaritev mednarodne kakovosti, prav tako pa tudi na Gorenjevo poslovno filozofijo, to je filozofijo nenehnih sprememb in dograjevanj. Mednarodni kriteriji poslovanja pa so po besedah Janeza Kocjančiča tudi edini kriteriji za preživetje. (an) Gorenje Praznovanje 8. marca Letošnjemu praznovanju 8. marca so dali v Gorenjevih podjetjih v Titovem Velenju novo vsebino. Tako so se zadnje dni lahko delavke Gorenja pogovorile s strokovnjaki z različnih področij oziroma se pozanimale za razne napotke. V Gorenju so bili zdravnik-pediater, pravnik oziroma psiholog, pa modni krea-tor, kozmetičarka in frizerka. Danes, na praznik žena, pa bo v Gorenju krajša priložnostna slovesnost. Nastopili bodo recitatoci osnovne šole Miha Pintar-Toledo in mešani pevski zbor Gorenje. (vš) Gorenje MGA - 39OO SekljalllikOV Poročali smo že, da so 12. februarja začeli v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah z redno proizvodnjo sekljalnikov. Letos naj bi jih naredili, kot načrtujejo, 120.000, od tega za prodajo na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge kar 100.000. Februarja so v Nazarjah izdelali skoraj 3.900 sekljalnikov, od tega 2.800 za izvoz. Istočasno z redno proizvodnjo sekljalnikov pa je že stekla tudi poskusna proizvodnja nekaterih dodatnih priključkov za ta večnamenski mali gospodinjski aparat. (ek) Gorenje Glin 280 delavcev po evropsko S I. marcem velja nova razporeditev delovnega časa, tako imenovani evropski delovni čas. tudi za okrog 280 delavcev Gorenja Glin, Lesne industrije Nazarje. Nov razpored delovnega časa imajo vsi zaposleni v vodstvu podjetja ter zaposleni v strokovnih službah, ki operativno niso vezane na proizvodnjo oziroma na začetek dela v proizvodnji (splošno kadrovska služba, organizacija poslovanja, finance, računovodstvo, trženje, razvojno tehnično področje in investicije), zraven njih pa še tisti delavci vzdrževanja oziroma vodenja proizvodnje, planiranja in oskrbe, ki delajo samo v dopoldanski izmeni. Obvezna prisotnost na delu za vse, za katere velja nova razporeditev delovnega časa, je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek pa od 8. do 12. ure, sicer pa je mogoč začetek dela med 7. in 8. uro, mogoč zaključek dela pa od ponedeljka do četrtka od 16. do 18. ure, v petek pa med 12. in 14. uro. Opoldanski odmor, čas za malico, pa je med 12. in 12.30 uro. (ek) Edo Jedlovčnik o delu, obrti in podjetništvu Izzivom je treba slediti Med pravo poplavo kiča si ročno delo v zadnjem času spet pridobiva svojo veljavo. Gotovo tudi po zaslugi redkih, ki se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo. Eden takšnih je EDO JEDLOVČNIK iz Šmartnega ob Paki. Obiskali smo ga ter z njim katero rekli ne samo o dejavnosti, ampak tudi o obrti in podjetništvu. V mladostnih letih mu je pomenilo izdelovanje slik iz naravnega cvetja — neke vrste herba-rija — konjiček, nato se je odločil za popoldansko obrt, pred tremi leti pa se je pridružil rednim obrtnikom. In kakšna je pot, po kateri stopa? »Ni tako enostavno kot bi kdo mislil. Izdelovanje slik iz naravnega cvetja je neke vrste umetnost s svojimi zakonitostmi. Segajo pa od rasti, trganja, do postopkov sušenja, skladiščenja in podobno. Tu uvajanje sodobnih delovnih metod in pripomočkov nič ne pomaga. Za nas velja pravilo: hiti počasi. Vse zahteva svoj čas in način,« razlaga Edo. Za nameček je veliko odvisno od narave, ki pa zna biti včasih pošteno muhasta. Lani, na primer, ni bila posebej radodarna, čeprav sega področje, kjer sogovornik nabira cvetje, od Golt, Kranjske gore do Vršiča. Toda, nabiranje in priprava cvetja za končni izdelek še ni vse. Treba je poznati tudi druge materiale pri oblikovanju šopkov, pri izdelavi slik pa tudi ma- lo domišljije in spretnosti. Vsega se je Edo naučil od staršev, ki so se s tovrstnim ročnim delom ukvarjali že v njegovi rani mladosti. Še danes mu Izidejo prav njihovi nasveti, izkušnje, pa tudi pomoč pri izdelovanju. Eda veseli, da ljudje vse bolj in bolj cenijo ročno delo, čeprav še ni ovrednoteno tako kot izven meja domovine. Mnogo manj veselja pa poraja vprašanje: ročno delo in obrt. »Poglavje zase. Ne-plačilna sposobnost kupcev je eden od razlogov za sive lase, neustrezna davčna politika pa drug. Ta obrtnika ne nagrajuje. Prav nasprotno. Minila so leta, ko je obrtnik imel kapital, ki mu je za razvoj potreben. Vsaj zase trdim, da sem neke vrste entuziast.« Kot pravi, je njegova »rezerva« predvsem ta, da dela vse sam; od izdelovanja okvirjev do rezanja stekla. Že res, da se obljube spreminjajo v dejanja, toda prepočasi. Evropa 92 je, po njegovih besedah, predaleč predvsem zaradi zapletenih in nedodelanih zakonov. Dajatve obrtnikom so se v zadnjem času približale obveznostim združenega dela, obrtnik pa še vedno ni pravna oseba kljub temu, da sam vodi knjige, odgovarja za lastno poslovanje. Zaradi takšne nedorečenosti se je moral Edo odločiti za podjetništvo. Drugače oblik sodelovanja s tujim partnerjem ne bi mogel izpeljati. »Podjetništvo je zame izziv in velika neznanka. Ne vem, če bo sodelovanje z nemškim partnerjem obrodilo željene sadove, ker o vsem tem premalo vem in ne poznam vseh pasti. Toda, mlad sem in v življenju hočem doseči še kaj več. Ne morem, niti ne smem ostati tu. kjer sem danes, pa čeprav se ukvarjam le z ročnim delom.« Če hočeš biti uspešen podjetnik, se je treba z vsem, kar sodi vanj, pošteno spoprijeti. Edo se tega krepko zaveda. Prvi korak, ki ga je naredil za to, je prodaja izdelkov brez posrednika: nekaj zaradi cene, nekaj pa tudi zaradi neosveščenosti nekaterih trgovcev, ki cesto ne vedo, kaj prodajajo. Neizbežna pa je tudi razširitev programa. Slednje narekuje nemški partner, s katerim bo sodeloval v prihodnje. Bolj kot za slike iz naravnega cvetja se ta namreč navdušuje za žganje in slikanje na panel plošče. »Vredno je poskusiti, saj kdor ne reskira. ne profitira.« Edo je vsem dogajanjem navkljub optimist. Vzroke zanj ima: v znanju, v volji, pripravljenosti in nenazadnje tudi v izzivih. Sodelovanje s tujim partnerjem pa naj bi mu omogočilo nenehen stik / razvitim svetom, razvoj, ohranitev ali še izboljšanje kakovosti, s tem pa tudi lažjo pot do uresničitve življenjskih ciljev. Kdo koga zavaja? V prejšnji številki Našega časa je pod naslovom JE PREDSEDNIK ZAVEDEL DELEGATE samozvani velenjski ekolog in predsednik ZELENIH Velenje razčlenjeval stališče Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja v zvezi s pobudo ZELENIH o namestitvi treh monitorjev na javnih mestih za neposredno in sprotno obveščanje prebivalstva o onesnaženosti zraka. Pri tem je ugotovil, da je predsednik Komiteja izkoristil verjetno eno zadnjih možnosti, da bi občinske delegate prepričal v kako neproblematičnem okolju živijo in vse skupaj proglasil za slabo šalo. Čeprav se je v razčlenjevanju Poročila o načinu informiranja prebivalstva in ukrepanju v primerih preseženih imisijskih koncentracij SOi z vsemi retoričnimi sposobnostmi trudil bralcem svojega članka dopovedati, da so bili skupščinski delegati slabo ali celo napačno seznanjeni z dejanskimi razmerami in se zato niso OGRELI za pobudo ZELENIH, pa mu izraženega suma v naslovu napadanega članka ni uspelo v ničemer utemeljiti in potrditi. Delegati, ki so bili prisotni na 40 zasedanju zborov občinske skupščine in pozorni bralci napadanega članka lahko ugotove, da jim predsednik Komiteja NI SADIL ROŽIC v zvezi z ekološkimi razmerami v Šaleški dolini. ampak jim je za obrazložitev stališča do pobude ZELENIH podal kratko in izčrpno poročilo o delovanju ekološkega informacijskega sistema TF.Š, o načinih informiranja prebivalstva in o ukrepanju v primerih preseženih koncentracij SO;. Stališče Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da poleg informiranja prebivalstva, kakršno je vpeljano namestitev treh ali večih monitorjev ni potrebno, oziroma ne bi bila racionalna rešitev, je bilo v zborih občinske skupščine soglasno sprejeto. Sprejeto je bilo zato, ker jim je bilo razumljivo, da s tremi monitorji na katerih koli javnih mestih ne moremo bistveno izboljšati obveščenosti vseh prebivalcev občine oziroma Šaleške doline o trenutnih imisijskih koncentracijah SOj. Naj predsednik ZELENIH VELENJA jemlje ugotovitev, da bi tako posredovane informacije služile le MIMOIDOČIM IN EKSTREMNO ZAINTERESIRANIM POSAMEZNIKOM za žalitev ali cinizem, ko od predlaganega načina informiranja objektivno ni mogoče kaj več pričakovati. Morebitno zaskrbljene, ogrožene ali celo bolne ljudi pa predsednik Komiteja nikjer ni označil za EKSTREMISTE; to je storil sam predsednik ZELENIH VELENJA, čeprav bi jih lahko označil le za interesente ali preprosto posameznike. Glede na takšno in podobno obračanje besed in posmehljivo kritiziranje vsega kar je bilo storjeno v zadnjih nekaj letih, ko smo v občini Velenje prišli v razreševanje ekološke problematike od NIČ pa do sprejema in izvajanja obsežnih ekoloških sanacijskih programov, v Komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja že dalj časa dvomimo o iskreni dobronamernosti in sposobnosti predsednika ZELENIH VELENJA storiti kaj konkretnega in objektivno mogočega za ekološko sanacijo Šaleške doline. Ta dvom se nam je pojavil že lansko leto, ko je Vane Gošnik v takratni komunalni skupnosti odločno nasprotoval uvedbi EKOLOŠKEGA DINARJA za zagotovitev sorazmerne obveznosti občine v sanacijskem programu TEŠ, potrjuje pa ga z vsepo-gostejšim pojavljanjem v zadevah, ki imajo malo izgleda na uspeh, zagotavljajo pa veliko pu-bliciteto (zapiranje TEŠ, zapiranje NEK, odstranitev Titovega imena iz imena našega mesta in podobno). Takšno ravnanje ZELENIH VELENJA, predvsem pa njihovega predsednika kaže bolj na politični marketing za bližnje volitve kot pa na resnično skrb za ogrožene. Če to ni zavajanje ... Predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože Mraz, ing. str. Volilni shod Zelenih Velenja Zeleni Velenja so imeli v soboto 3. marca javni volilni shod. Udeležili so se ga člani in predlagani kandidati za listo zelenih. O slednjih so se člani izrazili pritrdilno, tako da je po tej plati lista zaključena. Ostane jim samo še, da jo izvršilni odbor potrdi in opravi preostale formalnosti, ki jih narekuje volilni zakon. Beseda je tekla tudi o predvolilnem programu. Izluščilo se je mnenje, da ni pošteno ponujati volilcem gradove v oblakih in jih tako primamiti. Zeleni Velenja so namreč že na svojem ustanovnem zboru sprejeli 26. programskih točk, ki stojijo v času pred volitvami, stale pa bodo tudi po njem. Iz njih veje, da zeleni nimajo namena drobiti svojih moči z opredeljevanjem do vseh segmentov, ki sestavljajo naš vsakdan. Prepričani so, da jih morajo še v naprej krasiti predvsem konkretne akcije, s katerimi so že zaorali v politično ledino Šaleške doline. Na prvem mestu tako še vedno ostajata programski točki ; prva je, da bodo uporabili vsa zakonita sredstva za zmanjšanje emisije žvepla iz TEŠA za 90 % do konca leta 1990 in druga, da bodo z vsemi zakonitimi sredstvi pomagali pri zaščiti pravic državljanov ob poseganju RLV v njihov življenjski prostor. Na shodu so ponovno pritrdili potrebi, da si Zeleni kot stranka priborijo mesta v skupščinah. Le tako bodo lahko neposredno vplivali na odločitve oblasti, ki so povezane z ekologijo. Izkušnje kažejo, da je posredni vpliv kljub podpori javnosti, ki jih njihove pobude imajo, premalo! Sedanji sistem eno- barvnih skupščin je še podvržen vztrajnosti starih navad in je početje zelenih zdaj marsikdaj podobno borbi z mlini na veter. Temu v potrditev so na shodu spomnili na usodo treh ekoloških monitorjev, kijih v imenu prebivalcev doline zahtevajo zeleni, sedanja skupščina pa meni, da je strošek za to moderno opremo prevelik, ljudje pa da so že zdaj korektno obveščeni ... Kljub tem trenutnim »porazom« zeleni ne mečejo puške v koruzo. Te in druge pobude bodo pač sprožili v novoizvoljeni skupščini. Težišče njihovega dela pa bo tudi poslej usmerjeno proti degradacijam, ki jih povzroča energetski gigant v Šaleški dolini. To je namreč tako velik zajec, da grma sploh ni več videti. Strah pred prihodnostjo Ali se res ne zavedamo ogroženosti obeh mest. Ali res nismo sposobni uvideti prostega lova posameznih investitorjev na naš skupen mesnti prostor. Sama se vedno bolj zavedava tragičnosti obeh mest. Ostane nam še zadnje časovno.obdobje, prihodnost mestnega centra. V zraku je čutiti pripravo na dva navala na centralni mestni prostor. Nov šolski center in prizidek knjižnici. Na primeru našega šolskega centra, projekta, ki je v fazi pridobivanja zelene luči, lahko izraziva, da se nepripoznavanje arhitekturnega mestnega koncepta Velenja nadaljuje. Upravljalci šolskega centra zelo nazorno prikazujejo svojo dosedanjo dejavnost. Jasno precizirajo željo po evropizaciji in znanstveno dokazujejo potrebe po delavnicah in razširitvi pro- gramov. V ogledalu realizacije teh želja, o arhitekturi novih ambicij pa ne zvemo skoraj ničesar. In tako smo lahko priča, da se zopet ponavlja proces, kako se mestno pomembna arhitektura pre-zentira šele v svoji zadnji, izvedbeni fazi. Takrat pa je navadno že prepozno in meščanom nam ne ostane drugega kot da občutimo svojo nemoč v pravočasni preprečitvi arhitekture, ki aktivno sodeluje v procesu razpadanja mesta. Nihče se ne zamisli nad tem, da z našim prostorom še vedno gospodarijo isti ljudje, ki so hoteli še nedavno tega izničiti Šoštanj Danes so taisti oblastniki, v želji samoohranitve, pripravljeni žrtvovati Velenje. Njihova neiskrenost v razumevanju arhitekture se boleče demonstrira z njihovim bojkotiranjem ponovnega preporoda Šoštanja. Vedno rajši pa pokleknejo pred vsakim vdorom kapitala na račun naših skupnih mestnih prostorov (razvoj To-polšice). Če ne bomo uspeli pravilno, brez raznih političnih predsodkov, ovrednotiti arhitekturno vrednost tako Šoštanja kot Velenja in če si ne bomo priznali, da je arhitektura (kot umetnost gradnje) iz naše doline povsem izrinjena, tako dolgo bomo lahko samo nemočno opazovali kako postajata mesti vse grši. Mestna identiteta postaja vedno bolj abstraktna, brez nje (opozarjava!) ni več Velenjčana niti Soštanjčana. Ostanejo le anonimni prebivalci nekega kaotičnega prostora. Konec Nande KO R PNI K Edi VUČINA Predstavimo kandidate za občinsko skupščino Že smo v sredini volilnega vrveža in mesec marec bo minil, kot bi pihnil. V začetku predvolilnega boja smo si obljubljali, da bomo javnosti predstavili kandidate za občinske in predvsem republiške poslance. Ustavili smo se samo pri Kučanu in dr. Pučniku. Kaj pa vsi ostali'.' V 7D smo edino lahko prebrali intervju z dr. Rajkom Pirnatom, predstavnikom Demos. Tu je še cela plejada mož, ki kandidirajo na obeh straneh. Gotovo vemo, da je tudi od poznavanja teh mož odvisen naš glas. Dnevno časopisje bi moralo vsak dan izpostaviti enega ali dva kandidata. Mogoče bi zaradi kon-trastiranja izbirali po enega iz vrst SZ in ZK, ter enega iz Demos. Ljudje morajo poznati svoje kandidate, ker jim morajo zaupati. Sicer se bo res zgodilo tako, da aprila še ne bodo opredeljeni vsi volilci. Programi obojih so si zelo podobni. Osebnost, ki zastopa določen program, lahko odločilno vpliva na volilca. Vpliva njegova strokovnost, njegova preteklost, njegova sociološka povezanost z ljudstvom. Vse to so pomembni kazalci, ki bodo vzpodbujali in usmerjali vo-lilce, da se bodo pravočasno odločili. Ne odlašajmo — kajti čas je že v zenitu, in nikomur danes v Sloveniji ni vseeno, kdo bo zmagal. Z izvoljenimi možmi želimo lepšo prihodnost, več medsebojnega razumevanja in strpnosti, pa tudi več reda in zakonitosti v prostoru na sončni strani Alp. -Viš Vinko Šmajs, Titovo Velenje, Efenkova 2928. 2. 1990 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VELENJE VABI vse člane, da se udeležijo VOLILNEGA ZBORA, ki bo v soboto, dne 10. 03. 1990 ob 18.00 v sejni dvorani GASILSKEGA DOMA v Šoštanju. Predstavili bomo politični program ter izvolili kandidate za družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje. OBČINSKI ODBOR ONESNAŽENOST Z RAKA V dneh od 16. 2. 90 do 5. 3. 90 so bile na po- sameznih mestih izmerjene naslednj e koncentra- ci j e SO; višje od 1/2 urne MIK 0.75 mg/m3. Koncentra- Datum: Ura: Merilna cije postaja SO2 mg/m3 26. 2. 01.00 Gr. Gora 0.81 08.30 Gr. Gora 0.89 18.30 Šoštanj 0.79 19.00 Šoštanj 1.78 19.30 Šoštanj 1.53 20.00 Šoštanj 1.68 20.30 Šoštanj 1.94 21.00 Šoštanj 1.16 27. 2. 11.00 Šoštanj 1.02 1. 3. 04.30 Šoštanj 1.57 05.00 Šoštanj 1.03 07.00 Šoštanj 1.68 07.30 Šoštanj 1.89 gorenje glin nazarje Izkoristimo podstrešja Vdahnimo jim strešna okna Gorenje - Glin • izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa • s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili • z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine • s štiridelno obrobo Strešna okna so vam na voljo v vseh razstavnoprodajnih centrih Gorenje, ter v Kovinotehni, Eri, Slovenijalesu Medlog in Lesnini Leveč. Obiščite nas! Gorenje Glin, Lesna industrija, p. o. 63331 Nazarje 32 Telefon: (063) 831-321, 831-931 Telex: 33624 YU GLIN Telefax: (063) 831-705 6. stran naž čas ■■■■^■■■■■^Mai'/oMH^HliM Programski dokument ZKS SDP Velenje Naše izhodišče je človek, ki hoče živeti v miru, svobodi, ustvarjalnosti, v soglasju z naravo, zdravo, v enakopravnosti, socialno varno, v druženju, ljubezni, sreči, igri in lepoti. Za nas sta smiselna in truda vredna le gospodarjenje in politika, ki upoštevata primarnost teh potreb. vaš program, skupaj bomo program ZATO naj postane naš program dograjevali in uresničevali, skupaj smo že veliko zgradili, ponosni smo na ljudi občine Velenje, vložili bomo vse znanje in izkušnje za napredek naše domovine, CILJ NAŠEGA PROGRAMA JE: zgraditi bogato in odprto demokratično skupnost ustvarjalnih, prijaznih, ponosnih in srečnih ljudi. VOLILCEM SE ZAVEZUJEMO, da bodo izvoljeni delegati naše stranke v skupščinah uresničevali program »ZA EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA« ZAUPAJTE NAM, SAJ HOČEMO: Zdravo življenje, za vse v miru, ljubezni in svobodi, odprto skupnost ustvarjalnih, ponosnih in srečnih ljudi. Zagotoviti enake možnosti ustvarjanja osebne in skupne sreče, razvoja na osnovi znanja, ustvarjalnosti, podjetnosti, poštenega dela za vse ljudi, ne glede na politično ali nacionalno pripadnost. Ohraniti ponos, naše dostojanstvo in vrednote našega naroda v Jugoslaviji in svetu. PREDNOSTNI CILJI IN NALOGE V OBČINI VELENJE Prednostne cilje v občini Velenje vidimo v povečanem vlaganju v človeka, njegovo zdravje, kulturo in kvalitetno življenje, v znanje in okolju neškodljiv gospodarski razvoj. Občina Velenje naj bo prijazen dom njenim prebivalcem, še posebej otrokom, s čistim okoljem, urbano lepo urejena in ljubezniva gostiteljica vsem. Odstranimo vse ovire in ustvarimo možnosti za: — preobrazbo gospodarstva, razvoj novih podjetij, drobnega gospodarstva, obrti in legalizacijo vseh oblik dela, — razvoj kmetijstva in podeželja, — razvoj turizma in trgovine, — razreševanje problemov v prostoru in okolju, — sproščanje iniciative posameznika na vseh področjih življenja in dela, — zagotavljanje socialne varnosti, zmanjšanje brezposelnosti, višji družinski in družbeni standard, — odstranitev ovir, ki invalidom onemogočajo svobodno gibanje in udejstvovanje, — izobraževanje, ustvarjalnost in razvoj, — zdravo življenje in učinkovito zdravstvo, — kulturo v kateri se lepota druži z resnico, — telesno kulturo za zdravoživljenje, osebni razvoj in tudi vrhunske rezultate, — društva za organizirano, sproščeno, ustvarjalno in polno življenje človeka, — pošteno in popolno informiranje, — varstvo ljudi in premoženja pred požari in drugimi katastrofami ter učinkovito organiziranje pomoči, — varen promet in varno opravljanje dela, — učinkovito občinsko upravo, odzivno na probleme ljudi, — poštene volitve Sedanjost občine Velenje je pogovor s preteklostjo. Ko otroci prepoznavajo obraz svojih očetov, naj vedo, da so dediči izjemnega izročila, poštenih, ustvarjalnih in delovnih ljudi vrednih spoštovanja in ponosa. PREDNOSTNE NALOGE DOGRADITEV DOLGOROČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA Vstopamo v novo razvojno etapo, ki terja spremembe »NAČRTA VELENJE 200« in dograditev dolgoročnega programa občine Velenje. Upoštevali bomo vse prednosti in slabosti dosedanjega razvoja in skupno dogovorjene usmeritve razvoja Slovenije. GOSPODARSTVO Uspešna, odprta izvozno usmerjena podjetja, ki sama razpolagajo z dohodkom so edini nosilec razvoja družbe. Ustvarjali bomo možnosti za: preobrazbo obstoječega gospodarstva. nastajanja novih podjetij, razvoj drobnega gospodarstva, obrti, trgovine, kmetijstva in turizma ter legalizacijo vseh oblik dela. Posebej bomo spodbujali nastajanje novih srednjih in malih podjetij z večjo uporabo znanju in manjšo porabo surovin, energije in z ekološko čistimi programi, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta za sedanjo in bodočo generacijo. Možnosti bomo ustvarjali: 1. Z zmanjšanjem obremenitev in drugimi ukrepi. 2. Z odprtostjo za pretok znanja, kadrov, kapitala in idej. 3. Z upoštevanjem komparativnih prednosti in slabosti: PREDNOSTI: Geografska lega, razvita gospodarska struktura, usmerjenost v izvoz, struktura usposobljenosti ljudi, akumulirano znanje, nivo infrastrukture.. SLABOSTI: Rast nezaposlenih, ekološko stanje, malo število gospodarskih subjektov, prometna zaprtost, nerazvite funkcije občine kot komune itd. PROSTOR IN OKOLJE Kakovost okolja je za nas osnovno vprašanje obstoja in humanih odnosov. S svojim odnosom do nakopičenih problemov v prostoru in okolju bomo: 1. Izvedli ekološke sanacije v skladu s sklepi SO Velenje in sprejetimi programi. 2. Sprejeli in uresničevali republiški sanacijski program ki mora vsebovati: — sanacijo obstoječih objektov energetike, — uveljavljanje alternativnih virov energije in čistih goriv, — strokovno uporabo škropiv in gnojil v kmetijstvu, in občinski program, s posebnim poudarkom na ureditvi: — čistilnih naprav — odlagališče komunalnih in posebnih odpadkov naše občine. — ravnanja ljudi za čisto in zdravo okolje. Posebej bomo vztrajali na upoštevanju in spoštovanju dogovorjenih ROKOV in uveljavljanju odgovornosti. IZOBRAŽEVANJE ZA USTVARJALNOST IN RAZVOJ Znanje in rezultati so lahko edini pogoj za osebno napredovanje lasten in družbeni razvoj. 1. Zahtevamo strokovnost posameznim šolam, odgovornost za izvajanje učnovzgojnih programov. Vztrajamo na samostojnosti šol, v kateri bo učitelj odgovorni izvajalec učnovzgojnih programov. 2. Zagotovimo srednješolcem svobodno izbiro programov in šol, dolžnost stroke pa je, da omogoči prehodnost programov, oblast pa mora zagotoviti sodobno opremljeni prostor. 3. Razmere tudi narekujejo takojšnje akcije kot so: — končanje telovadnice v šoli Salek, — prostorsko in tehnološko opremo za izvajanje pouka v OŠ in CSŠ, — enoizmenski pouk, — študentom višjih in visokih šol omogočiti višji standard v kraju šolanja in še večjo povezanost z našimi podjetji. 4. Spodbudili in odprli bomo akcije, za izobraževanje že zaposlenih. SOCIALNA VARNOST Temeljna prednostna naloga politike socialnega varstva je zagotoviti otroku in njegovi družini kvalitetne življenjske razmere, ker sta otrok in družina hkrati temeljna nosilca biosocialne reprodukcije družbe in s tem njenega ohranjanja in obnavljanja. 1. V ta namen bomo ustvarili možnosti za: — ugodnejše načine pridobivanja stanovanj, — možnosti zaposlitve, — ustrezno socialno varnost v primeru brezposelnosti oz. iskanja zaposlitve po končanem izobraževanju, — davčne olajšave in možnosti kreditov, — zagotavljanje predšolskih ustanov za varstvo in vzgojo otrok ter fleksibilnost delovnega časa teh ustanov in zaposlenih, — posebno varnost matere in otroka v času nosečnosti in rojstva, — delitev bremen stroškov nege, varstva, vzgoje in izobraževanja otrok med družbo in družino (socialnovarstvene pomoči, štipendije itd.), — spodbujali razne oblike pomoči družini in posebne programe, prirejene specifičnim kategorijam ljudi. - da se v okviru javnih financ zagotavlja družbena pomoč dejansko ogroženim. 2. Posebej bomo vztrajali na legalizaciji vseh oblik dela — delo na domu. — privatno delo, — razna občasna priložnostna dela ZDRAVSTVO Pravočasno storimo vse za zdrav način življenja v primernem okolju in urejenih razmerah. Ustvariti hočemo možnosti: 1. Za gospodarno in učinkovito mrežo zdravstvenih organizacij. 2. Za visoko kakovost zdravstvenih storitev (tudi z uvajanjem zasebne prakse) 3. Vsem dostopne kvalitetne zdravstvene storitve. KULTURA Pestrost kulturnih programov naj v bodoče izraža potrebe našega prebivalstva. Kultura mora postati način življenja. Poklicani in odgovorni smo za to, da ohranjamo kulturna izročila naših prednikov, stara mestna jedra, kulturne spomenike, da jih ne bo uničil čas. Zato bomo ustvarili možnosti za: 1. Revitalizacijo Starega Velenja in Šoštanja, 2. Zaščito kulturnih spomenikov. 3. Razvoj in ohranjanje narodnih običajev, tradicij in razvoj amaterske in profesionalne kulture. INFORMIRANJE Ustvariti hočemo razmere, da bo informiranje dostopno vsem, tako nas čakajo naslednje naloge. Naprimer: 1. Ureditev prostorov in opreme Informativnega centra občine Velenje. 2. Dokončati telefonsko povezavo. 3. Dograditev kabelsko razdelilnega sistema za celotno občino in opredelitev upravljalca. VAREN PROMET 1. Odpravili bomo: — vse črne točke s semaforizacijo, — pešcem, kolesarjem in invalidom namenili več urejenega prostora, poiskali bomo nove možnosti javnega prevoza ter prostor za sodobne parkirne hiše in prostore. 2. Usmerili svoje aktivnosti za odpravo komunikacijskih preprek z drugimi središči, posebej Ljubljano. 3. Podpirali in sodelovali bomo v aktivnostih za izgradnjo cestne povezave Titovo Velenje — Arja vas — Ljubljana. UČINKOVITO OBČINSKO SKUPŠČINO 1. Uveljavili bomo učinkovito skupščino občine, ki mora postati mesto dogovarjanja in nadzora nad uresničevanjem sklepov. 2. Organizirali bomo strokovno usposobljeno občinsko upravo. LISTA KANDIDATOV ZKS-STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO VELENJE Matjaž Natek Alenka Avberšek Ivan Marin Srečko Meh Miroslav Trampuš Rafael Berločnik Jože Robida Kari Drago Seme Marjan Jendovnicky Vojko Lončarič Štefka Kordeš Jože Krk Irena Brložnik Bojan Kontič Vida Žolnir Jože Groznik Janez Basle Marija Žužek Boris Krevzel Franc Druks Osman Hasič Stane Žula Milojka Plamberger Alojz Kovše Adem Biščič Marija Bračič Matjaž Klemenčič ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SRS dr. Stane Pejovnik Irena Brložnik Ivo Kos Rudi Udrih Občinska konferenca Liberalna stranka V skladu s portoroškimi sklepi in zaradi paraliziranosti dela v predsedstvu smo v Velenju že izvedli reorganizacijo občinske konference ZSMS — Liberalne stranke. Začasno predsedstvo sestavlja pet članov, vsi smo neprofesionalci. Želimo pa delati, naš prostor v predvolilnem boju je jasen. Hočemo prekiniti z neučinkovitim in enopartijskim sistemom, toda ne želimo rušiti vsepovprek. ZSMS- Prejeli smo Ne verjamemo, da nas lahko vodijo isti ljudje, ki so nas pripeljali v današnje stanje, hkrati nas ne zanima oblast zaradi oblasti. Smo za svobodo posameznika in državljana. Nismo nacionalisti v službi dnevne politike, zahtevamo svobodo vsakogar, ki želi tu živeti in se vključiti v socialni sistem. Zato ne sklepamo predvolilnih koalicij, čeprav smo vedno pripravljeni upoštevati drugega. Zato gremo na volitve sami. ZSMS je po krškem kongresu delovala neodvisno tako od revolucionarnih kot od mračnih idej. Danes z nazivom Liberalna stranka nadaljujemo začrtano pot in določamo svoje mesto v slovenskem političnem prostoru. Brez nas bi bil ta prostor prazen, politika bi bila preresna zadeva z neslanim humorjem. V tem trenutku se opredeljujemo do naslednjih problemov: 1. Zahtevamo avtocesto Arja vas —Ljubljana in od tega ne bomo odstopili. Štajerska pomlad naj prinese okno v svet. Današnja povezanost je katastrofalna, na cesti je stalna nevarnost nesreč. 2.Ekologija ni samo stvar zaprtja jedrske elektrarne, ampak je stvar celovitega odnosa do narave. Sklepi sedanje velenjske skupščine glede ekologije so večinoma dobri, zahtevamo stalno in jasno informiranje glede onesnaženosti zraka. 3. Sprožamo reševanje problema umiranja mladih vojakov. Zahtevamo, da republiška skupščina zaščiti tiste, ki v marcu ne želijo oditi na Kosovo. Opozarjamo na nasilno vojaško samovoljo in mlačnost slovenskega političnega vrha. Nudimo pravno in politično podporo mladim nabornikom. 4. Ali bomo živeli v Titovem Velenju ali Velenju ni stvar ene ali vseh političnih strank, ampak je zadeva ljudi, ki tu živijo. Zato zahtevamo referendum o spremembi imena mesta. 5. Življenje, status in bogastvo Velenjčanov, ki to želijo biti in tu ostati, naj ne določa dnevna politika, pripadnost temu ali onemu narodu, marveč znanje, sposobnost in solidarnost. Nasprotujemo kakršnikoli diferenciaciji in zaprtosti. Smo svobodni, ker smo odprti. Ker so znani razlogi za prejšnjo paraliziranost OK ZSMS Velenje vabimo vse, ki mislijo podobno kot mi, k sodelovanju. Lahko se oglasijo v 3. nadstropju zgradbe sodišča kjer lahko podpišejo tudi pristopno izjavo. Hkrati obveščamo, da bo v četrtek, 8. marca, konferenca ob 18. uri, na kateri bomo določili kandidate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. ZA SVOBODO VSAKOGAR -ZA SVOBODO MISLEČEGA SVETA Predsedstvo OK ZSMS Velenje Liberalna stranka Spoštovano uredništvo! Predvolilna enobarvna kuhinja je bila že v preteklosti zelo zastarela reč, danes pa si kaj podobnega ne bi smeli niti zamisliti, če se imamo za demokratično, civilizirano, pravno in tržno usmerjeno družbo! Mi pa, tebi nič, meni nič, ravno to počnemo. Izvlekli smo iz zgodovinske ropotarnice, ne tako davne preteklosti, boljševiški način predvolilnega boja tako, dà upravičeno lahko uporabimo izraz — kar se Janezek nauči, to tudi Janez zna! Namreč, predvolilni zbori so bili organizirani in sklicani od strani partije na oblasti in sicer tako kot to ustreza samo njej in njenim kandidatom! Najprej so izobesili nekaj plakatov (nisem videl niti enega samega) na neobičajna mesta, y lokalnem časopisu je bilo natisnjeno v zelo drobni tehniki, kar so gotovo naredili zaradi pomanjkanja prostora? Ljudje-volivci pa v teh kaotičnih časih manj zanimanja posvečajo prav tem oglasom in obvestilom in veliko več dogodkom, ki se objavljajo v poročilih na vseh mas-medijih. Premnogi so tudi v zagati in zbegani, na kar so organizatorji predvolilnih zborov gotovo računali, ker je premnogi volivec tudi zaradi tega spregledal vse to. Vse to in še kaj so naši vrli uparatciki'vkalkulirali v svoje račune saj samo zapravljajo že skoraj polovico stoletja. Pravljice o sestopu z oblasti so mali aparat-čiki gotovo razumeli kot šalo. O demokraciji in pravni državi tudi oni glasno govorijo, kar jim služi, kot paravan kakor v preteklosti samoupravljanje, a mislijo le kako bi še vedno nastavljali le pasti. Vem da niso in ne morejo pozabiti kadar rabijo zbor občanov za svoje interese, samo da nas ne vlečejo iz stanovanja in obesijo v vsako stopnišče plakat — vabilo na sejo in narod še kar pride. Sedaj pa so dobro pripravili samo enobarvne aktiviste ZK in SZDL, pa so se skoraj ušteli, ker niso računali, da je istočasno v knjižnici Kulturnega doma predavanje predsednika ZSMS Školča in so jim tudi aktivisti popihali na predavanje, kar pa so ugotovili šele tedaj, ko bi se moral zbor začeti! Tako so aparatči-ki po hitrem postopku (boječ se za svojega kandidata) razkropili po bližnjih hišah in privlekli 5 ali 6 volivcev in zato se je seja začela s polurno zamudo. Od strani Demosa smo bili le trije člani, ker smo morali istočasno biti prisotni tudi na drugih sejah! Tako je dobil kandidat ZK ali SZDL 32 glasov, kandidat Demosa pa le 26 in M. Kučan 22 (ki smo ga volivci morali pripisati na voli-vni listek, sicer bi bil neveljaven). Iz tega so uprizorili rahlo »prikrito* navdušenje in malce provociranja! Podobne komedije so se dogajale več ali manj na vseh zborih voivcev. Res je, da so ljudje že siti vsega tega, toda s pravilnim in nesebičnim namenom. bi se dalo zbrati veliko več volivcev kot le cca. 37 od 7.000 prebivalcev! Gotovo je tudi to vzrok, da so se dosedaj aparatči-ki vedno sklicevali na narod, ki je v resnici moral potrditi samo to, kar so mu omenjeni oblastniki zakuhali, pa so mnenja, da tudi sedaj ne bo nič drugače, kar pa je zmotno! Menim, da je nujno, da ljudstvo izrabi demokratično možnost in resnično odloča o svoji usodi, ker nam nihče ne bo nič prinesel na krožniku, če se sami ne bomo aktivno vključevali in krojili sami svojo usodo! Zato se združimo vsi dobromi-sleči, brez prepirov, in poskušajmo svojim otrokom in vnukom zapustiti lepšo prihodnost, kot jo imamo sami! Mi nismo krivi vsi za stanje v katerem smo, vemo kdo in kako je vladal nad in z nami, kot s šahovskimi figurami! Zato odločajmo o naši koži sami, da nas ne bodo vodili kot ovce tisti, ki so nas v blato spravili. Odločite se za vedno ali vam je vseeeno, kakšna bo usoda naših otrok in vunukov?! Lep pozrav! Mihael Stivar, Slandroia H -v v- Študija ženskega akta Razstavlja Arpad Šalamon V Mayerjevi vili v Šoštanju so odprli razstavo risb »študija akta<, na čemer je nekaj mesecev delalo deset likovnikov pod vodstvom akademskega slikarja Igorja Kregarja iz Ljubljane. O slikarjih, članih Društva šaleških likovnikov, je akademski slikar dejal: »Moram reči, da so v svet kreativnega risanja ženskega akta stopili zelo hitro. Študirali smo nekaj sedečih in ležečih poz, začeli s slikanjem na papir, zadnja dela pa ustvarjali tudi v ol ju na platno. Šolanje jim je omogočilo Društvo šaleških likovnikov, morali pa so še dodatno seči v svoj žep, da so se risanja lahko udeležili. Študija ženskega akta je za likovnika amaterja poseben, ustvarjalen izziv, ki se gradi po notranjem občutku vsakega posameznika.« Ustvarjali so: Irena Guček, Viktorija Meh, Stanislav Stojanovič, Nada in Klavdij Margon, Ivan Kolar, Oskar Sovine, Andrej Krevzel, Jurij Godec in Karel Roškar. L. Ojsteršek V galeriji Vegrada bodo danes, 8. marca, ob 11.30 otvorili samostojno razstavo Arpada Šalamona. To je že trideseta samostojna razstava tega člana Šaleških likovnikov iz Titovega Velenja. V njegovih akvarelih, ki jih bomo videli na razstavi, zlahka ločimo dva miselna pristopa. V prvi skupini prevladuje krajina, poenostavljena, a barvno močna, nabita s čustvenostjo, druga skupina pa so akvareli neobremenjeni s pripadnostjo in so prej privid, gola štimun-ga kot podoba nečesa stvarnega. Arpad suvereno razpolaga s slikovno ploskvijo, njena energija oživlja celotno sliko in težko bi našli kje kakšno mrtvo mesto. Šalamon torej daje z močjo, zavedajoč se, da imamo le tisto, kar damo in ničesar na svetu ni, kar bi lahko zadržali le zase. Tisti, ki dajejo z veseljem, dobijo veselje tudi za plačilo in v tem sta draž in sreča. Vse to združuje Arpad Šalamon in mu pri njegovem ustvarjalnem delu tudi v bodoče želimo, da bi še na mnoga leta tako intenzivno ustvarjal in se razdajal. L. Ojsteršek Vabljeni ria kavo V Gaberkah bodo pripravili v počastitev praznovanja žensk Kulturnico v soboto, 10. marca od 16. do 21. ure. Na vabilo so zapisali, da vabijo na kavo, saj bo mogoče, ob razstavi Marjana Vodiška, poeziji in nekaj veseloiger otrok, tudi pokramljati ob kavi. Tudi o tem, kaj doživljajo matere, če hodijo njihovi sinovi na odsluženje vojaškega roka na Kosovo. Vabljeni torej, v soboto od 16. do 21. ure v Kulturnico Gaberke na kavo. Zvone Seruga: Afrika Iz muzeja Velenje Zgodilo se je • • 8. marca Leta 1886 Tega leta sta bila na današnji dan zabeležena kar dva dogodka, ki sta se pripetila v Šoštanju. Oba je zabeležil mariborski časnik Slovenski gospodar v svoji 9. številki. Svoj redni občni zbor je imela Posojilnica v Šoštanju, katere glavna zasluga je bila ves čas obstoja, daje predstavljala središče slovenskega kapitala v Šoštanju, ki je bil sicer pod velikim vplivom nemške veje rodbine Vošnjak. Tako je ravno posojilnica za časa svojega obstoja omogočite preživetje marsikateremu malemu slovenskemu podjetniku, ki bi sicer ne vzdržal konkurence nemškega kapitala. Tega istega dne pa seje v Šoštanju ustanovila tudi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Tega dne je začasni odbor sporočil, da »so se pravila od strani visoke vlade odobrila, ter vljudno vabi udeležiti se prvega rednega občnega zbora. Ta se vrši dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v prostoru šaleške čitalnice v Šoštanju.« Če smo zapisali, daje bila glavna zasluga Posojilnice, da je ohranjala slovenski kapital, pa moramo ugotoviti, da so Ciril-metodovske družbe opravile podobno delo na področju šol in kulturnega življenja. Leta 1950 . Prvič po vojni najdemo zabeleženo praznovanje praznika žena v Šaleški dolini leta 1950. Tega leta beremo v Celjskem tedniku naslednje poročilo: »V dvorani zadružnega doma v Družmirju je bila 8. marca svečana proslava mednarodnega dneva žena. Na proslavo so prišle žene iz vsega okraja iz gornje Savinjske in Šaleške doline, ki so z zanimanjem sledile pestremu programu. V govoru je članica Okrajnega odbora AFŽ omenila borbo za mir, predvsem pa vlogo žena pri volitvah. Plan katerega so sestavile žene v Šoštanju se realizira v delo. Obljubile so, da bodo ne samo do volitev temveč tudi naprej povečale delovne uspehe.« Leta 1962 V Osrednjem slovenskem časniku Delo Šaleško dolino in njeno problematiko le redko srečujemo. Ceprav'je res, da včasih le ni bilo povsem tako in da so dogodki iz Šaleške doline mnogo bolj pogosto in tudi bolj glasno odmevali v republiki kot danes (lahko le upamo, da ne bo novi honorarni dopisnik Dela iz Naše doline prehitro ponehal), pa moramo tudi za te polpretekle čase ugotoviti, da so novice iz naših krajev le mšovinisti<, da jih na teh listah ne bi hoteli, bolj zato, ker jih je malo, ki zmorejo ob delu, možu in otrocih še politične uveljavitve. Lahko pa so zaposle- ne. Pravzaprav skoraj morajo biti, če želijo, da bo družina dostojno živela, ponekod pa preživela. Šestin-štirideset odstotkov med zaposlenimi v Sloveniji je žensk. Koliko jih je v naši občini? Po podatkih, ki smo jih dobili na Zavodu za zaposlovanje je bilo v ve- lenjskem združenem delu — gospodarstvu in negospodarstvu konec decembra lani vseh zaposlenih 24.282, od tega 10.417 žensk. Številka, ki je v absolutnem znesku precejšnja, v relativnem pa manjša od moške zastopanosti, drugačna kot v mo-zirski občini, kjer je prav nasprotno. In kako je ženska zastopana na posameznih listah, ne vseh, ker vseh nismo uspeli dobiti, za velenjski družbenopolitični zbor. Na vsaki listi je 27 mest. Od tega je na listi ZSMS — liberalne stranke Velenje 6 ženskih imen, na listi Socialistične zveze 5 žensk, na listi Slovenske demokratične zveze Velenje 4 ženske, na listi Zelenih Velenja 6 žensk in na listi ZKS — Stranke demokratične prenove 7 žensk. Veliko ali màio? (mkp) v • Delovni >matriarhat< v mozirski občini Vsako leto ob 8. marcu namenjamo najrazličnejše oblike pozornosti ženam, materam, dekletom, delavkam ... Poglejmo tokrat nekaj številk iz občine Mozirje, ki so dokaj zanimive in presenetljive, obenem pa verjetno zelo redek primer med slovenskimi občinami. Številke se seveda spreminjajo z dneva v dan, zaradi dejanske primerjave pa smo izbrali stanje na dan 31. 12. 1989. Tega dne je bilo v mozirski občini skupno 16.393 prebivalcev, od tega 8.413 žensk, ali 433 več. Zadnji dan lanskega leta je bilo v mozirski občini zaposlenih skupno 4.644 prebivalcev. Od tega je bilo žensk 2.396, ali 148 več. Podobne so številke povprečja od januarja do decembra lanskega leta. Povprečno je bilo zaposlenih 4.613 občanov, od tega 2.367 žensk, ali 121 več. Samo v negospodarstvu je bilo zaposlenih 349 žensk in 80 mo- ških, skupno torej 429. Povedati velja, da v teh številkah ni upoštevan zasebni sektor. Delovna premoč ženskega spola torej. Kaj pa politična? Izbrali smo samo en podatek in sicer za kandidate za družbeno-politični zbor skupščine občine Mozirje. Štirje predlagatelji: ZKS — stranka demokratične prenove, ZSMS — liberalna stranka Zgornje Savinjske doline, Socialistična zveza in Demos (skupno Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza in Slovenski krščanski demokrati) so za DPZ občinske skupščine oblikovali liste po 21 kandidatov. Na listi ZKS je 6 žensk, na listi ZSMS 8, na listi Socialistične zveze 7 in na listi Demosa 2. Od skupno 84 predlaganih kandidatov je torej 23 predstavnic nežnega in delovno premočnega spola. Kandidatk za republiške zbore ni. (j. p.) Lenka Kralj z Ljubnega je, če te imajo ljudje radi« »Lepo Prijetno hvaležna in obenem (pre)težka je naloga predstaviti nekoga, ki ga dobro poznaš, spoštuješ, ceniš njega in njegovo delo. Še težja zaradi dejstva, da ga poznajo, spoštujejo in imajo radi vsi, ki jih osrečuje njegovo bogato delovanje, ustvarjalnost, ljubezen do vsega kar dela. Nedoločen začetek torej, čisto zares pa to velja za Lenko Kralj z Ljubnega ob Savinji. Nagrado tistemu, ki je ne pozna v kraju, dolini in še mnogo širše, zlasti v pevskih vrstah! Mladostna in prijetna sogovornica, največkrat sproščeno nasmejana, pa v svojih trditvah prepričljiva in zaskrbljena, bolj potiho pove, da na ljubenski osemletki poučuje že 26 let, da je že tri desetletja vpeta v vsa dogajanja v kraju, da je njena največja ljubezen zborovsko petje, česar ji ni treba posebej dokazovati, pa turizem in tako lepo naprej po vrsti. Usoda ji ni prizanašala, iz vseh preizkušenj je izšla močnejša kot kdaj-koli prej. Naštevanje njenih aktivnosti bi bilo nesmiselno, njena prva ljubezen je petje. Vsa njena družina je pela lepe pesmi, strast se je krepila in na učiteljišču dobila dokončno podobo v opredelitvi za dirigiranje. Diplomirala ni, je pa doktorirala s svojim delom v svojem kraju. Že kar na začetku učiteljevanja je prevzela mladinski zbor, zbore pravzaprav, saj z njimi redno in neprekinjeno dela vseskozi. Leta 1977 je ustanovila ženski pevski zbor na Ljub- nem, ki kljub vsem težavam nežnega spola pridno deluje še danes, leta 1985 je že drugič prevzela vodenje moškega zbora v kraju; danes vodi pet zborov, dva odrasla, mladinski in otroški, obenem pa je okrog sebe zbrala dekliški nonet. Z njim ima posebno veselje. Deklice se ponašajo z izjemnimi glasovi, v njihovem »programu« pa so na prvem mestu domače ljudske pesmi, ki jih zbi rajo in za zborovsko petje prirejajo deklice same, z Lenkino pomočjo seveda. Išče naslednico, zato z dirigiranjem »zastruplja« marljive pevke in si že obeta uspeh tega »zastrupljanja«. Nove zborovodkinje torej prihajajo, z vsemi pa želi (in tudi bo) okrepiti ženski zbor. Prav in upravičeno je ponosna na dejstvo, da danes na Ljubnem prepeva 150 pevk in pevcev, da je dve tretjini vseh njenih učencev, da na osemletki prepeva tretjina učencev, da mladi iščejo nasvete in podporo prav pri njej, da . . . To jo osrečuje. Vsaj stokrat je že rekla »ne zmorem več vsega«, pa tega ne zna in ne more sotriti. Osrečuje jo spoznanje, da se zborovsko petje krepi, da pevce v kraju cenijo in jih potrebujejo, nerodno je le to, da temu ne sledi primerno (materialno) ovrednotenje. Pa kaj za to. Osrečuje jo dejstvo, da jo imajo ljudje radi, da jo iskreno pozdravljajo, poklepetajo z njo, da ne gredo tiho mimo nje in se nato »opravljajoče« ozirajo za njo, osrečuje jo še marsikaj. In radi jo imajo vsi, od otrok do najstarejših, morda tudi zato, ker zna biti ob vsej dobroti tudi stroga, na pravem mestu Društvo invalidov čestita ob dnevu žena Prijetno presenečena nas je pričakala v svojem domu na Ko-novem, saj je bila prepričana, da so vsi nanjo pozabili. Vesela nas je bila toliko bolj, ker smo večji del našega klepeta namenili temi, ki ji je bila vedno blizu. Njen svet so bili vse od mladostnih let dalje otroci. 24 let se je z njimi veselila, jih učila, z njimi preživela toliko prijetnih, ne„kaj tudi neprijetnih uric v prvem razredu na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Po ustanovitvi krajevne skupnosti Konovo se je v popoldanskem času »zagrizla« v delo tamkajšnjega društva prijateljev mladine, ki mu je pred-sednikovala vrsto let. Ni naključje, da si je takratna sekretarka na občinski zvezi Elfrida Ambrožič hotela prav takšno naslednico kot je bila Majda Pergovnik. % \ Rada se spominja »šolskih« let na Kajuhovi šoli, na katero jo vežejo lepi spomini. Pa tudi na leta, ki jih je namenila preživljanju prostih uric, počitnic otrok v naši občini. »V šoli sem si vedno želela biti otrokom dobra t'rsica. To mi je kar uspevalo. Zato sem se leta 1979 težko odločila za delo v občinski zvezi društev prijateljev mladine naše občine. Je le lažje delati tam, kjer je človek »doma« kot pa začeti povsem na novo. Pa tudi zaradi drugih razlogov je bila odločitev težka. Človek si ob prevzemu nove dolžnosti želi, da ne bi bil slabši od prejšnjega«. Zanjo, po njenih besedah, uresničevanje tovrstnih hotenj bi bilo lahko, kajti Elfi je bila strokovnjak, sama pa začetnik v novem okolju. Čeprav posebnega merila uspešnosti pri tem delu ni, ostaja občutek zadovoljstva in grenkobe hkrati: zadovoljstvo predstavlja število otrok na akcijah zveze, tovrstnih društev v krajevnih skupnostih, grenkobo pa dejstvo, da je bilo treba pridobivanju denarja za aktivnosti nameniti skoraj več truda kot dejavnostim samim. »Na koncu pa so za naše delo vedeli in ga znali ceniti le otroci in redki starši,« je potožila. Leta 1985 resda ni bila na vrhuncu življenjske poti, ampak prej v zatonu (ne zaradi pomanjkanja idej, volje, poleta, le leta so tekla hitreje kot urni kazalci) je usoda hotela drugače. Potreben je bil le trenutek in Majdino življenje se je precej spremenilo. »Usoda je hotela tako in tej ni moč ubežati.« Majda se ne spominja toliko tega, kako je bilo, ko je vanjo treščila strela. Bolj sveži so ji upi, da bo po operaciji očesa vendarle lahko opravljala svoje delo. Bili so zaman. Pet let je že invalidsko upokojena in zaradi slabega vida prikrajšana za marsikaj, kar je ob otrocih imela rada: kulturne prireditve, knjige. »Življenje je treba vzeti takšno kot je. Vse moraš prenašati z dobro voljo. Nisem človek, ki bi se zaprl sam vase. Rada imam ljudi, sem vesele narave, zato se nisem prepustila času in staranju.« Ob gospodinjskih opravilih, vrtičkanju, skrbi za rože se je vključila v univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer je ena od pridnih učenk nemščine. Njen konjiček pa je tudi pletenje. Majda pravi, da se vrača v »stare tire«. Tako kot je bilo pred petimi leti "sicer ne bo nikoli več, življenje pa si je ob pomoči moža in otrok vsemu navkljub uredila kot je najbolje vedela in znala. Da bi ostala vsaj toliko pri močeh kot je sedaj, si želi. Potrebna ji bo. »Nestrpno čakam na vnučka ali vnukinjo, saj bom ob pestovanju znova tam, kjer sem vedno rada bila. Sicer pa je že čas, da se malo pootročim,« se je pošalila ob koncu pogovora. Koordinacijski odbor za preprečevanje nasilja nad otroki Ne politično, ampak strokovno telo in ob pravem času. Tako je tudi prav. Na vprašanje o položaju žensk ustreli kot iz topa »da je ženska z emancipacijo pridobila 3 šihte, da pa je bolje vsaj družbeno priznana vloga, kot capljanje na mestu«, boji pa se, da bodo prav ženske prve na vrsti pri nujnem zmanjševanju števila delovnih mest. Prepričana je tudi, da je učitelj na podeželju še vedno cenjen, na splošno pa je njegova vloga premalo ovrednotena. »Zato ■smo tudi učitelji sami krivi. Prvi smo spoznali, da je v šolstvu marsikaj narobe, pa nismo udarili po mizi,« pravi in dodaja, da je količinsko merjenje in vrednotenje učiteljevega dela nesmisel. Pomembnejša je moč srca in duše, ljubezen do otrok in dela z njimi. Mlajšim kolegom priznava njihov boj za pravice in veljavo, čeprav je bilo na začetku njenega učiteljevanja drugače. Pa ji ni žal, »sem se vsaj naučila pošteno delati« pravi. Je to dovolj, je premalo? Prej slednje, najpomembneje pa je, da je tu Lenka Kralj in da bo še dolgo s svojimi pevci in pevkami, s svojimi krajani, z vsemi, ki jo imajo radi. J. P. V »desetletju otroka«, ob vse bolj izraženih vprašanjih o otrokovih pravicah in ob vsesplošnih prizadevanjih za kakovostnejše življenje je preprečevanje nasilja nad otroki vprašanje najminimal-nejših standardov, ki jih je družba dolžna zagotoviti svojim najmlajšim članom. Delovanje na področju preprečevanja zlorabe otrok oziroma nasilja nad njimi bi moralo biti eno od mnogih sodobnih prizadevanj za »zdravo družbo«. Smo se tudi v občini zganili in temu odprtemu vprašanju namenili ustrezno pozornost? Smo. Prvi korak k temu naj bi bil koordinacijski odbor za preprečevanje nasilja nad otroki, ki ga je imenoval svet za socialno politiko pri bivši socialistični zvezi v začetku lanskega leta. Sestavljen je iz članov oziroma predstavnikov vseh tistih ustanov, ki naj bi na posameznih področjih poskrbeli za zmanjšanje in preprečevanje nasilja nad najmlajšimi člani naše družbe. Koordinator vseh aktivnosti je Center za socialno delo. Ta je torej tisti, ki zbira prijave o nasilju nad otroki z vseh strani: od zdravstvene službe, ki se najpogosteje prva sreča s to problematiko do vzgojno varstvenih ustanov in zavodov. rgani pregona naj bi imeli v ej verigi posebno vlogo. »Osnovno vprašanje, ki se poraja v glavah vseh, ki smo se lotili tega, je, da ne nastopamo iz naslednjih prepričanj: da se pri tem ne da ničesar narediti ter da zlorabo otrok izvajajo nenormalni ljudje. To namreč počno normalni ljudje, spolna zloraba najmlajših pa je »prava« družinska posebnost. Kar tričetrtine otrok je namreč zlorabljenih v okviru družine,« poudarja direktorica Centra za socialno delo Jelka Fužir. Kaj zloraba otrok je? V svetu in pri nas so pred uveljavitvijo tega termina uporabljali predvsem besede nasilje, trpinčenje. Oba izraza ne prikazujeta dejanskega stanja, saj zloraba otrok zajema še kaj več: od psihičnega maltretiranja, ki ga pogosto ne vidimo, fizične zlorabe do zanemarjanja, zapuščanja in že omenjene spolne zlorabe. Zlorabi otrok, ki je najpogostejša v družini, se v zadnjem času pridružujeta še dve — zloraba otrok v okviru vrstniških skupin ali nasilništvo vrstnikov ter tako imenovana zloraba ustanov. Namreč tudi to, da mora otrok k zdravniku, ki ga ne želi, da mora biti v določenem režimu bolnišničnega zdravljenja, je prav tako ena vrsta nasilja, ki jo moramo preprečevati. Sploh, če govorimo o tem, da je treba otroku kot nosilcu razvoja naše družbe zagotoviti humane pogoje. Reševanje tovrstnih vprašanj je sila težko in uspehi pri tem niso zagotovljeni. Če gre za skupno akcijo, je — po mnenju sogo- vornice — do rezultatov moč priti. Posebnega pomena so preventivne akcije. V republiki načrtujejo za te namene telefon za otroke v stiski. Nič manjše vrednosti pa nimico še~propagandne akcije, izobraževanje preko sredstev javnegg obveščanja, . . . »To so modeli,tki jih Evropa že uveljavlja in mislim, da«je treba to, kar lahko naredinijKS skromnimi sredstvi, prenesti tudi V naš prostor.« Ali ni morda ta koordinacijski odbor le telo več, ki bo načrtoval določene preventivne akcije, uresničevanje slednjih pa »obesil« na ramena drugih? Takole odgovarja Jelka Fužir: »Te bojazni ni, saj koordinacijski odbor za preprečevanje nasilja nad otroki ni politično telo več, ampak strokovno, ki naj bi svoje delovanje tudi v pluralnih razmerah še povečalo.« Stara vas Tradicionalno praznovanje 8. marca Krajevna skupnost Stara vas bo tudi letos pripravila srečanje krajank ob njihovem prazniku. Priložnostna slovesnost, program na njej bosta izvedla ansambel Novi svet in igralec Janez Sterkuš, bo v petek, 9. marca s pričetkom ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti ob Koroški cesti. Ivan Vučina mm K V starem Velenju se nam v kratkem obeta pirografi-čni atelje. Seveda ne gre za nikakršnega piromana, ampak za z umetniško žilico obdarjenega Ivana Vučino. Marsikdo ga seveda že pozna, njega osebno in njegova pirografična dela, enostavneje rečeno so to umetnine žgane v les. Ivana Vučino, po poreklu iz Maribora, z naslovom v Titovem Velenju in zaposlitvijo na RTC Golte, veselje do risanja in umetnosti spremlja že od mladih nog, zlasti ga je privlačilo risanje s svinčnikom. Pred kakšnimi petimi leti ga je prijatelj nagovoril na »spremembo« tehnike, se pravi na žganje v les, ki se mu je v zadnjem času skoraj v celoti posvetil. Nasvet ni bil zaman, saj Ivan lepo napreduje. Letos se je že včlanil v društvo samostojnih likovnih umetnikov Slovenije in se v njego- Ivan Vučina z delčkom iz pestre izbire svoje ustvarjalnosti vo dejavnost pravzaprav šele vključuje, večjo razstavo svojih del je imel doslej le v prostorih SDK Velenje, sicer pa stvaritve razstavlja po turističnih in gostinskih objektih, predvsem v želji, da bi ga ljudje bolje spoznali, se pravi njegova dela. Trenutno dela predvsem na ivernih ploščah, razstavlja na spodnji postaji nihalke v Žekovcu, konec marca pa se bo predstavil s samostojno razstavo v znani galeriji ljubljanskega LEK-a. Zanimajo ga predvsem podobe iz preteklega časa, narodno izročilo, slovenske domačije, nekdanja opravila, pa tudi sodobnejšim prizorom se ne izogiba. Precej- šen del njegove ustvarjalnosti zavzemajo Rembrandt, Gaspari in Šubic. Kopiranje torej, vendar ne dobesedno. Ne dobesedno zato, ker sam poudarja, da je »kopija« v povsem drugi tehniki tudi umetniško delo. Pa še zelo zahtevno povrh vsega, ker pri žganju v les niso možni popravki v obliki prekrivanja barv in drugih možnosti. Po naročilu rade volje ustvari lepe portrete, rade volje pa svoje ■ stvaritve tudi proda. Preživeti je seveda treba in če je kupec zadovoljen, sta zadovoljna najmanj dva. In tako je prav. Sicer pa v Starem Velenju pripravlja pirogra-fični atelje. Z njim bo ponudil možnost ogleda in nakupa svojih del, obenem pa tudi možnost seznanitve s to zahtevno obliko likovne ustvarjalnosti »v živo«. Vsekakor spodbudna zamisel. J. Plesnik Pomlad v sadovnjaku Seminarja, ki sta ga organizirala Delavska univerza Velenje in ERA, kmetijska enota Turn, se je v soboto udeležilo preko šestdeset občanov, prišli pa so tudi iz drugih krajev. Kolikšno je zanimanje za dela na vrtu in še zlasti za vzgojo sadnega drevja, seje pokazalo tudi po tem, da si takšnih in podobnih oblik izobraževanja še želijo, nekateri, ki so zamudili rok prijave, pa so se informativno vpisali za naslednji, podobni tečaj. O zaščiti sadnega drevja, o ravnanju z zaščitnimi sredstvi (škropivi) je predaval ing. Rudi Švajger iz Mariborskega Pinusa o sajenju, vzgoji in še posebej o obrezovanju sadnega drevja pa Matjaž Jen-šterle iz ERE. Potem, ko so slušatelji, ob postavljanju mnogih vprašanj, zaključili delo v učilnici, so se prepeljali v sadovnjak na Turn, kjer je sledil prikaz obrezovanja različnih vrst in starosti sadnega drevja. V čudovitem vremenu je bil seminar zaključen z željo, da se v občini Velenje ustanovi društvo sadjarjev. O eventualnih iniciativah bomo v našem tedniku še poročali. Jože MIKLA VC ŠTUDENTSKI VOGAL Akademski ples Po vseh pripravah, obvestilih in pričakovanjih smo študentje in vsi ostali, ki so bili z nami, le dočakali, doživeli in tudi preživeli akademski ples. Torej, akademski ples se je zgodil (sicer je od takrat preteklo že precej vode) 27. januarja letos. Bolje rečeno se je akademski ples dogajal, saj je bilo v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne (natančneje ob 5. uri zjutraj) na plesišču še vedno okoli 150 ljudi, ki se še niso predali in so bili željni plesa in zabave. Ker pa je bilo osebje Name z ansamblom ŠIK precej bolj utrujeno kot plesalci, so se »akademiki« umaknili iz restavracije. Precej jih je odšlo na kozarček ali na še nekaj veselja v prostor študentskega kluba, ki je bil tako neuradno otvorjen. Kaj bi še lahko povedali o letošnjem akademskem plesu tistim, ki jih ni bilo tam? Bila je večerja. Dobra. Bil je program. V glavnem dober. Na presenečenje mnogih nismo bili prepuščeni sami sebi, ampak nas je v 2. nadstropje pospremil »liftboy«. Prijazne »miške« v garderobi Dobra glasba za dober ples. Dobili smo aperitiv. Dobili smo RIT. Šank je bil na voljo. Toaleta (ne večerna, ampak tista za vsakdanje potrebe) urejena. Bilo je razpoloženje. Veselo. Bila je družba. Dobra. Pridite drugo leto. Verjetno bo še boljše. Širimo pljuča Vse študente obveščamo, da ŠŠK še vedno je. Vsi njegovi člani imate možnost rekreacije vsako soboto med 10. in 12. uro na OŠ Bratov Mravljak. Za soboto popoldne oz. zvečer (18.00—20.00) pa je ponudba še vabljivejša. Brezplačno lahko uporabljate bazen in savno. iSOs Ce se, recimo, peljete proti Šentilju ali do Polzele in naprej proti Ljubljani, lahko opazite ob cesti, kakšne 2 kilometra iz Titovega Velenja že dokaj razpokano kmečko hišo, v kateri že lep čas nihče ne živi. Bili pa so časi, ko je ta velika kmetija dihala in dajala utrip življenja, tu je bilo vsega2 kar lahko pridela gospodaren kmet, ki se mu je po domače reklo >Pri Zibučanu<. L. Ojsteršek Lani več kot 4100 krvodajalcev Geslo »kri rešuje življenje« v naši občini že dolgo ni fraza, ampak izraz največje solidarnosti med ljudmi. Na tem področju se naša občina uvršča že nekaj let zapored v sam republiški vrh in tudi širše. Lani je občinska organizacija Rdečega križa Velenje organizirala 29 krvodajalskih akcij, svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski pa je na njih izkazalo kar 4140 občanov. Od tega seje akcij za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec udeležilo 493 krvodajalcev, za celjsko bolnišnico 553, največ 3112 darovalcev najpomembnejše življenjske tekočine pa za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Sporočamo vam tudi, da v prostorih SŠK potekajo finalna dela in tako bo otvoritveni žur na sporedu 23. marca 1990 po izredni skupščini SŠK, ki bo sklicana tega pomladnega dne. Na skupščini bomo sprejeli nov statut ŠŠK. Torej, po 23. 3. lahko študentje pričakujemo še več zabave in prireditev in sploh bo za vse več možnosti, ko bo naš prostor v pravi formi. Že zdaj pa so »uradne ure« ŠŠK vsak petek ob 19. uri. Naj mimogrede obvestimo še tiste, ki se za šport in rekreacijo zanimajo malo bolj. Ekipe ŠŠK, ki sodelujejo v rekreacijski ligi, so trenutno prav uspešne. Košarkaši so igrali z Ravnami in priigrali rezultat 31:29 in tudi ekipa odbojke ni le igrala, ampak tudi zmagala in sicer proti ekipi Vegrada z 2:0. Za konec še enkrat pozivamo vse študente, da ne zanemarjajo ugodnosti, ki jih nudi članstvo v ŠŠK. Ne dovolite, da ŠŠK še naprej išče vas, ampak ga poiščite vi. Navežite stik. Ne bo vam žal. Odprle se vam bodo nove možnosti dela in zabave. / CISTI SLOVENCI - DO KATEREGA KOLENA? Ti naši politiki, predstavniki posameznih strank, ki jih v zadnjem času vabimo sem in tja, se človeku tu in tam kar zasmilijo. Znati morajo odgovoriti na vsakršna vprašanja in to takoj. Školču je tako zadnjič predsednik velenjskih študentov postavil nadvse, kako bi ga imenovali — >čistopasemsko< vprašanje. Vprašal gaje namreč — kako boste pa rešili to, da boste dobili čiste Slovence? Školč seje zmazal: »Do katerega kolena pa ste mislili? Morda do kneza Koclja? Mi slovenske države ne gradimo na narodnosti, ampak na državljanu Slovenije In za nas to, da bi morali Slovenijo očistiti, ni ne problem, ne vprašanje.« VSE NAENKRAT Politično, družbeno in siceršnje življenje je zadnje čase v naši občini nadvse pestro. Vsak dan se kaj dogaja, samo da žal vsega skupaj nihče ne uskladi. V četrtek smo recimo gostili Kučana in Šerugo, v petek Školča in Žižka, v istih terminih pa so marsikje v občini potekali tudi zbori volilcev. Najtežje je bilo seveda tistim, ki jih je zanimalo dvoje — recimo zbori volilcev in kak strankarski prvak. Srečali so se s preprostim zakonom — da ena stvar ne more istočasno stati na dveh mestih in se odločiti. Malo koordinacije pač ne bi škodilo. NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Kot smo v NČ že poročali, bo AMD Titovo Velenje prejelo visoko plaketo AMZ Jugoslavije za množičnost in delavnost v okviru te organizacije. To nas ne bi čudilo, če bi bilo to leto prej, ali leto pozneje. V obdobju, ko je v društvu kadrovski »rom-pompom« (avto šola, medsebojni odnosi), pa lahko ocenimo, da so si tako visoko priznanje prislužili funkcionarji, ki so iz AMD že odšli in članstvo, ki plačuje ekonomsko članarino. Za vsak slučaj bo visoko priznanje podeljeno šele 16. novembra letos. POLITIČNI PLJUVALIZEM Na pogovoru z občani in predvsem člani ZKS stranke demokratične prenove, ki je bil v Glasbeni šoli prejšnji četrtek, kjer se je predstavil njihov kandidat za slovenskega predsednika, je Milan Kučan (na izziv) predstavil povsem nov politični pojem. »Ob bok političnemu pluralizmu vse pogosteje prihaja POLITIČNI PLJUVALIZEM. Politični partnerji, še zlasti nasprotniki, izkoriščajo svojo predstavitev in zbiranje točk (ali prednosti) tako, da pljuvajo po drugih, ker pri sebi ne najdejo pravih vsebin, programov, zgledov in obetov za uspeh.« KAJ PA MOZIRSKA OBVOZNICA Znan velenjski resnicoljub je na predstavitvi naših kandidatov za volitve SDP na isti seansi vprašal Ivana KOSA, predsednika izvršnega sveta SO Mozirje, kako je z gradnjo mozirske obvoznice. Vprašanje je padlo na plodna, predvolilna tla, Kos pa seje znašel: »Mozirski Pust me je baje prečital, ko mi je očital, da bom gradil mozirsko obvoznico še precej dolgo, ker baje mislim ostati na »šihtu« v politiki... do penzije imam pa še nekaj let...«. RAZLIKE V PREDVOLILNIH NASTOPIH Medtem, ko je Kramberger bentil nad »velenjskimi policaji«, ker da ga niso prišli »vahtat«, si je predsedniški kandidat ZKS-SDP oskrbel varuhe, ki smo jih videli v glasbeni šoli. Eden od njih je na vprašanje novinarja, ali varujejo Kučana, ali skrbijo za red, odločno odkimal in priznal... »o glasbi nimam blage veze ...«. V ERI TAKOJ UKREPALI Vsem našim kupcem, ki so v petek, dne 23. 2. 1990, med 18.30 in 19. uro nakupovali v naši poslovni enoti Tržnica na Kidričevi 45, se zaradi neposlovnega vedenja naših bla-gajničark opravičujemo. Želimo, da tudi v bodoče ostanete naši zvesti kupci, mi pa se bomo trudili, da boste z našo postrežbo zadovoljni. VODSTVO MALOPRODAJE Po rokometnih tekmah Glave pokonci • V II. zveznih rokometnih ligah, kjer nastopajo tudi igralke Velenja in igralci Šoštanja, so odigrali prvi dve koli spomladanskega dela prvenstva. Obe naši ekipi sta dobro začeli. Obe uvodni tekmi sta zmagali. Igralke Velenja so premagale slabi Mlinotest (o tem smo že pisali v prejšnji številki), igralci Šoštanja pa so prvič v tem prvenstvu v torek (27. 2.) prisilili na kolena do tedaj še neporaženo ekipo Istra-turist iz Umaga. V tem derbiju so Šoštanjčani blesteli. Obe ekipi sta igrali zelo trdo v obrambi, gostje so bili v začetku za odtenek boljši. Junak tega derbija je bil prav gotovo sijajni njihov vratar Valenčič, ki je na začetku ubranil prva dva sedmerca žilavih Šoštanjčanov. Po prvem delu so gostje imeli dva zadetka prednosti, pa tudi igralca več, saj sta sodnika izključila nekaj sekund pred koncem 1. polčasa Plaska-na. Na začetku 2. polčasa so igralci videli nepričakovan preobrat. Po sijajnih obrambah vratarja Gradišnika so Šoštanjčani z igralcem manj dosegli dva zadetka, izenačili, nato zaigrali še agresivneje v obrambi in s tako imenovano globoko obrambo onemogočili goste, saj so njihove napade zaustavljali skoraj že na sredini igrišča. Igralci iz Umaga nikakor se niso znašli proti takšni igri Šoštanja, ki je dosegel Ali je kaj lepšega kot je zasnežen in nedotaknjen gorski svet? Povsod spokojna tišina, v neskončni belini se v soncu iskrijo snežni kristali, da jemljejo vid. Nad nami se v loku vzpenja modrina sinjega neba na katerem kraljuje sonce in nas boža s svojimi žarki. Takšen je gorski svet pozimi, takrat, ko potihnejo snežni viharji in se razkadijo oblaki. Preživeti dan ali dva v tej tihoti, daleč proč od vsakodnevnega hrupa in urejenih smučišč, je doživetje zase in težko ga je prenesti na papir. Toda obenem se moramo zavedati, da samo veselje do tega sveta ne zadostuje. Poznati moramo tudi krute zakone narave, ki vladajo tukaj. Nikar se ne podajajmo v zasneženi gorski svet, če ne obvladamo osnovnih veščin, ki jih takšna pot zahteva. Lahko se zgodi, da že samo preglasno govorjenje sproži snežni plaz. Ne poizkušaj-mo se za vsako ceno povz-peti na nek vršac, če nismo za to usposobljeni in opremljeni. Davek, katerega bi zahtevala gora, je lahko velik in boleč. Rajši se podajmo na vrhove, ki so tudi pozimi, posebno v takšni kot jo imamo letos, dostopni brez posebnega znanja in opreme. Res, da so to nekoliko nižje gore, toda sama pot bo mnogo lažja in korak sigurnejši. Ena izmed takšnih je tudi Raduha. Megleno in hladno je bilo tisto jutro, ko smo se v Lučah takoj nad cesto zagrizli v hrib. Marsikdo seje pet zadetkov zapored in v 41. minuti že vodil s 5:12. Z briljantno igro so Šoštanjčani nadaljevali in se na kraju zasluženo veselili. • V 2. spomladanskem kolu so rokometaši Šoštanja sprejeli v goste ekipo Bjelovarskega Partizana, ki kljub precejšnjemu zaostanku (šest točk) za Istraturi-stom še vedno upa na prvo mesto. To je bil znova derbi lige, v katerem pa so se na koncu veselili gostje. Seveda so gledalci pričakovali novo zmago Šoštanja, vendar je že začetek tekme napovedal, da bo to zelo težko. Po prvem delu so gostje imeli tri zadetke prednosti. Pa vendar so domači po dobrih 10-ih minutah, po izredno požrtvovalni igri izenačili na 15:15. Kmalu za tem je moral iz igrišča zaradi poškodbe Šerbec, ki se je sicer še enkrat vrnil nazaj, vendar je bila poškodba prehuda in ni mogel pomagati svojim soigralcem do toliko že-Ijenih točk. Bolj ko se je srečanje bližalo h koncu bolj sta ga lomila tudi sodnika Bogdanič (Sarajevo) in Semiz (Goražde), ki sta nekajkrat nesramno oškodovala domače igralce, med drugim v 57. minuti, ko sta po sijajni akciji izključila Lesjaka, ki je bil v priliki za zadetek, gostujoči igralec ga je zaustavil s prekrškom, sodnika pa sta na presenečenje 500 do 600 gledalcev izključila nedolžnega. Kljub vsemu so Šoštanjčani še vendarle imeli nekaj na tihem kesal, da se je podal na pot, toda tukaj smo bili in treba je bilo naprej. Pri pastirski staji, ki stoji nekako polovico poti med Lučami in Loko se je skozi meglo pokazala zaplata jas-nine in kmalu smo kot v pravljici stopili iz turobne sivine v s soncem obsijani gorski svet. Tisti, ki so ostali doma so bili v hipu deležni pomilovanja, saj so bili prikrajšani za to enkratno lepoto. Ko smo po debeli uri hoje stopili iz gozda na plan, nas je pozdravila planina, ki se je vsa kopala v zimskem soncu. Sredi te idile je stala koča in nas vabila kot dobra mati. Upam si trditi, da je malo krajev v naših gorah, kjer bi bil pogled na planino in kočo tako lep kot je iz tega mesta. Kmalu se pozdravimo z oskrbnikom, našim starim znancem. Saj se tukaj počutimo kot doma. Potem prične romati iz nahrbtnika vse tisto kar prija lačnemu želodcu in žejnemu grlu. Ni lepšega kot razstaviti po mizi tisto kar ti najbolj ugaja brez bojazni, da bi te kdo grdo gledal. Kako tekne domač kruh z mesom, ki diši po dimu. Tudi domače vino katerega je Martin Krpan pritovoril v svojem ogromnem nahrbtniku, z blaženim občutkom polzi po grlu. Tukaj se m bati, da bi se človek preveč najedel, saj nahrbtnik in strmina kmalu postavita stvari na svoje mesto. Ko se izdatno podložimo, se odpravimo pred kočo in na.soncu uživamo v nebeškem miru. Kmalu se možnosti, da spremenijo rezultat v svojo korist. Gostje so sicer nekaj minut pred koncem povedli z 22:24 toda žilavi Plaskan je z dvema zaporednima zadetkoma vlil nekaj upov za izenačitev rezultata in v zadnjih sekundah srečanja so gledalci gledali pravo dramo, v kateri so si domači priborili žogo in pet sekund pred koncem izsilili sedem metrovko. Izvajal jo je Plaskan, toda gostujoči vratar, ki je eden izmed najbolj zaslužnih za zmago gostov, je njegov strel ubranil in gostje so zmagali. Kljub porazu Šoštanjčani niso razočarali gledalcev, saj so prikazali vendarle dobro igro, v kateri so se predvsem odlikovali Plaskan, Šerbec pa odlični Gradišnik, vendar je na dlani, da so bili preutrujeni zaradi tekme z Istraturistom, ki so jo odigrali štiri dni prej, da so imeli smolo, ker se je poškodoval Šerbec, po čudnih sodnikovih odločitvah pa bi celo sodili, da se je začela prvenstvena kuhinja. • Brez točk so ostale v 2. kolu tudi dekleta. Tudi na tej tekmi sojenje ni bilo takšno kot bi moralo biti in to je omajalo zbranost domačih deklet, kar je izdatno prispevalo k njihovemu porazu. Gostje niso bile toliko dobre, kot so bile slabe Velenjčanke. V njihovi igri je bilo preveč posamičnih akcij, soliranja in veliko veliko napačnih podaj. Gostje so prvič povedle šele v 38. minuti (19:20). Nato kmalu z 20:23, pa vendar so domače zadnji hip izenačile na 30:30 in izsilile podaljšek. Po prvih petih minutah podaljška je bil izid 32:31. Gledalci so gledali izredno razburljivo igro, v kateri so se odlikovale zlasti Goličeva, pa mlada Odro-va in tudi Zidarjeva, ki pa je v kritičnem trenutku za svoje storila to kar ne bi smela. Ni se strinjala z eno izmed sodnikovih odločitev, sledila je nesporna gesta in izključitev za dve minuti. V tem obdobju so bile Velenjčanke tako kar brez dveh izključenih poleg Zidarjeve še Topičeve. V preostalem času do konca so domače igrale preveč nezbrano, se -prehitro odločale za strele in kot smo že zapisali preveč je bilo tudi soliranja. Gostje so povedle s 33:35 in zmaga je bila njihova. Da sta to bili za njih zlati točki v igri za obstanek, so potrjevale tudi solze na njihovih licih. • Prejšnji teden v sredo so se igralke Velenja v polfinalni tekmi za pokal mladosti v Rdeči dvorani sestale z Belinko Olim- sonce preseli na popoldansko stran in ker je do vrha še poldrugo uro hoda, je naših užitkov konec. Zopet si natovorimo nahrbtnike in se podamo v strmino. Končno vrh. Ponudi se nam enkraten prizor, nad nami kristalno jasno nebo, pod nami pa, kakor daleč je seglo oko, megleno morje iz katerega so kukali posamezni vrhovi. Na severu so se razprostirale avstrijske planine. Vsem niti imena nismo vedeli. Tam daleč na jugu je kakor otoček kukal iz megle Kum s cerkvico in oddajnikom. Na vzhodu se je razprostiralo mogočno Pohorje s plešastim Smre-kovcem v ospredju. Na zahodu pa so kipele kvišku mogočne Kamniške planine. Kot sem že dejal, je občutek, ki te obdaja težko opisati, treba ga je doživeti. Čeprav je bilo novo leto že mimo, smo si vseeno segli v roke in si zaželeli SREČNO v tem letu. Mogočno ostenje Radu-he je že rdelo v siju zahajajočega sonca, ko smo se spuščali v dolino in tonili v meglo in pusto sivino. Toda vračali smo se z občutkom, da smo preživeli lep in nepozaben dan, takšen, ki te sprosti in ti da moči. Tega planincu dolina ne more dati. Kakor mu ne more dati tistega občutka svobode, ki ga prešine, ko stopi v ta prečudoviti svet tihote, tja kamor še ni segla roka časa, ki dostikrat uniči tisto, kar je ustvarjala narava skozi stoletja. M. Hrust/ pijo. Gostjam niso bile dorasle nasprotnice, saj so izgubile z 28:22. • Rokometaši Šoštanja pa so prav tako v polfinalni pokalni tekmi bili veliko boljši od igralcev Jadrana iz Kozine. Zmagali so z 31:24. V finalu pokala mladosti se bodo sestali s celjskim Aerom. (vos) Šoštanj :Istraturist 25:20 (10:12) Šoštanj: Gradišnik, Rozman, Lesjak 3, Plaskan 5, Požun 1, Žolger 2, Vrečar 4, Voglar 3, Šerbec 7, Čater, Krejan, Vajdl. Šoštanj : Partizan ( Bjelo-var) 24:25 (9:12) Šoštanj: Vajdl, Rozman, Krejan, Plaskan 8, Požun, Žolger 3, Lesjak 2, Vrečar 1, Voglar I, Šerbec 7, Čater 2, Gradišnik. Velenje :Mlinotest 30:21 (13:9) Velenje: Lakič, Misaljevic 1, Golič 7, Topič 2, Zidar 11, Katič, Oder 2, Hudej 2, Vičar 3, Jan 2, Delič, Hrast. Velenje :Akademat 34:35 (17:15) Velenje: Lakič, Misaljevič 2, Golič 7, Topič 1, Zidar 12, Katič 1, Oder 5, Kuder 4, Vičar 2, Jan, Delič, Hrast. Unitehna Trebnje: Elektra 96:105 Le korak do cilja?! ELEKTRA: Sevšek 18, Mrzel 9, Bogataj 1, Pečovnik, Pašič, Dumbuya 27, Kitak 10, Lipnik 6, Brešar 4, Plešej 8 in Tomic 22. Košarkarji Elektre so v 4. kolu finalne skupine za uvrstitev v I. slovensko košarkarsko ligo dosegli pomembno zmago. V gosteh so premagali trenutno zadnjeu-vrščeno ekipo Unitehne iz Trebnjega. Že v prvem polčasu je bilo jasno, da bodo domačini težko prišli do točk, saj so gostje z zanesljivo igro vztrajno večali razliko in ob polčasu vodili s 15 točkami. V drugem so povedli že s 77:25, po vstopu manj izkušenih gostujočih igralcev so razliko sicer zmanjšali, toda zmaga gostov ni bila vprašljiva. Pri Elektri so se najbolj izkazali Dumbuya, Tomic in Kitak. Vrstni red po šestih kolih: Idrija II, Elektra in Šentjur 10, Bistrica 9, Nova Gorica 8 in Trebnje 6. Prav v naslednjem kolu Šoštanjčani gostujejo pri neposrednem tekmecu v Šentjurju. Na pot vabijo svoje zveste privržence, ki se lahko prijavijo v bi-stroju »L«, njihova pomoč pa bo še kako pomembna v boju za uresničitev dolgoletnih želja. S. S. Granit: Topolšica 3:2 Hud odpor in poraz TOPOLŠICA: Jezeršek, Nah-tigal, Mihalinec, Perfeta, Sevčni- Lepo vreme v zadnjem obdobju je bilo kot naročeno za začetek akcij naše skupine. V soboto, 17. februarja je sedem članov obiskalo znane jame na mozirskih planinah, v soboto, 24. februarja, pa smo Milan Podpečan, Darko Osterc in Matjaž Kovač obiskali še neraziskano brezno pod Moličko pečjo. To brezno so leta 1987 ob akciji »Korošica 87« našli kolegi iz Kamnika. Lansko leto smo ga skupno s Kamničani raziskali do globine 30 metrov, potem pa nam je zmanjkalo opreme. Ker se je brezno še nadaljevalo, smo se s kolegi iz Kamnika dogovorili, da ga razišče naša skupina. Brezno je nekaj metrov pod Moličko pečjo na nad- kar, Medved, Kugonič, Žigon in Jerončič. Odbojkarji Topolšice so tokrat gostovali pri sosedu na lestvici Granitu v Slovenski Bistrici in izgubili po ogorčenem boju v petih nizih z 2:3 (9, —7, 10, -6, -II). Dvakrat so sicer vodili v nizih, nato pa so domačini zmogli preobrat in zmagali. V naslednjem kolu bodo gostili ekipo Mežice. Krim:Topolšica Kajuh 3:1 Niz premalo za zmago Igralke Topolšice Kajuha so gostovale v Ljubljani pri ekipi Krima, ki jih je premagala s 3:1 (9, -8, 10, 12). Soliden odpor torej, v naslednjem kolu pa bodo doma igrale s predzadnje uvrščeno ekipo Partizana iz Kamnice. Ljubno Glin: Pionir 3:0 Dokazale pravo vrednost LJUBNO GLIN: Venek, Jeraj, Donko, Jezernik, Skok, Rifelj, Rušnov, Detmar, Košica, Marolt in Močnik. Ljubenke so v srečanju z novomeškim Pionirjem dokazale pravo vrednost, gostjam niso dovolile presenečenja in jih zanesljivo premagale s 3:0 {10, 10, 2). V prihodnjem kolu bodo gostovale v Mariboru pri Rogozi. Športni ples V soboto je bil v Novi Gorici kvalifikacijski turnir v latinsko-ameriških in standardnih plesih, na katerem je nastopila večina najboljših slovenskih parov, prvič pa tudi pari iz Italije. Prvega mesta velenjski plesalci sicer niso osvojili, zato pa toliko več naslednjih odličnih uvrstitev. V standardnih plesih v kategoriji M c sta para Berlak—Cernelč in Kočivnik —Kralj osvojila 6. in 7. mesto, v kategoriji M b pa Krajcer—Šulek, in Uplaznik — Ževart 6. in 7. V LA plesih so pari Krajcer—Šulek, Alt —Sunarič in Berlak—Cernelč osvojili 3., 5. in 6. mesto. Med člani sta v B razredu LA plesov para Oštir— Žist in Poles—Hudournik osvojila 2. in 6. mesto, vsi rezultati pa precej obetajo pred bližnjim državnim prvenstvom v latinsko-ameriških plesih. Kegljanje Usodna poraza Šoštanjskim kegljačem nikakor ne gre in verjetno ne bodo uresničili načrtov, ki so si jih zadali po uvrstitvi v 2. republiško morski višini okrog 1.900 metrov. Lega in nadmorska višina vhoda dajeta upanje, da bodo dosežene precej velike globine. Velik problem je velika oddaljenost od poti, kar smo zelo občutili, saj smo gazili sneg tudi preko kolen več kot tri ure v eni smeri, s težkimi nahrbtniki, z opremo in hrano. Ko smo prišli do brezna, nas je čakalo neprijetno presenečenje, saj je bilo že na začetku vkovano v led. Prav led nas je spremljal vse do globine kakšnih 70 metrov kjer smo zavili v stransko brezno, ki je bilo popolnoma suho. Raziskovanje pozimi je zelo zahtevno, saj led in do štiri metre dolge ledene sveče s padajočim kamenjem zelo otežkočajo napredovanje. ligo. V 12. kolu so namreč v Trbovljah z domačim Rudarjem izgubili kar z 291 keglji razlike, rezultat pa je bil 5.147:4.856 za domačine. Se bolj usodno je bilo najbrž zanje 13. kolo, ko jih je na šoštanjskem kegljišču premagala zadnjeuvrščena ekipa Tekstilne iz Prebolda s 4.959:4.899. Najbrž zato, ker so si s tem porazom zapravili možnosti za obstanek, razplet pa je odvisen od rezultatov v I. republiški ligi. V zadnjem kolu bodo gostovali pri Braniku v Mariboru. Proti Tekstilni so nastopili: Rajšter 758, Glavič 798, Hasičič 817, S. Fidej 830. Križovnik 832 in L. Fidej 864. Strelski šport Na republiškem strelskem prvenstvu v mednarodnem programu, bilo je v Hrastniku, velenjski strelci sicer niso osvojili nobenega prvega mesta, osvojili pa so štiri druga in eno tretje mesto. Drugi so bili člani ekipno s pištolo (Štuhec, Detlbah, Legner), posamično v članski konkurenci Stuhec, mladinci ekipno (Veter-nik, Pau, Berlot) in Veternik pri mladincih, tretje pa so bile mladinke v ekipni konkurenci (Saje, Goljuf, Močivnik). Norme za nastop na državnem prvenstvu so dosegli člani in mladinke ekipno, posamezno pa Simon Veternik. F. Ž. Era Šmartno Letos obstanek... Bliža se spomladanski del nadaljevanja prvenstva v slovenskih nogometnih ligah. Nogometaši ERE Šmartnega se zavedajo svojega, bolje rečeno slabega, položaja na lestvici v vzhodni območni ligi, zato se za nadaljevanje prvenstva resno pripravljajo. Predvsem trdo delajo, precej so se okrepili, njihov cilj za letošnjo tekmovalno sezono je obstanek v ligi, prihodnje leto pa želijo storiti vse, da bi se vrnili v enotno slovensko nogometno li-go. S pripravami so pričeli 1. februarja, za novega predsednika kluba izvolili Milana Kopušarja, ob treningih pa odigrali tudi precej prijateljskih tekem. Rezultati: ERA: Šmartno: Rudar (Tr) 0:4, ERA:Kisovec 1:2, ERA: Elkroj 2:1, ERA:Žalec 1:1, Žalec: E RA Šmartno 1:3. L. P. Šaleški teniški klub Občni zbor V mnogih društvih, bodisi kulturnih, športnih, gasilskih in drugih, so na rednih občnih zborih že ocenili opravljeno delo v minulem obdobju ter se dogovorili o nalogah v prihodnje. V sredo, 14. marca, pa bodo to storili tudi člani šaleškega teniškega kluba. Redni letni občni zbor, na katerega vabijo seveda vse svoje člane, bodo začeli ob 18. uri v prostorih delavskega kluba v Titovem Velenju, (tp) Velika neprijetnost je tudi slap, ki smo ga morali prečkati in nas je zmočil do kože. Prišli smo več kot sto metrov globoko, brezno pa se še nadaljuje. Zaradi pomanjkanja časa in snega smo morali akcijo skleniti, čakala pa nas je še dolga pot v dolino. Kot smo dejali, se brezno nadaljuje, glede na to, da ga zaradi padajočega ledu in vode tokrat nismo mogli raziskati, so možnosti izredne. Raziskovanje bomo nadaljevali takoj, ko bo možno, zaradi oddaljenosti bomo pripravili večdnevno akcijo, gotovo pa je, da bo to brezno med najglobljimi v Savinjsko-Kamniških Alpah. Matjaž Kovač Nekateri gledalci so hoteli po končani tekmi Šoštanj : Partizan po svoje dokazati sodnikoma, da se tako ne sodi. Njihove namene v tej obliki so na srečo preprečili, seveda pa si nihče ne želi takšnih agresivnih gledalcev, torej v bodoče ostanite raje na tribunah Gore vabijo Šaleški svobodni jamarji Uspešen začetek sezone 8. marca 1990 OBJAVE, RAZPISI smolo Tel. št.: 853 451 _855 450_ PRODAM ALI MENJAM ZA MANJŠI, z doplačilom AUDI 100 5-S, letnik 1979, vrtalni stroj stabilni do O 25, reskalni stroj Deckl M Fl, žago za železo do Ò 100. Alojz Urnaut, Foitova 6. Titovo Velenje. MOTORNO ŽAGO TOMOS 61, staro I leto, kolektorje IMP 180 x 80 3 kose, boiler RK kombiniran 200 1 in deske 5 in 8 cm , P DOMAČE GAŠENO APNO za pleskanje, prodam. Franc Rošer, Loka 1, Dobrna. OSEBNI AVTO P-126. prodam. Letnik 1980. © 882-310. ŠTEVILKO VOZOVNICE 2252, 14618 preklicujem na ime Milan Šlander, relacija Gomilsko — Gorenje. I Izletnik). DOBRO OHRANJEN MOTOR avtomatic, prodam. © 857-602, popoldan. NOVO DIATONIČNO HARMONIKO, Melodija, tri vrstno, Be, ES, As, prodam 20 % ceneje, od trgovske cene. Možno obročno plačilo. Ivan Kordoš, Šlan-drova 27, Titovo Velenje. DVOSOBNO STANOVANJE NA GORICI zamenjam za dve garsonjeri. Naslov je v uredništvu. ZDOMCI POZOR! Prodam vikend 4 x 10, nova gradnja s 1000 m' zemlje in dve parceli po 4000 nr ter gozd 17.000 m2, vse ali posamič. Lepa sončna lega, 5 km iz Dobrne. Informacije Franc Voršnik, Lokovina 22. Dobrna. VEČJI ZIDAN VIKEND- HIŠO z vinogradom, klinker fasada, elektrika, voda, na sončni legi, 1,5 km iz Polzele, prodamo. ©713-401. /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. IZDAJA BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV LJUBLJANSKE BANKE SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D. (prvi razpis za občane in podjetja) 1. Blagajniške zapise izdaja Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., 63320 Titovo Velenje, Rudarska 3. Celotni znesek do katerega se izdajajo blagajniški zapisi je 31,000.000,00 din (enaintrideset milijonov din) in bodo izdani naenkrat. Blagajniški zapisi glase na prinosnika. 2. Blagajniški zapisi bodo izdani v količini in nominalnih zneskih: 2000 kosov po din 1.000,00 din 2,000.000,00 1500 kosov po din 10.000,00 din 15,000.000,00 200 kosov po din 20.000,00 din 4,000.000,00 200 kosov po din 50.000,00 din 10,000.000,00 3900 kosov din 31,000.000,00 3. Rok zapadlosti blagajniških zapisov je 31 ali 91 dni od dneva vpisa. Od skupnega zneska se nanaša cca 40 % na blagajniške zapise z rokom zapadlosti 31 dni od dneva vpisa, cca 60 % pa z rokom zapadlosti 91 dni. 4. Na vpisan znesek blagajniškega zapisa se obračuna in izplača obrestna mera v višini in na način, kot je določena za blagajniške zapise v sklepu o višini obrestnih mer LB-SB Velenje d.d. Trenutno velja: — 12% letna obrestna mera za blagajniške zapise z rokom zapadlosti 31 dni od dneva vpisa, — 16% letna obrestna mera za blagajniške zapise z rokom zapadlosti 91 dni od dneva vpisa. i 5. Blagajniške zapise se lahko uporabi: a) kot plačilno sredstvo do upnikov pod pogoji in na način, o katerih se imetnik blagajniškega zapisa dogovori z upnikom, b) za pridobivanje kreditov pri bankah in drugih finančnih organizacijah pod pogoji in na način, o katerih se imetnik blagajniškega zapisa dogovori z banko in drugo finančno organizacijo, c) pri banki LB-SB Velenje d. d. pa ob zastavi blagajniških zapisov za odplačilo kredita: — z blagajniškimi zapisi z rokom zapadlosti 31 dni, 5 dni pred zapadlostjo blagajniških zapisov, — z blagajniškimi zapisi z rokom zapadlosti 91 dni, 15 dni pred zapadlostjo blagajniških zapisov. NAMIZNI ŠIVALNI STROJ Brotheer, Owerloock, prodam za 9.000,00 din. © 853-119. APN 65, nov, prodam 1(1 % ceneje, možnost tudi na obroke. © 858-173. PARCELO 100(1 nr, I I km iz Titovega Velenja, delno urejeno, prodam. Grobin, Vrnjačke Banje 3/53 Titovo Velenje. RISALNO DESKO format AO, prodam. © 857-339. BRUŠENA VRATA ZA KRUŠNO PEČ, prodam. ©714-301. NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. Informacije vsak dan po S 857-855. R-5 +L, letnik 1983, ugodno prodam. © 831-689. popoldne. ZEMLJO ZA VRT IN SADOVNJAK, 1000 do 1500 nr, kupim. © 858-298, Žovlje, Šalek 91. NUDIMO ZAPOSLITEV RESNIM ZASTOPNIKOM, za demonstracijo in prodajo ekskluzivnih artiklov firme EDIGS, uveljavljene tudi v tujini. ©882-219 od 16. do 2 I. ure. ZASTAVO 128, letnik oktober 1985. prodam. © 855-642, interna 26, dopoldan. BARSKO GARNITURO PRODAM. © 857-515, zvečer. MOTOR APN-6. star I leto, prodam. © 855-380. LADO RIVO 1500, letnik 10/1988, rumene barve, ugodno prodam. © 856-1 17, popoldne. DVE GARDEROBNI OMARI Maja BL, ugodno prodam. Informacije po © 851-050 od 15. ure dalje. JUGO FLORIDO 1,4, staro 7 mesecev, rdečo, prodam za 130.000,00 din, in BMW 316/4, letnik 1988, 4 vrata, temna stekla in dodatno opremo, prodam za 210.000 din. © 854-702, popoldan © 854-813, dopoldan. PRODAM MINIRAMO Kör ting, z radiom, pralni stroj Gorenje, BTV s teletekstom Körting, cena po dogovoru. © 858-614, po 18. uri. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, obvešča, da prodaja mlade nesnice pasme H1SEX. Nesr.ost še ta mesec. ©0602-61-202. r i i i i V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VIDEO SONČEK Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! Izposojamo tudi videorekorderje! KAKO (SE) VOZIMO »V EVROPO« Nov delovni čas za načrtovalce, oz. za vodstvo Gorenja, najbrž ni sporen, saj gre za začetek dolgoročne, vsebinske in miselne prenove odnosa do dela, do izkoristka delovnega časa (itd.), ki bi naj dal novo kvaliteto tudi pri osebnem nagrajevanju. Pravico imamo, da manj poučeni v zastavljene cilje tudi podvomimo, čeprav želimo, da bi delavci Gorenja dosegli načrtovane cilje evropizirane reforme. Od tega lahko imamo korist vsi, saj se s časom ne bomo mogli, najbrž niti želeli izogniti procesu izenačevanja pogojev, ki so delovna praksa v Evropi že od nekdaj. Občane Velenja, in najbrž še nekatere iz sosednjih občin moti dejstvo, da se Gorenje ni dovolj pripravilo na spremenjene razmere in probleme delavcev in občanov. O problemih varstva, šole, uradovanja v javnih ustanovah, trgovinah in prilagajanja delovnega časa v drugih delovnih kolektivih, ni kaj prida storjenega, bolje rečeno, občani v glavnem o tem niso seznanjeni. O tem tudi slišimo in čitamo v našem časopisu, kulminacija stisk bo šele sledila. V mislih imamo pomemben problem, ki zadeva vse občane in večino delavcev Gorenja. Organizacijo prevozov na delo, cestni promet in prometno varnost. Ob različnem časti pričetka in zaključka v Gorenju, se na cestnih vozliščih pojavljajo nove prometne konice, ki niso vsklajene s prometnim režimom. Zaradi prometnih zamaškov prihaja do izsiljevanja prednosti (primer križišča pri tunelu v Titovem Velenju na Titovi cesti). Avtobusne povezave na rednih linijah ne ustrezajo povečanemu številu potnikov še zlasti zaradi odpovedi pogodbenih prevozov. Menimo, da bi v prehodnem obdobju morale določene službe in organi pomagati vskladiti nastalo situacijo. Med delavci je slišati, da so takšne metode namenjene (tudi) zmanjševanju števila zaposlenih na neproduktivnih delih. O tem ne moremo soditi, lahko pa zahtevamo, da se npr. zavarujejo interesi občanov (če gre za varnost in funkcioniranje v cestnem prometu), da povzročitelj vzroka, oz. nastale situacije, angažira odgovorne službe in ustanove. Stihijsko se ne da voziti, niti »v Evropo« ne! Jože Miklavc ROKODELNICA »MAČEK« Mojca Manček, Ljubljanska 2 v STAREM VELENJU (pri pekarni) vam nudi: IZDELAVO KLJUČEV (količinski popust nad 10 ključev) 10% POPRAVILO OBUTVE (nudimo materiale iz uvoza) Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vsem ženam, materam in dekletom čestitam ob prazniku in nudim 15% popust za vsa popravila ženske obutve od 8. do 15. marca! JUGO FLORIDA, letnik 1989, prodam. © 853-263. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. ©881-019. VINOGRAD, možna gradnja vinske kleti, na lepi sončni legi, v Podvinu pri Polzeli, prodam. © 721-016. GLASBENI STOLP, uvožen, nov, deklariran, prodam. © 850-804, popoldan. NUDIM INFORMACIJE O MOŽNOSTIH ZAPOSLOVANJA V TUJINI vsak dan od 18. do 21. ure. ©066-74-1 10. RAZPRODAJA GUM, ugodno obročno odplačevanje (na 3 čeke) + 20% popust vam nudi AVTO MAST-NAK, Partizanska 5, Titovo Velenje. © 855-380. POPOLNOMA NOV MOTOR, znamke Tori, ugodno prodam. Informacije dopoldan in popoldan po © 858-903. ZASTAVO 128 CL, letnik 1987, odlično ohranjen, ugodno prodam. © 884-024. pama^ Ifen**11 icori** — Na oddeiKU ženske konfekcije izberite perilo uvoženo iz Italije po 46,70 din. — Pižame uvožene iz Italije le 449.80 din. — Presenetila vas bo ponudba novega modnega perila iz LISCE. Na oddelku obutve boste našli lahke ženske čevlje že za 216,80 din — šolske torbe TOKO od 385,60 din dalje. Ustavite se v tekstilnem diskontu v pritličju! Jogi rjuhe 2 kom le 164,40 din. hlačne nogavice iz uvoza 10 kom le 247 din! Preberite Namin kotiček in pohitite v veleblagovnico Nama Titovo Velenje! Gisfro £ I I —......J j^^re, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. ^^^ * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ OBVESTILO Hranilno kreditna služba je finančna organizacija, ki zbira dinarske hranilne vloge občanov. Od 1. 3. 1990 veljajo za hranilne vloge naslednje letne obrestne mere: - VLOGE NA VPOGLED 17% - DEPOZITI VEZANI NAD 3 MESECE 19 % - DEPOZITI VEZANI NAD 6 MESECEV 21% - VLOGE VEZANE NAD 12 MESECEV 23 % - VLOGE VEZANE NAD 24 MESECEV 25% - VLOGE VEZANE NAD 36 MESECEV 27% Služba ima tri blagajniška mesta in sicer: - TITOVO VELENJE, Prešernova 10 delovni čas od 7.—17. ure - ŠOŠTANJ Trg svobode 12 delovni čas od 7.—14. ure - ŠMARTNO OB PAKI, Šmartno ob Paki 139 delovni čas od 6,—14. ure Za varnost hranilnih vlog jamči socialistična republika Slovenija. SE PRIPOROČAMO! HRANILNO KREDITNA SLUŽBA GORENJE DELTA Preklic! Preklicujemo veljavnost naslednjih letnih vozovnic za avtobusne prevoze: Ime in priimek: Relacija DO 1. Franc Debelak 25798 Hudinja—Gorenje Izletnik 2. Todor Bogev 27011 Zg. C rnova —Gorenje Izletnik 3. Marija Sušeč 1144 Vinska gora —Gorenje Izletnik 4. Ciril Bezlaj 3394 Gorica - Gorenje Izletnik 5. Franc Urbane 25468 Gorica—Gorenje Izletnik 6. Danica Božič 6344 Gorica—Gorenje Izletnik 7. Ivan Hajnže 25198 Legenj Gorenje Integral 8. Artur Mravlje 23196 SI. Konjice—Gorenje Integral Vozovnice so neveljavne od 1. 3. 1990. Gorenje Delta Žarova 19, Titovo Velenje ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame Gizele Na tek rojene SIMERL učiteljice v pokoju iz Šoštanja se zahvaljujemo vsem nami na njeni zadnj , ki ste ji pomagali v času njene bolezni, biii z njo in poti, ji darovali cvetje v slovo in sočustvovali z nami. Otroci z družinami in sestra Deponija odpadkov v vasi Gorenje Že leta buri vaščane Gorenja govorica, da se bo v opuščenem kamnolomu gradila deponija odpadkov za občino Velenje, po nekaterih verzijah pa tudi za občini Možirje in Žalec. To niso samo domišljije vaščanov, ampak je zbor izvajalcev na svoji seji obravnaval poročilo planskih nalog v letu 1987 in pod točko 2. 2. je navedeno: »Po lokacijskih strokovnih osnovah, ki jih je za pridobitev nove lokacije komunalnega odlagališča izdelal ZUV Velenje avgusta 1984 in po detajlnejši proučitvi možnih lokacij, je v izbor prišla ena sama lokacija in sicer obstoječi kamnolom tufa v Gorenju, ki je v eksploataciji GIP VEGRAD Velenje.« Nadalje: »Zaenkrat še nimamo podatkov, ali bo možno ta prostor koristiti kot bodočo lokacijo komunalnega odlagališča, predvsem pa, kdaj bo to možno____Nadalje: »... Zato bomo ob sodelovanju Instituta Jožef Štefan-SEPO do konca leta 1987 izdelali idejni projekt...« Na tej seji je bil prisoten tudi predsednik naše krajevne skupnosti in mi to povedal, na kar sem kot predsednica vaške skupnosti Gorenje naslovila ostro protestno pismo komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. V tem pismu sem opisala vzroke, zakaj si naj na občini ne predstavljajo, da bi lahko na tem kraju gradili odlagališče odpadkov. Kaj in kako je protestiral naš predsednik KS Gorenje na takratnem sestanku, mi ni znano. Na to pismo je prejela KS Gorenje odgovor. Od tega bi citirala samo en odstavek: »Komiteju za PGVO je sicer znana problematika komunalnih odpadkov, kakor tudi prizadevanja vaše DO (naslovljeno je bilo VEKOSU Velenje) za njeno razrešitev. Znani so nam tudi rezultati raziskave prostora ob pripravi Družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990, kjer smo od skupaj 17 možnih lokacij opredelili le tri, ki jih je vedno nadalje preštevati. Med njimi je tudi sedanji kamnolom tufa, o čemer je bila KS Gorenje seznanjena ob obravnavi in sprejemanju planov. Komite za PGVO bo k vaši informaciji podal svoje stališče in ga posredoval krajevni skupnosti, po potrebi pa bomo predlagali sklic sveta KS in K K SZDL v krajevni skupnosti.« To je povzetek iz dopisa Komiteja za planiranje in varstvo okolja Velenje z dne 4. 12. 1987 št. 351-277/87-3. Podpis JOŽE MRAZ ing. stroj.. Ker že imamo slabe izkušnje iz leta 1989, ko je izvršni svet dal KS Gorenje, brez našega vedenja, edino kulturno dvorano z odrom v teh krajih, privatniku v najem za »kazino« in nam sedaj uničujejo dvorano s težkimi kroglami biljardov, da so ploščice, popolnoma okrušene, da o polnočnih nemirih ne govorimo, smo se odločili, da protestiramo s svojimi podpisi proti temu odlagališču — smetišču. Od 33. gospodinjstev se je podpisalo 92 podpisnikov, vaščanov Gorenja, v znak protesta, da se v naši vasi ne gradi deponija odpadkov v kamnolomu, ampak da vsaj delno sanira VEGRAD svojo navlako in pogozdi teren, četudi ni najbolj raven. To ima zapisano v svoji pogodbi — uporabnemu dovoljenju, brez katerega je sicer obratoval kakih JO let. VEGRAD dobro ve. da bi se na ta način izognil stroškom sanacije, prav tako ve VEKOS Velenje, da bi v kanjonih in jamah pridobil lepo lokacijo za svinjarijo in strupe. Vsi skupaj pa vedo tudi, da voda, priteka na več kot štirih straneh po kamnolomu in se združi v potok, ki teče skozi vas Gorenje, in odkar pomnim, še ta potok ni usahnil. Dokazano je, da vse vode v Gorenje pritečejo iz Gneča, to je s hriba nad kamnolomom. Namesto, da bi iskali vodo tam, kjer je je obilno, pa bi zastrupili še to, saj zajeziti je nikakor ne bi mogli. Vsekakor je mnogo, mnogo boljša ta voda, kot pa vodovodna iz Šmartnega ob Paki. Že zaradi te življenjsko važne tekočine, ki jo zaradi onesnaženosti v dolini strahotno primanjkuje, je vredno, da se nad tem zamislimo. Izgovor, da bo to moderna deponija, ki bo imela tudi čistilno napravo, nas čisto nič ne gane. V zvezku št. 1/89, ki jo izdaja WWF - World Wide Fund for Nature in izhaja tudi v nemščini je jasno opisano: Ni tako moderne deponije, da ne bi s pronicu-jočo vodo onesnažila podtalnice. In če enkrat onesnaži vodnjake, ki jih v naši vasi še imamo in ki jih SLO zelo priporoča, se ti nikdar več ne očistijo. Poleg tega nastajajo pri razkrajanju nove vrste odpadnih snovi, ki ne izginejo tako enostavno v zrak. Smrd-Ijivost, bolezni, epidemije se prenašajo, zdravstvena ogroženost, zastrupitev zemlje in vode so posledice teh deponij. Še tako moderna deponija je vse kaj drugega, kot okolju prijazna. Če pomislim. da je ta kamnolom takore-koč v vasi, da je ni hiše, ki ne bi imela v stenah razpoke zaradi prekomernega streljanja, da je prva hiša oddaljena od njega 50 metrov, da pri nas ne sortiramo odpadkov, in je v njih vse od gospodinjskih odpadkov do strupov, kemikalij, škropiv . . „■ da je na precejšnji vzpetini (prej je bil hrib, ki pa so ga izstreljali), da bo voda izpirala vse v dolino, da ne govorimo o hudourniških vodah ob neurju, potem ne vem kakšni strokovnjaki so to pregledali in to brez vednosti prizadetih krajanov. Saj, ali smo že na KOSOVU?! Seveda so še druge »dobrine,« ki bi nas čakale, če bi seveda dopustili to krpo sramote: Nastali bi trušč, prah, plini. Pronicujoča voda, ki zahrbtno in nekontrolirano prodre v zemljo, izpira vse škodljive snovi naprej v vodo in zemljo. Tudi na vzpetini, ki je na tolikšni višini, da voda hitro pretaka, se lahko zastrupi vsa voda. V daljšem ča- su niso okužene samo podtalnice od pronicujoče vode, ampak zaradi dežja tudi površinske vode in tako se zastrupijo tudi živali in rastline. Te škodljive snovi lahko potujejo v propustni zemlji neomejeno kilometre daleč. In to leta in leta, če pa se enkrat deponija zapre, je to še slabše. V pronicujočih vodah so velike množine dušika, sulfatov in kloridov, soli, kalija kalcija in magnezija. Ne bom več naštevala, ker pravzaprav ni to moj namen. Moj namen je obvestiti v javnem občilu prebivalstvo v vasi Gorenje in drugod, poleg vsemogočnih uradov, da je 92 (dvainde-vetdeset) prebivalcev vasi Gorenje, katerih fotokopije so poleg dopisa prejeli na vse potrebne urade, prepovedalo PODPISATI DOVOLJENJE ZA DEPONIJO ODPADKOV V KAMNOLOMU TUFA V GORENJU TAKO IZVRŠNEMU SVETU, KS GORENJE, KAKOR TUDI PREDSEDNIKU KS ALI NJEGOVEMU NAMESTNIKU. Pa še nekaj o Komiteju za varstvo in planiranje in gospodarstvo občine Velenje. Predvsem naj bi razmišljali o strogem sortiranju odpadkov po zahodnih vzorih. Le tako bo prišlo na deponijo vsega 30% odpadkov. Vse drugo pa se lahko kompostira, predela, plastiko naj zamenjajo steklenice za večkratno uporabo, posebno pri mleku bi se to močno poznalo. Prav tako so pločevinke, steklenice, plastične posode in vrečke itd. stvari, ki se lahko dajo v predelavo ali večkratno uporabo. Vsak pameten človek ve, da smeti ni, če jih ne narediš. Predvsem je treba omejiti plastične embalaže in v trgovinah povpraševati po steklenicah iz stekla. Če dobite, kot je pri nas navada. štiri jabolka zapakirana v paket z plastično folijo, vzemite jabolka ven, embalažo pa pustite pri prodajalcu. Tudi kupci lahko veliko pripomorejo k prijaznejšim embalažam. V Nemčiji na primer že imajo avtomate za mleko. Mi pa bi lahko steklenice zamenjevali tako, kakor smo jih v prejšnjih časih. Seveda bi tudi mlekarne morale imeti posluh za to in tisti, ki bo prva to storila, se bo najhitreje vrnil denar. Nekaj besed pa bi še rada naslovila na Izvršni svet Skupščine občine Velenje. Naslov »Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja« se mi zdi zelo čuden. Da isti človek gospodari, določi kje bo kaj stalo in je poleg tega še strokovnjak za varstvo okolja, da tudi ta določi da ni ovir, je smešno. Tako smešno, kakor če_ bi lisici rekli naj pase kokoši. Človek za varstvo okolja bi moral biti popolnoma ločen iz tega komiteja. Tudi tu bo potrebna opozicija. Marinka Obu Gorenje 9 a Ločiti ZKS od ZKS Pred bližnjimi aprilskimi-volitvami je bilo že precej napačnih sklepanj, ker je bila v prejšnji številki Našega časa namenoma ali slučajno uporabljena kratica ZKS nad seznamom kandidatov. Pomenila je zbor krajevnih skupnosti in ne tistega, kar nekateri sedaj (zlo)namerno razlagajo. Zato predlagam, da bi naj na bodočih volilnih listkih za združeno opozicijo ob vsakem kandidatu uporabili pripadnost Demosu, kar je edino prav in pošteno. Zlasti kratice bi lahko begale volil-ce, končno pa na volitvah nastopamo kot Demos in ne posamezniki. Če se bodo še naprej uporabljale omenjene kratice in kaj podobnega, potem lahko še naprej pričakujemo »nečisto in nepošteno volilno igrico«, kar ne spada v demokratičen in pošten volilni boj. Starejši ljudje v celotni Jugoslaviji se še dobro spominjamo kakšnih goljufij se je posluževala »avantgarda« delavskega razreda od 1945. leta do današnjih dni, od »sa-mozapravljanja«, zadolževanja v tujini, zlorabe položajev, nasilja nad drugače mislečimi, do istočasnega »kokodakanja« o demokraciji, svobodi, volji ljudstva in podobnih rečeh. Pridevek »demokratična« so imele v naslovih tudi druge vzhodne države, pa smo vedeli kakšna zloraba je to, le da nihče ni upal javno obsojati tega. Še več je razlogov za dvome v poštenost demokratičnih volitev v letošnjem aprilu. Vesel bom, če bo čas pokazal, da nimam prav. Naj dodam, da je bilo s strani L. O. pomotoma objavljeno, da smo izvolili deset članov odbora SDZS za področje Velenja. Res je deset, vendar so trije člani nadzornega odbora. Člani krajevnega odbora smo: inž. Franc Antlej (predsednik), inž. Matija Horvat (podpredsednik), Zdenka Jakopanec (sekretarka), Jože Stefanie (blagajnik), Mihael Slivar (tajnik), dr. Bogdan Menih in Barbara Terglav (člana); v nadzornem odboru pa so: dr. Valter Pir-tovšek, Angela Vutkovič in Franc Vrčkovnik. Toliko v vednost. Mihael Slivar Ob rob izjavam in zahtevam kmečke mladine Slovenije Komu služi igra s čustvi našega kmeta in kupčkanje z volivci? Kljub olajšanju zaradi spodbudnih političnih sprememb in pričetih demokratičnih procesov, ni kriza našega gospodarstva in kmetijstva prav nič manjša. Nasprotno, ob reformskih spremembah, ko želimo povsem nepripravljeni kar preko noči v tržno gospodarstvo in polno demokracijo, doživljamo vse številnejše gospodarske, pa tudi politične zlome, ki se poosebljajo v neizmerni stiski in negotovosti vseh zaposlenih in nezaposlenih, fizičnih in umskih delavcev in kmetov. V izraziti ekonomski in moralno čustveni krizi ne preseneča bliskoviti val demokratičnih sprememb, saj so resnično ustvarjeni predpogoji za pričetek razvoja demokratičnega pluralizma, hkrati pa je zelo primerno obdobje za uveljavljanje novih liderjev plitične oblasti. Uvodno razmišljanje sicer nima neposredne povezave z namenom našega zapisa. Ob svojevrstni spontanosti organiziranja in razvoja SKZ in ZKMS, je tudi širša javnost z zanimanjem pričakovala in verjela v uspeh stanovskih organizacij pri iskanju učinkovite in za kmeta najsprejemlji-vejše poti iz krize na osnovi znanstvenih spoznanj stroke in bogatih izkušenj kmeta. Pripriča-ni smo bili, da je zlasti v kmetijstvu bilo preveč političnega vmešavanja in lažne skrbi za usodo našega kmeta. Žal pa vse prepo-gosteje in presenetljivo hitro ugotavljamo, kako je takšno upanje povsem zbledelo že ob začetku volilne maškerade, saj sta se obe stanovski organizaciji preveč naivno in politično prepocer.i prodale in to le zavoljo osebnega iiderstva v vodstvu. Ni naš namen ocenjevanja politične preobrazbe niti naša skrb za usodo bodočega razvoja in uspeha omenjenih strank. Želimo le najodločneje poudariti, da nasprotujemo igri s čustvi našega kmeta in kupčkanju z volilci. Pri tem seveda mislimo predvsem na zadnje zahteve ZKMS in zlasti javno nastopanje gospoda Marjana Podobnika. Jedro spora je vsekakor oblika in način posredovanja zahteve za moratorij sečnje v vseh gozdovih, ki so bili tako ali drugače odvzeti iz zasebne lastnine in, ki bi jih naj gozdarji v zadnjem obdobju ropali in devastirali (opu-stošili). Izjave o ropanju in deva-stiranju obravnavanih gozdov ne pomenijo le najbolj umazanega napada in podtikanja gozdarski stroki, temveč tudi novo politično nasilje, ki nima nič skupnega z demokracijo. Prav zanima nas, kako bi reagirala slovenska javnost, če bi zaradi sporne zgodovine morali tudi na ostalih področjih zaustaviti življenje gospodarstva z zahtevami o moratoriju. Ali nima recimo tudi krš-čansko-demokratska stranka pravico zahtevati moratorij za sečnje v vseh razlaščenih cerkvenih gozdovih. Pa tudi slovenska obrtniška stranka bi lahko zahtevala moratorij za vse kar se dogaja v povojnem obdobju razlaščenih tovarnah, trgovinah, ipd. In če se že krivice lahko tako poenostavljeno odpravljajo, zakaj ne bi predlagali še moratorij na izplačilo vseh kmečkih pokojnin za čas, ko bomo poiskali odgovor, kako zagotoviti pokojninsko dobo za številne občane, ki so si v povojnem obdobju služili kruh z delom na kmetijah, tudi na sečnjah v njihovih gozdovih. Takšne obtoževalne primerjave sicer nimajo nič skupnega z našim razmišljanjem, niti prizadevanjem za izmikanje odgovornosti gozdarske stroke pred nadzorom javnosti. Tuje pa so nam umazane metode odvračanja napak in težav drugih, le na naša ramena. Strokovno in moralno-etično smo namreč jasno odgovorni, da v najširšem družbenem in ne samo lastnem interesu, razrešujemo bolj resne in zapletene procese pri gospodarjenju z gozdovi ne glede na to. čigav je gozd. Oblika in vrsta lastnine gozda nas zanimata le v funkciji dobrega gospodarja. Zato ponovno opozarjamo slovensko jav- nost, da v naših gozdovih v zadnjem času tečejo veliko usodnejši procesi propadanja ekološko ogroženih gozdov, ki jih žal ne zmore rešiti le na zatožno klop posajena gozdarska stroka. Tako ogroženi gozdovi kličejo po zmanjšanju sečenj, večjih bioloških vlaganjih in več znanja. Žal pa prenekatera družbenogospodarska, pa tudi kmetova finančna stiska marsikje hočeta tudi v tem obdobju večjo ekonomsko korist gozda. Zato brez takojšnje finančno-organizacijske ter racionalno strokovne spremembe organiziranosti gozdarske stroke, brez konkretne finančne pomoči države in doslednega javnega nadzora nad vsemi gozdovi, lahko s polno mero zaskrbljenosti pričakujemo jutrišnje stanje naših gozdov. Prav tako želimo poudariti, da ne jjasprotujemo procesom rehabilitacij in odpravljanju krivic iz povojne zgodovine in, da je pri tem še najbolj nesporno prav vračilo vsakršne lastnine, saj krivično izgubljenih življenj nikakor ne moremo povrniti. Pa vendar: naj bodo ti procesi še tako pomembni in nujni, vseeno niso sprejemljive nobene poenostavi-tvejn nove krivice. Čeprav je v politiki in demokraciji marsikaj dovoljenega, moramo vendarle upoštevati boleče spoznanje, da je gospodarstvo pre-resna zadeva, da bi o njem lahko odločali le politiki in da je seveda tudi politika preveč zahtevna in prenevarna, da bi se /. njo lahko poigravali nekateri, ki žal vse bolj spominjajo na zgodbo Mihajla Kertesa v slovenski izvedbi. In če že politika ni samo naša osebna domena, potem moramo poudariti, da je tudi gospodarjenje z gozdovi preveč odgovorna družbena naloga, da bi o njej lahko odločali predvsem politični liderji kmetijske stroke in da gozdarska stroka ne sprejema tako preprostega skrbništva. Veliko naporov in znanja je bilo vloženo v povojni razvoj gozdarstva v Sloveniji in številne uspehe nam zavidajo strokovnjaki iz naprednejših evropskih dežel, zato ne dovolimo škodljivih in posplošenih neargumentiranih sumničenj in obtožb o ropanju in devastiranju naših gozdov ter zahtevamo končen epilog takšnih podtikanj na sodišču. To moramo storiti tako zaradi zavarovanja moralne in materialne škode, pa tudi zaščite demokracije in prenevarne igre s čustvi prizadetega lastnika gozda. Seveda s tem ne prikrivamo in ne zavračamo dobronamernih argumentiranih obtožb na račun nekaterih naših drobnih napak, ki so kot pojavna oblika prisotne, tako kot v ostalih strokah. Pa vendar ob tem velja ugotovitev, da bo storjene napake moral odpravljati in plačati vsak sam in to veliko bolj učinkovito kot doslej. Na srečo v gozdarstvu nismo nikoli razmišljali le od danes do jutri, zato tudi tako ali drugače zaupanega družbenega premoženja nismo odtujevali oziroma odprodajah družbenih gozdov. Prav zato so lahko prizadeti vsaj glede možnosti vrnitve krivično odvzetih gozdov bolj mirni kot pa to velja za sporno družbeno lastnino drugih organizacij. Pripominjamo, da obstaja o vseh posegih v gozdove, dosledna dokumentacija. Seveda pa moramo ob tem najodločneje poudariti, da strokovno gospodarjenje z gozdovi onemogoča vsakršno ropanje in devastiranje gozdov (za morebitne izjeme pa obstaja kazenska odgovornost). Zato res ne vidimo pravega razloga za vznemirjanje javnosti. To velja tudi za primer javne informacije na RTV Ljubljana iz oddaje Žarišče z dne 20. 2. 1990. Obtoževanje gospoda Podobnika o grozovitih sečnjah na Solčavskem primeru je več kot nenamerno podtikanje. Ne verjamemo namreč, da bi bil gospod Podobnik tako naiven, da bi javno razsojal na nepreverjenih podatkih. Pa tudi iz vsebine zapisa prizadetih Solčavanov je omenjen posek 2.400 m' lesa na površini 77 ha gozda v obdobju 30 let le normalen gospodarski ukrep za vsakogar, ki se vsaj malo razume na gospodarjenje z gozdovi. Samo za primerjavo izjavljamo, da je v teh gozdovih z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom za obdobje leta 1981-1990 načrtovan etat 6.648 m'. Torej kljub temu, da se že letos izteka veljavnost načrta in rok za izpolnitev predpisanih obveznosti, bo GG Nazarje predvsem zaradi pomembnega varovalnega značaja gozda realiziralo manj kot 40 % predvidene sečnje. Ob zaključku se tako še enkrat vračamo k predvolilni maškera-di. SKZ in ZKMS sta ob nastajanju opravičeno veliko obetali. Pozitivno sta si prizadevali tudi sprostitev prometa z lesom, na žalost pa jim očitno pred volitvami to več ne ustreza. So torej li- derji dovolj kmalu dokazali, da je lažje obljubiti kot narediti? Ali pa so zmagale predvolilne pasti tržne prodaje lesa in s tem pogojenega drugačnega sistema financiranja gozdarstva. Pravičnejša porazdelitev bremen s povečano obremenitvijo manjših gozdnih posestnikov, ki imajo večino volilnih glasov, je prenevarna predvolilna igra, čeprav bi s tem pravično razbremenili hribovskega kmeta. Da volk ne menja dlake in dobi dovolj glasov, se torej odmika resna zavzetost za sprostitev prometa z lesom. In da v nekaj verjame tudi hribovski kmet, se začenja nova volilna propagandna zgodba o takojšnjem In vsesplošnem moratoriju na sečnje v gozdovih. Ne glede na preštevanje glasov, bo vendarle takšne igre moralo biti kmalu konec. Za G G Nazarje: Milan CAJISER, dip. ing. gozd. K vsemu temu pravzaprav ni veliko dodati, nekaj podatkov pa vendarle. Nazorsko gozdno gospodarsko območje (občini Mozirje in Velenje) zajema skupno 16.888 hektarjev gozdov. Gozdarji posebej ločijo kategorijo SLP-2. To so gozdovi, ki so bili na različne načine odvzeti iz zasebne lastnine. Med te »različne« načine sodita med drugim nacionalizacija in agrarna reforma. Ostali družbeni gozdovi v tem območju so razlaščeni škofijski gozdovi, delež družbenih gozdov zaradi odkupa zasebnih gozdov pa je zanemarljiv. Pri tem je pomemben podatek, da na področju sedanje velenjske občine škofijskih gozdov ni bilo, torej vseh 2.312 hektarjev sodi v kategorijo SLP-2. Na celotnem gozdnogospodarskem območju je sicer v tej kategoriji 8.465 hektarjev ali 50,1 odstotka gozdov. Vsekakor je očitek o pustošenju gozdov nekorekten. Glede na veljavne in potrjene gozdno-gospodarske načrte bodo letos etat uresničili le 74,2 odstotno. Pustošenja torej ni. Dovolj zgovoren dokaz za to je podatek iz solčavskih gozdov, od koder so v svet poslali »grozovite« podatke. Pomešali so namreč trenutno veljavno zakonodajo z »obljubljeno« denacionalizacijo in z nekdanjimi pravicami, ki so 14 gospodinjstvom v Solčavi zagotavljale pravico do drv za kurjavo. Gospodinjstev je danes neprimerno več, poziv slovenske kmečke mladine na prepoved sečnje v gozdovih SLP-2 do moratorija, ki naj bi bil po njihovem kmalu sprejet, pa je seveda med vsemi lastniki gozdov naletel na zelo »plodna« tla. Kaj bi moratorij za sečnjo pomenil za gospodarjenje z gozdovi in za lesno industrijo je lahko vsakomur jasno. Za gozdarje je gospodarski prekršek, če za več kot 15 odstotkov presežejo ali ZAOSTANEJO za veljavnimi načrti poseka. Na Solčavskem ga bodo letos uresničili le 38.4 odstotno. Gospodarski prekršek torej. Je mar to zares opustošenje« gozdov '.' Janez Plesnik ČETRTEK 8. marec 9. marec SOBOTA 10. marec NEDELJA 11. marec PONEDELJEK 12. marec TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 U TV LJUBLJANA 1 U TV LJUBLJANA 1 U TV UUBLjANÄT 8.55 9.00 9.05 9.30 10.00 10.25 10.55 11.00 15.00 15.05 15.35 16.30 16.50 18.20 18.35 19.00 19.30 20.05 21.00 22.05 22.30 23.20 23.25 Video strani Poročila Mozaik, ponovitev — Indijanske legende: Windigo Šolska TV — Tisoč udarcev, Nedokončana zgodba Šolska TV — Industrijsko oblikovanje Mostovi Poričila Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Soba — Magnum, ponovitev ameriške nanizanke, 4. del Tv dnevnik 1 Mozaik — ponovitev — Mostovi, Šolska TV — Tisoč udarcev, Industrijsko oblikovanje Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Slovenija hoče hčerko imeti Mladi Sherlock, 8. del angleške nadaljevanke Risanka Tv dnevnik 2 P. Wheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Ubij me nežno Poročila Video strani ià'JHihiir.rr^ 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo. zabavno humoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Divjina pokrajine Mala Ka-marga, poljudnoznanstvena oddaja. 21.30 Tibetanske impresije, potpisna reportaža. 21.55 Svet na zaslonu. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 8.00 Šolski spored (do 12.35), 14.45 Poročila 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Od Trogira do Solina, potopis. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Zeleni prstan, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 ZIP, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes. 22.45 Noč z vami, nočni spored. 0.50 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. n.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Split. prvenstvo Evrope v košarki: Jugopla-stika — Comodore. 21.30 Tv mix. 21.45 Tv razstava. 22.00 Tuja zabavna oddaja 22.45 Jugoslovanski celovečerni film. SATELITSKA TV SAT 1 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Modri paradiž, ameriški film, 1981. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Ladja ljubezni, 16.05 Sport. ATP turnir. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Du-ki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija. 21.00 Policist z Beverly Hillsa, ameriška kriminalistična komedija, 1984 (Eddie Murphy, Judge Reinhold). 22.55 Poročila. 23.05 Zgodovina filma. 23.20 Sport, tenis. RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Explosiv. 11.45 Dr. W. Welby. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. Marcus Welby, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska. 20.15 Vedenje nezadostno, nemška komedija (Hansi Kraus). 22.00 En ugriz, prosim, ameriška vampirska komedija, 1985 (Lauren Hutton, Jim Carrey). 23.35 Poročila. 23.45 Lanky Fellow, italijansko-španski vestem, 1967 (Craig Hill). EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Dubai Golf Classic. 12.00 Smučanje. 13.00 Boks. 15.00 SP v umetnostnem drsanju. 17.00 Nogomet. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax. 20.00 Smučanje. 21.00 Košarka. 23.00 Snežne razmere. 23.05 Nogomet. 1.00 SP v umetnostnem drsanju Emma 7.00 Daybreak. 8.00 Video moda. 8.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Državljan Kane, ameriški film, 1941 (Orson Welles). 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. Ž2.20 Zmagoslavje moža imenovanega Konj, ameriški film, 1983 (Richard Harris). 10.30 Infošov. 11.00 Nor sem nate, ameriški film 1984. 13.30 Infošov. 14.00 Fantastični otok racmana Duff-ja. 15.35 Telemix. 16 00 Škrlatna srca, ameriški film. 1983 (Cherly Ladd). 18.00 Temna stran, ameriški film, 1980 20.00 Conan, ameriški film 1984 (Arnold Schwarzenegger). 21.45 Pouk v ljubezni, ameriški erotični film, 1987 (Silvya Kristel). 23.30 Taksist, ameriški film. 1976 (Robert de Niro, Jodie Foster). 8.55 9.00 9.05 9.45 10.30 10.55 11.45 11.50 15.20 15.25 15.55 16.30 16.40 16.50 17.50 18.15 18.30 19.05 19.30 19.59 20.20 21.15 22.15 22.35 23.30 1.00 1.05 Video strani Poročila Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade — Prva bojna črta, oddaja o aidsu Divjina pokrajine Mala Kamar-ga, poljudnoznanstvena oddaja Tibetanske impresije, potopisna reportaža D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka, 5. del Poročila Video strani Video strani Svet na zaslonu Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Poslovne informacije Mozaik, ponovitev — Tednik Trio kitar Spored za otroke in mlade — Ku-ku: Potovanje v Joj, lutkovna oddaja Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nanizanka Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Tajna služba, francoska dokumentarna serija J. le Carré: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka Tv dnevnik 3 Pogledi — Portali pripovedujejo Ciklus filmov Sama Peckin-paha — Nevarni spremljevalci, ameriški film Poročila Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Dober veče ljudo dakle — kvartet DO in harmonikar Jože Kampič. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 20.30 I 90, oddaja pred SP v nogometu, 21.00 Človek in glasba, ponovitev 5. dela, 21.50 Skupščinska kronika. 22.20 Videonoč. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila, 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni razgovori. 17.50 Povejte mi kaj naj delam, dokumentarna nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored, 21.40 Tv dnevnik 22.00 V petek, kulturni magazin 23.00 Šport danes. 23.05 Noč z vami, nočni spored 01.10 Poročila, TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 15.50 Tv koledar, 17.00 Limačijada, 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama petnajst kronika v italijanščini in regionalni spored skupnosti občin Reka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Črna gora v filmskih dokumentih 20. stoletja, dokumentarna oddaja. 20.40 Tv mix. 20.50 Skupščinska kronika 21.20Mojstri animacije. 21.50 Ljubi me, švedski film 23.50 Videonoč SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Planšarica iz St. Kathreina, avstrijski domovinski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanje, Ladja ljubezni. 16.05 Šport, ATP turnir. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci, satira. 18.45 Poročila. 19.05 kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charliia. 21.00 Rally žvečilna kroglica, ameriški film, 1976 (Michael Sarrazin), 22.50 Poročila. 23.00 Sport, ATP turnir. RTL PLUS 6.00 Hitchock prikazuje. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Vedenje nezadostno, nemška komedija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Kulinarika. 15.30 Bogati in lepi. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy, serija. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini man, serija. 20.15 Jokerji, angleški film, 1967 (Michael Crawford, Oliver Reed). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet. 23.00 Laži, angleška psiholoska kriminalka. 1984 (Ann Dusenberry). 0.45 Magazin za moške. umu 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 10.30 Trax. 11.00 Smučanje. 12.00 Nogomet. 13.30 TBA. 14.00 Dvoranski nogomet. 15.00 Umetnostno drsanje. 17.00 Košarka. 19.00 Rokomet, SP. 20.00 Wrestling. 22.00 Snežne razmere. 23.00 Formul ena v ZDA. 23.30 SP v umetnostnem drsanju. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio international. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Blondie, koncert. 21.00 Underground U. S. A. 22.00 Poročila. 22.15 Blue Night. 23.15 Power Hour 0.15 Poročila. 8.55 9.00 9.05 9.45 10.00 10.15 10.30 10.55 11.20 11.25 12.25 13.10 14.00 15.25 15.55 16.30 16.45 18.35 19.05 19.20 19.30 19.59 20.20 20.30 22.05 22.25 23.15 0.45 0.50 Video strani Poročila Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade Ciciban, dober dan: Slovenija hoče hčerko imeti Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamedova smrt, 6. del Ku-ku: Potovanje v Joj, 2. del lutkovne serije Mladi Sherlock, 8. del angleške nadaljevanke Naša pesem: Niš 88, ponovitev 1. oddaje Poročila Video strani Rock kompas, ponovitev Ogenj in led, angleški balet na ledu Čudež, ameriški film I '90, oddaja pred SP v nogometu, ponovitev Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Spored za otroke in mlade Poslednja oaza, dokumentarna oddaja TV Beograd Risanka Dobro je vedeti Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka Pisma od Franka, ameriški film Poročila Video strani 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi, 18.30 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb, 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv okno 20.15 Filmske uspešnice — Princ in berač, ameriški film. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB t 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda, (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informati-vno-revialna oddaja, nato Saga o For-sythih. 13.00 Spregledali ste, poglejte. 14.05 Najsrečnejši milijonar, film za mlade. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Tv aukcija, 1. del. 17.30 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke, 18.15 Tv aukcija, 2. del. 19.00 Sedmi čut. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Človek z zlatimi očali, francosko-italijanski film, 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Jubilej veselega večera. 23.15 Športna sobota. 23.35 Poročila v angleščini. 23.40 Noč z vami, nočni spored. 01.05 Poročila. TV ZAGREB 2 SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angeli za Charlija. 10.05 Teleshop. 10.35 Ghostbusters, Vrt. 11.00 Sport, ATP turnir. 12.45 Moda. 12.55 Kremenčko-vi, Naša mala farma. 14.40 Kuhajte. 14.50 Aprila v Parizu, ameriška komedija, 1952 (Doris Day). 16.30 Znanost. 16.40 Glasbene novice. 17.05 Glasbeni magazin. 17.45 Dobitek na Sat 1. 17.50 Colbyjevi. 19.05 Batman. 20.00 Sport, tenis. 23.00 Poročila. 23.10 Stisniti, angleški film, 1977 (Edward Fox, StacyKeach). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.45 Otroške igre. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Mini krila in kronski dragulji, angleški film. 12.30 Klasika. 13.30 Ragazzi. 14.20 Kaznjenec, nemški pustolovski film, 1949 (Paul Dahlke). 16.00 Smith in Jones, serija. 16.55 Cestni jastreb (Street Hawk), ponovno na sporedu, ameriška serija, 1984 (Rex Smith). 17.45 Čudovita leta, serija. 18.15 No-20.1 lomet. 19.45 Poročila. 20.15 Umazani enar, angleški akcijski film, 1979 lan McShane). 22.00 Dall-As. 23.00 3rške smokve, nemška seksi komedija, 1976 (Betty Verges, Olivia Pascal). 0.40 Cestni jastreb, ponovitev. £ EUROSPORT 7.00 Skalni greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Ford Ski Report. 11.00 Smučanje, Norveška. 13.30 Formula ena v ZDA. 15.00 Rokomet, SP. 18.00 Kolesa. 19.00 Maga zin za deskarie. 19.30 Trax. 20.00 Umetnostno drsanje. 22.00 Boks. 23.30 Formula ena v ZDA. 0.00 Umetnostno drsanje. SUPER CHANNEL 7 00 Nonstop risanke. 11.00 Mix. 16.00 Leteči kivi, serija. 17.00 Video moda. 17.30 Dick Powell. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina (Barbara Stanwyck, Linda Evans). 21.25 Poročila 21.30 Klasične komedije: Lonec zlata, ameriški film, 1941 (James Stewart). 23.05 Cona somraka. 23.55 Počasna smrt, ameriška kriminalka, 1949 (Edmund O'Brien). 8.40 8.50 9.40 10.10 11.00 11.30 12.00 13.00 14.10 14.55 16.30 16.50 17.30 18.50 19.00 19.30 20.05 21.10 22.30 20.50 23.40 Video strani Otroška matineja — Živ, žav, 11. del Primeri inšpektorja Potice, ponovitev češkoslovaške nanizanke L. Greer: Lepi upi, ponovitev francoske nadalj. 6. del Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev Domači ansambli: Gorenjci Kmetijska oddaja TV Beograd Video strani Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka, 10. del Kolo sreče Tv dnevnik 1 Zabava vas Doris Dragovič Nočni jezdec angleški film Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 J. Radulovič — Z. Šotra: Brata po materi, igrana serija TV Beograd, 2. del Zdravo Tv dnevnik 3 Sova — Magnum, ameriška nanizanka, 5. del Video strani Ejjunmmg 8.40 Tv koledar. 8.50 Ponovitev nočne oddaje Noč z vami. 10.35 JFO Šibenik 87: San, ki traja, predstava za otroke, 11.55 Hemsedal, SSP v alpskem smučanju, superveleslalom (m). 15.25 Praga, SP v rokometu, finale 17.15 Halifax: SP v umetnostnem drsanju, ples, posnetek. 18.30 Stranda, SSP v smučanju, smuk (ž), posnetek, i8.55 Danes skupaj 19.30 Dnevnik. 20.15 Mali koncert. 20.30 Halifax, SP v umetnostnem drsanju (ž) 22.00 Tv feljton: Vse je bilo glasba. 22.45 Tv mix, 22.55 Zgodbe Grahama Greena, filmska nanizanka. SATELITSKA TV £ TV LJUBLJANA 2 10.00 Oddaje za JLA in igrani film 13.55 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Da nebi bolelo tudi mi rastemo, 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Kartoteka Zemlje, 13., zadnji del ameriške dokumentarne serije. 20.30 Pro-vincionalizem, dokumentarna oddaja TV Sarajevo. 21.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. 21.50 Športni pregled. TV ZAGREB 1 9.00 Kronika Cehov in Slovakov 9.20 Poročila. 9.25 Rakuni, ponovitev risane nanizanke 9.50 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.10 Brazde, kmetijska oddaja, 12.00 Oddaja resne glasbe 13.10 Otožna hiša. filmska nanizanka 14.05 Poročila, 14.10 Nedeljsko popoldne, 16.20 Odiseja 2001, poljudnoznanstvena nanizanka. 17.10 Žandar iz New Yorka, francoski film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramska nanizanka. 21.00 Oddaja zabavne glasbe. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Noč z vami, nočni spored. 01.15 Poročila. TV ZAGREB 2 7.40 Tv koledar, 7.50 Poročila, 7.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri , v isti vrsti, nato dolgometražni film. 13.00 Športno popoldne: nogomet Olimpija—Partizan, košarka Crvena zvezda—Zadar, Straudau SSP, slalom (ž). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Halifax: SP v umetnostnem drsanju, revija 22.00 Tv mix. 22.15 Pisana nedelja. 23.45 Argumenti SATELITSKA TV SAT 1 8.10 Mister Ed, Kremenčkovi. Batman. 10.00 Šport. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Sport, tenis. 12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Zgodovinski kviz. 13.20 Naša mala farma. 14.10 Ljudje in živali. 14.35 Hokej, playoff. 17.10 Oko smrti s Ceylona, nemško-italijanski akcijski film, 1962 Lex Barker, Helga Ferlach). 18.45 oročil£. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Sport, tenis. 21.50 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu, serija. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.30 Od carja do Stalina, nemška dokumentacija. 11.00 Genovefa, italijanski film, 1952 (Rossano Brazzi). 12.30 Klasika. 13.10 Moj oče vesoljec. 13.30 Jetsonsi. 14.00 Dr. Who. 14.30 Vedno je kak jutri, ameriški film, 1955 (Barbara Stanwyck, Fred Mac Murray). 16.00 Sreča z Moniko, zabavna igra v treh dejanjih. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Kolorado. 20.15 Smejoči potepuh, nemška komedija, 1958 (Fred Bertelmann). 21.45 Magazin. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, erotični kviz. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Clips. 0.50 Tutti Frutti, ponovitev. EUROSPORT 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Trax. 10.30 Umetnostno drsanje. 12.30 Smučanje. 13.30 Formula ena v ZDA. 14.00 Rugby. 15.00 Boks. 16.30 Formula ena v ZDA. 17.00 18.00 Atletika, Atene. 19,00 Konjeniški šov. 20.00 Nogomet: Barcelona—Celta. 22.00 Formula ena v ZDA. 0.00 Umetnostno drsanje. SUPER CHANNEL 7.00 Risanje in zabava. 11.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 15.30 E. R. F. movi magazin. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 18.30 Hit studio. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, serija. 21.00 Kraj zločina, nemška nanizanka. 22.30 Barnaby Jones, serija. 23.30 Burke-jev zakon. 10.30 Infošov. 11.00 Čarovnice iz Eastwicka, ameriška parodija na grozljivke, 1986 (Jack Nicholson, Cher). 13.30 Infošov. 14.00 Čudež na osmi cesti, ameriški film, 1987. 15.45 Telemix. 16.00 Na pomoč, amiji prihajajo, ameriška parodija, 1985 (Chevy Chase)). 17.30 Infošov. 18.00 Prikriti i i upor, ameriški film, 1983 (Cheryl Ladd) 19.35 Telemix. 20.00 Karate Kid 1 ameriški film,----— -- 22.05 Jane in 8.55 Video strani 9.05 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Triglavski narodni park, 2. del 9.25 Da ne bi bolelo: Tudi mi rastemo 9.45 Mladinski pevski festival Celje 89 — Mladinski pevski zbor iz Gruzije 10.15 Utrip 10.30 Zrcalo tedna 10.15 Tv mernik 11.00 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Soba — Magnum, ameriška nanizanka, 5. del, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Mozaik, ponovitev — Zdravo 18.15 Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Obleka 18.35 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamedovo učenje 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Volitve 90: Kdo smo, kaj hočemo 21.40 Osmi dan 22.20 Tv dnevnik 22.40 Ich, Hugo Wolf, oddaja resne glasbe 23.25 Soba — Magnum, ameriška nanizanka, 6. del 0.15 Video strani ià'jiHHT.rr.M 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.55 Pustolovščina — slikarstvo, švicarska izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Po sledeh napredka. 20.30 Sedma steza, športna oddaja. 20.45 Antologija jazza 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.15 Poročila. 14.25 Noč z vami, ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja, 17.50 Gozdne prireditve, nanizanka za otroke. 18.05 Nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke, 18.40 Risanka 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ciklus komedij Branislava Nušiča. 21.45 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 22.15 Tv dnevnik. 22.35 Šport danes. 22.40 V snu sen, nočni spored. 0.45 Poročila. TV ZAGREB 2 15.15 Poročila 15.20 Tv koledar 15.30 Salem: SSP v smučanju, slalom (m), posnetek. 16.30 Modri spored: morje, ljudje, obale. 17.00 Limačijada. 18.00 Golo življenje, dokumentarna nanizanka TV Sarajevo. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik 19.55 Svet športa, 20.40 Julies in Jim, francoski film 22.20 Volitve 90, kontaktni spored. SATELITSKA TV SAT 1 9.00 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose- dje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Glasbene novice. 10.30 Rally žvečilna kro- ?lica. ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 3--- serija. 17.35 Narava. 17.50 Parfum, serija. 18.45 Porodila. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Češnje v sosedovem vrtu, nemški film, 1956 (Oskar Sima). 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.25 Spiegel TV. 23.55 Kasliljan, ameriško-španski zgodovinski (Cesar Romero, Alida Valli). RTL PLUS 6.00 Informacijski spored k položaju v NDR. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.05 Vedno je kakšen jutri, ameriški film. 12.30 Klasika. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Maske. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.10 Detektiv Ironside. 21.05 Bitka za Mid-way, ameriški vojni film, 1975 (Charl-ton Heston, Henry Fonda). 23.20 Poročila. 23.30 Kulturni magazin. 0.10 Magazin za moške. 0.45 Wrestling. EUROSPORT ameriški film, 1983 (Ralph Macchio). 22.05 Jane in izgubljeno mesto, angleška satira, 1987 (Maud Adams, Sam Jones). 23.45 Nenavadne zgodbe 7, ameriški film, 1987. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Atletika. 11.00 Umetnostno drsanje. 12.00 Nogomet. 14.00 Formula ena v ZDA. 16.00 Konjeniški šov. 17.00 Smučanje. 18.00 Hokej. 21.00 Športni pregled. 22.00 Boks. 23.00 Hokej, tekma tedna. 1.00 Bodybuilding. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 Super počitnice. 20.30 Obrazi Indije. 21.00 Perspektive. 21.30 Prgišče svetlobe. 22.15 Divji Jug. 22.45 Tajska. 23.15 The Great Barrier Reef, dokumentarec. 0.15 Poročila in vreme. 10.30 Infošov. 11.00 Daffy Ducks, ameriški risani film. 13.30 Infošov. 14.00 Nočni vlak za Katmandu, ameriški film, 1988 (Pernell Roberts). 15.40 Telemix. 16.00 Milje daleč od doma. ameriški film, 1987 (Richard Gere). 17.50 Pregled. 18.00 Umor na šoli, ameriški film, 1988 (Martha Co-olidge). 19.35 Telemix. 20.00 Leonard 6. ameriška komedija, 1987 (Bili Cos-by). 21.25 Pomoč v ljubezni, ameriška najstniška komedija, 1987 (Bert I. Gordon). 23.00 Longarm, ameriški vestem, 1988 (John T. Terleskv) 8.55 Video strani 9.05 Mozaik, ponovitev 9.05 Spored za otroke in mlade 11.00 Mozaik, ponovitev — Sedma steza, športna oddaja 11.15 Osmi dan, ponovitev 11.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Nemščina — Alles gute, ponovitev 2. lekcije 15.35 Sova — Magnum, ameriška nanizanka 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik — šolska TV, ponovitev 16.50 Zgodbe iz življenja rastlin: dogovor z žuželkami 17.20 Kras: Voda na Krasu 17.55 Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Vafeljni 18.00 Pogledi, ponovitev 2. oddaje 19.00 Risanka 19.20 Dobre je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Volitve 90: Kdo smo, kaj hočemo 21.10 M. Crnjanski: Roman o Londonu, 2. del drame TV Bg 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Sova — Magnum, ameriška nanizanka 23.35 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 19.05 Trstenke, folklorna oddaja. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Vemdalna. 20.20 Žrebanje lota 20.25 Ob 130-letnici Huga Wolfa, posnetek prireditve iz Slovenj Gradca. 21.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila. 15.00 Spregledali ste, poglejte. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Razgovori o jeziku, izobraževalna oddaja, 17.50 Mali svet, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni grafiti. 19.15 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Vojne usode, filmska nanizanka. 21.05 Kontaktni magazin. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Šport danes. 23.00 Noč z vami, nočni spored. 02.05 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Regionalni spored Slavonije in Baranje 19.00 Svetovni smučarski pokal, slalom (ž), pregled. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Oskar popularnosti, zabavni spored. 21.00 Tv mix. 21.10 Prvi ponedeljek v oktobru, ameriški film. 22.55 Videoboom. 23.25 Ekran brez okvira, nočni spored kulture, SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 April v Parizu, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Can-non. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mississipi, serija. 21.00 Greh Rachel Cade, ameriški film, 1959 (Angle Dickinson, Peter Finch). 23.10 Poročila. 23.20 Profesionalci. RTL PLUS 6.00 Informacije o NDR. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 10.00 Kulinarika. 11.25 Lepi in zdravi. 11.45 Doktorska bolnišnica. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara, 265 nadaljevanje. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman. 16.30 Računalniški otroci. 17.10 Cena-je vroča. 18.00 Doktorska bolnišnica (George Pep-pard). 18.45 Poročila. 19.16 Knight Rider (David Hasselhoff). 20.15 Prostovoljci, ameriška komedija, 1984 (Tom Hanks, John Cady). 22.05 Explosiv. 22.50 Poročila. 23.00 Priložnost za ljubezen. 23.40 Ruska ruleta, angleška politična kriminalka, 1975 (George Segal). 1.10 Knight Rider. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 11.00 Umetnostno drsanje. 12.00 Smučanje. 13.00 Boks. 14.00 Hokej. 16.00 Smučarski skoki. 17.00 Študentska košarka. 18.30 Goli. 19.00 Športni pregled. 20.00 Dvoranski nogomet. Bercy, Francija. 21.00 Formula ena v ZDA, Phoenix. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka. 1.00 Bodybuilding. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19,45 Time Warp, zlati časi televizije. 20.00 Ultra šport: Arena Ball, novi šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport 10.30 Infošov. 11.00 Mala bobnarka, ameriški film, 1984 (Diane Keaton, Klaus Kinski). 13.30 Infošov. 14.00 Made in Heaven, ameriška komedija, 1987 (Timothy Hutton). 15.35 Telemix. 16.00 Goonisi. ameriški mladinski film, 1985. 18.00 Do pekla in nazaj, ameriški film, 1983. 20.00 Temna stran, ameriška komedija, 1982 (Michael Keaton). 21.45 Polnočni eks-pres. ameriška kriminalka. 1977 (Brad Davis). 23.45 Dvigalo groze, nizozemska grozljivka. 1983 (Dick Maas). SREDA 14. marec TV LJUBLJANA 1 8.55 Video strani 9.05 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade: Kristina Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: Ponedeljkova cesta 9.35 M. Crnjanski: Roman o Londonu, drama TV Beograd 10.50 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Sova — Magnum, ameriška nanizanka, 7. del, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16>50 Mozaik — ponovitev — Pro-vincionalizem, dokumentarna oddaja 17.40 Po sledeh napredka 18.15 Spored za otroke in mlade — ZBIS: T. Jansson: Čarodejev klobuk, 2. del 18.30 F. Rudolf: Gozdne živali, predstava PDG Nova Gorica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.05 Film tedna — Orionov pas, norveški film 21.30 SP v alpskem smučanju, vsi (ž), posnetek iz Klovsjoja 21.50 Tv dnevnik 22.10 Zabava vas Haris Dinovič, oddaja TV Sa 22.55 Sova — Magnum, ameriška nanizanka 23.45 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Divji svet živali: Leopard — senca v travi, 2. del angleške poljudnoznanstvene serije. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Stra-vinski: Svinčena noč, balet. 21.50 Svet poroča. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja: ljudje govorijo. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka 18.45 Potopis 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Moderni časi; Melanholija, angleški film. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Šport danes 23.00 Noč z vami, nočni spored. 01.05 Poročila. ■ i i > I I I I ■ — 16.10 Poročila. 16.15 Tv koledar. 16.25 Prvenstvo Evrope v nogometu (mladi) Jugoslavija—Bolgarija 18.15 Regionalni spored Karlovca. Siska. Gospiča, Bjelovara in Varaždina. 19.00 Klovsjo: SSP v smučanju, veleslalom (ž) posnetek 19.30 Tv dnevnik 20.00 Znanstveni forum. 21.30 Tv mix. 21.40 Jugotonov klub. 22.15 Volitve 90. kontaktni spored. SATELITSKA TV SAT 1 Zdravje. 14.40 Ladja ljubezni, Happy Days. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Kako rešiti zakon, ameriška komedija, 1967 (Dean Martin. Stella Stevens). 22.50 Poročila. 23.00 Trije neverjetni fantje, francoska kriminalka, 1973 (Lino Ventura, Isaac Hayes). RTL PLUS 6.00 Informacije o NDR. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Ragazzi. 11.45 Doktorska bolnišnica. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba, 950 nadaljevanje. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, serija. 16.30 Usodno leto. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby, serija. 18.45 Poročila. 19.15 CHiPs. 20.15 Kaj dela očka v Italiji? nemška komedija, 1961 (Willi Fritsch). 21.55 Zakon v L.A. 22.50 Poročila. 23.00 Tednik. 0.05 Hrastova skorja, nemška komedija, 1967 (Wer 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto šport. 11.00 Umetnostno drsanje. 12.00 Dvoranski nogomet. 13.00 Wrestling. 14.00 Košarka. 15.30 Goli. 16.00 Smučarski skoki. 17.00 Košarka. 19.00 SP v rokometu. 20.00 Svetovni šport. 21.00 SP v boksu. 23.00 Košarka, za Koračev pokal. 1.00 Bodybuilding. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Hallo Austria, hallo Vienna. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 9.45 Time Warp. 20.00 ITN News Review. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Dokumentarec o Evropi. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 ITN News. 22.45 Perspektive v znanosti. 23.15 Der Spiegel. 10.30 Infošov. 11.00 Creber leta, ameriški mladinski film, 1980 (Robert Cinrad). 13.30 Infošov. 14.00 Police academy, ameriška komedija, 1984. 15.40 Telemix. 16.00 Nerazdružljiva pijatelja. italijansko-španski film, '973 (Bud Spencer). 17/" 1 ' * DRUGAČEN ŠOPEK ZA 8. MAREC V četrtek, ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju projekcija španskega barvnega filma PRODAJALKA VIJOLIC. Cisti dohodek je namenjen boju proti raku na dojki. Opravičujemo se, ker bo film srbohrvaško podnaslo-vljen. TEHARSKE RANE ŽIVE »Po celjskih ulicah smo morali leči in vpiti: »mi smo pobijali slovenske partizane ...« in podobno. Mimo naše pol slečene. sezute in oprasene kolone se je na zapravljivčku vozil partizan in z bičem švrkal po naših glavah in hrbtih. Drugi pa je s konja streljal v kolono in jih nekaj tudi postrelil. Streljal je tudi na štiri domobrance. ki so iz kanala pili umazano vodo. Tistih šest kilometrov iz Celja v Teharje so nas žejne, do smrti trudne, že dneve dolgo brez hrane, preganjali od devetih zjutraj do štirih po- poldne.« (iz knjige »Vetrinje - Teharje — Rog«, Založba za alternativno teorijo, Maribor, 1990). Predstavitev knjige Romana Leljaka TEHARSKE ŽIVE RANE bo v petek, 9. marca, 1990, ob 19.00, v knjižnice Velenje. Sodelovali bodo: dr. Spomenka Hribar, Ivo Žajdela in Roman Le-Ijak. Pogovor bo vodil prof. Tone Ravnikar. ŽOGICA MAROGI-CA V soboto, 10. marca, ob 8.30, bo izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju odpeljal posebni avtobus v Ljubljano na ogled lutkovne igrice ŽOGICA MAROGI-CA. Predstava bo ob 11.00. Ce bo vreme lepo, bomo po predstavi odšli še v živalski vrt. Prijave in informacije v Kulturnem centru, tel. 853 574. DRUGI OBISKI Še vedno se lahko prijavite za obisk koncerta VICE VUKOVA v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 15. marca, ob 20.30. Odhod ob 18.00. Cena aranžmana 160 din. Ce bo dovolj prijav, bomo v soboto, 17. marca, odšli na ogled opere Marija Kogoja ČRNE MASKE. Cena aranžmana 120 din. Odhod ob 16.30. KONCERT DOMAČE IN ZABAVNE GLASBE V ŠMARTNEM OB PAKI V nedeljo, 11. marca, ob 17.00, bo v domu kulture v Šmartnem ob Paki koncert Delavske godbe Zarja in Harmonikarske sekcije DPD Svoboda Šoštanj. Dirigent bo Zdravko Zupančič. KONCERT OB 130-LETNICI ROJSTVA HUGA WOLFA obisk v Slovenj Gradcu V torek, 13. marca, ob 16.30, bo izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju odpeljal poseben avtobus v Slovenj Gradec. Koncert Simfonikov RTV Ljubljana bo ob 18.00. Predtem še ogled preurejene graščine Rotenturn in zasebne galerije. Cena aranžmana 65 din. Prijave sprejemamo do petka, 9. marca. STUDIO SKIN NOV SALON ZA ZDRAVJE, LEPOTO IN ZADOVOLJSTVO V HOTELU PAKA! KOZMETIKA Simona Žohar, dipl. kozm. Tel.: 063/853-351 (hotel Pa-ka) in 857-274 Pričakujemo vas vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13. do 20. ure, vsako sredo pa od 8. do 14. ure, po naročilu tudi v soboto! Vsem obiskovalkam našega studia, dekletom, materam in ženam želimo prijetno praznovanje DNEVA ŽENA! Ohranite svežino in mladost obraza, telesa in duha vsak dan, za svečane priložnosti in presenečenja! Delavska univerza Želite izvedeti vse o mikrovalovnih pečicah? Želite sodelovati pri pripravi hrane ter poskusiti jedi « pečice? Potem nas pokličite! DELAVSKA UNIVERZA VELENJE v sodelovanju z GORENJEM organizira tečaj O MIKROVALOVNIH PEČICAH v četrtek, IS. marca ob 17. url! Informacije in prijave: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, tel.: 853-576. 20.00 Sam Marlow, zasebni detektiv, ameriška kriminalistična komedija, 1980 (Robert Sacchi). 21.55 Conan, ameriški film. 1984 (Arnold Schwarzenegger). 23.40 Scirocco, italijanski erotični film, 1986 (Fiona Gelin). INVESTITORJEM INDIVIDUALNIH GRADENJ KAKO NADALJEVATI po III. gradbeni fazi? ESO Vam nudi rešitev: — projektiranje, doprojektiranje, svetovanje, dobava in montaža vseh: — elektroinstalacijskih del: — gradbene instalacije jakega toka — gradbene instalacije šibkega toka — strelovodne instalacije — izvajanje meritev — individualne in skupinske TV naprave — strojnoinstalacijskih del: — vodovod — toplovod — prezračevanje — plinske instalacije — solarni sistemi in sistemi izkoriščanja odpadnih toplot — krovskokleparska ter izolaterska dela — ključavničarska dela in vse vrste konstrukcij Vse z OBROČNIM odplačevanjem! Podrobnejše informacije dobite v prodajni službi montažne dejavnosti REK Elektrostrojna oprema Titovo Velenje telefon: (063) 855-417, 856-288, 856-832 telex: 33898 ESO TV YU / telefax (063) 855-690 ! « C »Naš čas«, izdaja Cènter za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foitu 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 9. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednjeinformativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 11. MARCA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje. kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od Vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vaša vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov.) 12.30 Konec opoldanskega javljanja: 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 12. MARCA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 14. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje dorinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (predstavili bomo projekt krajinskih zasnov ugreznin Šaleške doline. Pogovor bo vodila Mira Zakošek); 18.00 Novosti na področju di-sko glasbe (naš gost bo disko S). I* M M 0 J REDNI KINO VELENJE Četrtek, 8. 3. ob 18. uri KRAMER PROTI KRAMERJU — ameriški, melodrama. Vloge: Maryl Streep, Dustin Hoffman. Petek, 9. 3. ob 18. uri JEZUS IZ NAZARETA 11. li E L ameriški, zgod. spektakel. Vloga: Robert Powell. Petek, 9. 3. ob 23.30 uri TA GOLA BITJA - italijanski, dokumentarni. DO SEDAJ NEZABELF ŽENE DOKUMENTARNE SCENE - ŠOKANTNO, ZANIMIVO. NEPOZNANO! Zanimivosti iz vsega sveta! Sobota, 10. 3. ob 18. in 20. uri, nedelja, 11.3. ob 16.. 18. in 20. uri ter ponedeljek, 12. 3. ob 10. uri DELTA FORCE KOMMANDO (MAŠČEVANJE BREZ MILOSTI) -amer., akcijski. Vloga: Brett Clark. Ponedeljek, 12. 3. ob 18. uri in torek, 13. 3. ob 18. in 20. uri DEVET NOČI IN POL — ameriški, melodrama. Vloga: Sherbyn Fenn. Sreda. 14. 3. ob 10., 18. in 20. uri BIG FOOT (VELIKA NOGA VESOLJSKEGA BITJA) - amer., znanstv fant. akc. Vloga: John Lithgow. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 8. 3. ob 20. uri ter petek, 9. 3. in nedelja, 11. 3. ob 22. uri NOČNO ŽIVLJENJE - ameriški, trda erotika. Sobota, 10. 3. ob 22. uri ter ponedeljek, 12. 3. ob 20. uri DEKLE Z NOGAMI ZA MILIJON DOLARJEV ameriški, trda eroti ka OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 8. 3. ob 20. uri PRODAJALKA VIJOLIC — španski glasbeni film s Sarito Montiel v glavni vlogi. Petek, 9. 3. ob 20. uri JEZUS IZ NAZARETA II. DEL - amer. zgodov. spektakel. VI : Robert Powell. Ponedeljek. 12. 3. ob 20. uri KRAMER O ROTI KRAMERJU - ameriški, melodrama. Vloga: Mervl Streep, Dustin Hoffman. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 10. 3. ob 20. uri NOČNI KINO: NOČNO ŽIVLJENJE - ameriški, trda erotika. Nedelja, 11. 3. ob 18. uri KRAMER PROTI KRAMERJU - ameriški, melodrama Ponedeljek, 12. 3. ob 19. uri MAŠČEVANJE BREZ MILOSTI - ameriški, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 9. 3. ob 19. uri KRAMER PROTI KRAMERJU - ameriški, melodrama Nedelja, 10. 3. ob 20. uri NOČNI KINO: NOČNO ŽIVLJENJE - ameriški, trda erotika. Torek, 13. 3. ob 19. uri MAŠČEVANJE BREZ MILOSTI ameriški, akcijski. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE GRAMA! PRO- Kino DOM Mozirje 8. 3. - LJUBEZEN NA ŠOLSKI NAČIN, ameriška komedija 10. in 11. 3. FANATIKI ZLA, ameriška grozljivka 15. 3. - VONJ GREHA, ameriški erotični Kino JELKA Nazarje 10. in 11.3. - NEVARNA MISIJA, ameriški akcijski 14. 3. NEMORALNE PRIPOVEDI, francoski erotični Kino LJUBNO lü. in II. 3. - KOMANDOS LEOPARD, ameriški akcijski REK TISKARNA V centru mesta prodajamo trosobno stanovanje v velikosti 82,60 m2 in garsonjero v velikosti 20 m2. Za vse ostale informacije kličite na telefonsko številko 855-521. DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 8. marca — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek Petek, 9. marca — dopoldan dr. Pečnik, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Vidmar in dr. Janežič Sobota, 10. marca in nedelja, 1 I. marca - dr. Rus in dr. Kikec Ponedeljek, 12. marca — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Smonkar. Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 1 1. marca je dežurna zobozdravnica dr. Andreja Ambrožič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 9. marca do 16. marca je dežurni dipl. veterinar Milan Mat-ko, Topolšica 15, tel.: 891-166. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju: Do 1 1. marca je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Od 12. marca do 18. marca je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, 840-179. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA MOZIRJE SMRTI: Leon Klemenak, 1928, upokojenec iz Mozirja, Hofbauerjeva 16, Franc Levar, 1930, upokojenec iz Šentjanža 16, Ana Pornat, 1904, upokojenka iz Pustega polja 6. OBČINA VELENJE POROKI: Zijad Hepič, roj. 1965, mizar iz Titovega Velenja in Zibija Harčevič, roj. 1968, gospodinja iz Jezerskega, Rudolf Ramšak, roj. 1959, dipl. biolog iz Titovega Velenja in Desanka Krofi, roj. 1961, inženir geodez. SMRTI: Rudi Hramec, upokojenec iz Rečice ob Paki 80, roj. 1924, Frančiška Guzelj, upokojenka iz Celja, Zidanškova 13, roj. 1905, Terezija Ocvirk, upokojenka iz Dvora 5, roj. 1905, Drago Vrhov- nik, rudar iz Titovega Velenja, Jenkova 43, roj. 1947, Alojz Pe-jovnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Kardeljev trg 4, roj. 1916, Janez Petek, upokojenec iz Malega vrha 101, roj. 1929, Anton Zvone Plaskan, delavec iz Šmartnega ob Paki 46, roj. 1932, Frančiška Cvikel, upokojenka iz Letuša 42, roj. 1932, Jožef Žafran, upokojenec iz Dramelj št. 32, roj. 1915, Marija Doblšek, upokojenka iz Šoštanja, Koroška l/a, roj. 1896, Elizabeta Štiglic, upokojenka iz Radmirja št. 13, roj. 1906. ca** Kje si ljuba oma. kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki božala je nas OMICI Mariji Pai Melanie, Miriam, Kristina, Dominik Marina ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata Antona Plaskana roj. 25. IV. 1932 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena soža-Ija, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Stuparju jn patronažni sestri Faniki za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, sodelavcem ŽTP Celje, enota Šmartno ob Paki, združenju šoferjev in avtomehanikov Celje, gasilskim društvom, govornikom, pevcem za odpete žalostin-ke ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Zvonka in Irena z družino Ljubila si nas i. in mi smo te ljubili, vedi draga mama, v srcih vedno te bomo nosili! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Ivanke Podpečan iz Cirkovc 1923—1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala Milici in Alojzu za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi KS Cirkovce, KS Šentilj, kolektivu OŠ Gustava Šiliha sodelavcem DO ESO, sodelavkam iz Gorenja ter ostalim za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter Vrbačevim, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči otrovi Viktor, Tone in Milena z družinami ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, očeta in dedka Alojza Pejovnika rojenega 13. 6. 1916 - umrl 28. 2. 1990 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Žena Jožica, hčerke in sinova z družinami. Zaman je bit tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Z bolečino v srcu in ob spoznanju, da ni več med nami naše nenadomestljive ljubljene žene, skrbne mame in zlate omice Marije Pai rojene SKORNŠEK iz Lendave, se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom, ki so prišli od blizu in daleč, da sojo pospremili na tej žalostni poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo bratu pokojnice Antonu, za vsestransko pomoč, govornici iz Šoštanja, gospe Zaleznik, č.g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in delavski godbi »Zarja«. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI: mož Franc, oče z Ivanko, sinova Štefan in Sandi z družinama ter ostalo sorodstvo. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka Janeza Petka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje in z nami sočustvo vali. Hvala tudi dr. Stuparju in sestri Faniki za pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Kovinotehne, Pekarne Velenje, tovarni nogavic Polzela in TP ERA, poslovalnica Nama, enako tudi sosedom za nesebično pomoč. Prisrčna hvala gospodu dekanu za opravljeni obred, pevcem in govorniku, kakor tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili. Žalujoči: mama, žena Jožica, sin Janko z družino, hčerka Jožica z družino, hčerka Zalika z družino in ostali sorodniki. Šmartno ob Paki, 5. 3. 1990 ZAHVALA ob nenadni izgubi naše Angele Volavšek rojene Gruden, iz Kidričeve 11, Titovo Velenje Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč. Posebna hvala zdravnikom in patronažni službi zdravstvenega centra Titovo Velenje. Lepa hvala gospodu župniku in govorniku Mihi Valenciju za tolažilne besede in vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: družina Kolenc iz Avstralije ter družine Berdavs, Hohkraut in Fidej. Kruta usoda je hotela, tebe nam je vzela, zdaj mirno spiš, v naših srcih pa živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, sina in brata Draga Vrhovnika Jenkova 43, Titovo Velen je sé iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali v najtežjih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče. Še posebej se zahvaljujemo sostanovalcem Jenkove 39, 41, 43 za izkazano pomoč, posebno sosedoma Pircu in Fideju, pevcem, rudarski godbi, govornikom, sodelavcem, dr. Žuberjevi, učencem CSŠ, tovarišu Čikos in sošolcem. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Miran in Andrej, oče, mama, sestri Mira, Mihaela, bratje Silvo, Jože, Janko in ostali sorodniki. Zadovoljni z delom Proti koncu preteklega meseca so se na svoji redni letni konferenci zbrali člani gasilskega društva Šentilj, čigar začetki segajo v leto 1932. Danes šteje to društvo 192 članov. Razveseljiv je podatek, da je od tega precej mladih. Iz poročila predsednika tov. Bogomirja Jelena je bilo moč razbrati, da so s svojim delom zadovoljni. Društvo kljub sedanjim precej težkim časom dokaj dobro gospodari. V minulem obdobju so opravili 80 % od vseh nalog, ki so si jih zastavili. Še vedno jim ni uspelo urediti alarmnega sistema na Rotovni-kovi domačiji, to pa je nujno potrebno zaradi boljše zaradi neugodne lege same stavbe precej slabo sliši. Počakati je morala tudi ureditev okolice doma. Ene in druge naloge niso uspeli realizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa tudi časa jim je zmanjkalo, saj so veliko udarniških ur opravili pri obnovi Kersnikovega hleva, ki je pogorel lansko zimo v zaselku Silova. Gasilci so bili takrat tisti, ki so priskočili na pomoč in ga tako rekoč povsem obnovili. Veliko uspehov so zabeležili na raznih gasilskih tekmovanjih. Tako so mla- dinke pod vodstvom mentorja Draga Potočnika na republiškem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki je bilo lani septembra v Kamniku, dosegle tretje mesto. Dolgoletni poveljnik šentilj-skih gasilcev tov. Martin Pleter-šek, ki je to funkcijo opravljal celih 27 let, je mesto odstopil mlajšemu. Zamenjal ga je Mičo Pa-čnik, ki je edini poklicni gasilec. Na konferenci so podelili tudi številna priznanja in diplome. Kot najvišje priznanje, značko veterana sta prejela Rudi Rajh in Edo Kuhar. Za to priznanje je potrebno štirideset let zvestobe gasilskim vrstam. Plan dela, ki so si ga zastavili za naprej je precej obširen. Med drugim bodo poizkušali urediti alarmni sistem in okolico gasilskega doma. Tudi sama streha na domu bo potrebna nekaj popravila. Za popestritev družabnega življenja v Šentilju bodo poizkušali pripraviti takšno veselico. Ena izmed največjih pridobitev, ki jih imajo v planu je novo TAM-ovo orodno vozilo. Dosedanje je že precej dotrajano in FOTOKARIKATURA: Vstopa Rdeča dvorana v Evropo 92 s semaforjem na ročni pogon (vos) KaJ je prijetnejše kot priti v četrtek domov, sezuti čevlje, obuti copate, sesti v naslonjač in vzeti v roke — Naš čas Informativnemu centru, Foitova 10, Titovo Velenje NAROČILNICA Ime in priimek_ Ulica in hišna številka__• Pošta Naročam tednik Naš čas. Na svoj naslov ga želim prejemati : a) takoj, b) od 1. 4. dalje, oziroma c) od 1. 5. dalje. Naročnino bom poravnal-a po prejemu položnice! Podpis tako ne služi več svojemu namenu. Na področju voznega parka beležijo še eno pomembno pridobitev, saj sta lani dva njihova člana opravila izpit za voznika »D« kategorije. Večino stroškov izpita je poravnala občinska gasilska zveza Velenje. Torej načr- tov za naprej imajo precej. Za njihovo uresničitev bo potrebno precej udarniškega dela, volje in iznajdljivosti. Ker pa vsega tega gasilcem ne manjka, smo lahko prepričani, da bodo vse zastavljene naloge tudi izpeljali. M. Hrusti 16. zimski vzpon na Snežnik Letošnji, že 16. zimski vzpon na Snežnik bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. marca, tako kot je zapisano tudi v koledarju akcij Planinske zveze Slovenije. Glavni organizator PD iz Ilirske Bistrice in številna društva in službe, ki kot soorganizatorji sodelujejo že vrsto let pri izvedbi te množične telesnokulturne akcije, pričakujejo tudi letos okrog 4000 obiskovalcev. Sodeč po dodseda-njih izkušnjah in letošnjih prijavah, bo tudi tokrat na pohodu pisana planinska druščina iz vse Slovenije in zamejstva, veliko obiskovalcev pričakujejo tudi iz bližnjih društev sosednje Hrvaške že po tradiciji pa se pohoda udeležujejo člani PD iz vseh republik in pokrajin, ki so pobrateni z bistriškimi planinci. Organizatorji so, kot običajno, poskrbeli za udeležence. Izhodišče pohoda je Ilirska Bisrica oz. Sviščaki; kjéi- bo urejenih dovolj parkirišč. Cesta iz 11. Bistrice navzgor bo dopoldne odprta v eno smer, po 13.30 (oba dneva) pa odprt promet iz Sviščakov proti dolini. Iz II. Bistrice bodo vozili tud posebni avtobusi (prvi ob 7.00, zadnji ob 9.15) za vse, ki bodo prišli z rednimi prevoznimi sredstvi. Avtobusi bodo štartali pred KZ Hmezad. Zaenkrat je v snežniških gozdovih le malo snega, vendar bodo organizatorji poskrbeli za varnost, kot da so razmere povsem zimske. Glede na muhavo vreme na Snežniku v marcu mesecu, niso izključene tudi snežne padavine in slabo vreme, zato se je treba na pohod dobro pripraviti. Pohod bodo spremljale posebne reševalne ekipe, ki bodo nastopile v primeru poškodb, na Sviščakih pa bo dežurna zdravniška služba. Vsi pohodniki bodo prejeli tudi posebne evidenčne kartone in značke za določeno število opravljenih pohodov. Na Sviščakih bo v nedeljo ob 13. uri osrednja slovesnost pred spomenikom NOB. Pohod je posvečen bojem borcev Istrskega odreda v snežniških gozdovih. Odbor borcev te enote je skupaj s kolektivom ODO Primorske novice že vrsto let pokrovitelj zimskih vzponov na Snežink. Zimska košarkaška liga Sklenjeno je tekmovanje v občinski zimski košarkarski ligi. Brez poraza je prvo mesto osvojila »Rekreacija« s 16 točkami, vrstni red naprej pa je naslednji: Gorenje 14, Šmartno 10, Fiskulturniki 8, ŠŠK 8, Mislinja 6, Scouts 3, Mehanizacija 3 in Ravne 2. Najboljši strelec je bil Kramperšek s 130 točkami, za njim sta Kavnik z 11 in Medved 79 itd. Prve tri ekipe so prejele medalje, ostale pa priznanja. Vsi udeleženci so si zaželeli, da bi podobne oblike tekmovanja pripravili tudi v drugih športih. Vse bolj namreč postaja jasno, da si v današnjih časih želimo vsaj enkrat na teden sprostitve in razvedrila. Ce sta zraven še dobra organizacija, kot je primer pri košarkarjih, pa pravi tekmovalni duh, potem sta tekmovalni užitek in športni uspeh toliko večja. J. K. MILIČNIKI SO ZAPISALI TOŽILCU PREDALI MLADOLETNIKE Velenjski miličniki so v sodelovanju s celjskimi kriminalisti predali tožilcu skupino treh mladoletnikov, ki so osumljeni poškodovanja zasebne in družbene lastnine. Mladoletni A. D., D. O in G. J. so utemeljeno osumljeni, da so posamično ali skupinsko med drugim zažgali moped na Jenkovi cesti, papir v priročnem skladišču vile Herberstein, otroški voziček na hodniku Prešernove ceste v Titovem Velenju, 28 košev za smeti na Trgu mladosti, Titovem trgu, Kardeljevem trgu in Cankarjevi cesti. Večkrat so zažgali vsebino v kontejnerjih pred Inženiringom in Centrom srednjih šol, razbili stekla na oknih telovadnice CSŠ, izpred prodajalne časopisov na Cankarjevi so odnesli kup časopisov in jih zažgali na bližnji vzpetini. Delovni stroj valjar parkiran pred Centrom srednjih šol so poškodovali tako, da so v odprtino motorja in goriva nasuli pesek, osumljeni pa so tudi nedavnega požara na gospodarskem posestvu v Šaleku. ODNESEL VRATA IN OKNO V času med 21. in 25. februarjem je neznani storilec iz nedograjene stanovanjske hiše Ivana D. iz Raven odnesel troje vratnih kril in zastekleno okno. POKRADEL ŽARNICE IN VERIGO V noči na prvi marec je nekdo iz vozil Cestnega podjetja Celje pokradel Žarnice rotacijskih luči in snežne verige za tovornjak. Škode je za okoli dva tisočaka. IZGINILA TORBICA Med 16.30 in 19. uro, 1. marca letos je iz pisarne oddelkovodje v Ljubljanski Nami izginila ženska torbica z denarnico (v njej je bilo 2Ò0 din) in hranilno knjižico. IZ ZAMRZOVALNE SKRINJE ODNESEL MESO Doslej še neznani storilec je v času od 25. februarja do 5. marca iz zamrzovalne skrinje Rudija S. iz Florjana odnesel 25 do 30 kg govejega in zajčjega mesa. Verjetno je izkoristil odsotnost Rudija, ki se pogosto zadržuje v hlevu. Potapljaški klub Velenje Iščejo prostore in pokrovitelje Klub potapljačev iz Titovega Velenja bo v letošnjem letu praznoval deseto obletnico svojega delovanja. Potapljanje je gotovo dejavost, o kateri večina ljudi ve bolj malo, če pa že, pa le tisto, kar lahko spremljamo v oddajah po televiziji o tem sorazmeroma mladem in tehnično razvijajočem se športu. Sedaj ima klub 18 članov, ki se s potapljanjem redno ukvarjajo, kar pomeni, da vsak izmed njih letno opravi najmanj petnajst potopov. Nasploh so pravila potapljanja stroga in od človeka terjajo dobro zdravstveno stanje, strogo spoštovanje pravil in poznavanje fizikalnih in fizioloških zakonitosti potapljanja. Kljub nevarnostim, ki pretijo potapljaču, vsi, ki se s tem športom ukvarjajo menijo, da se ukvarjajo z najlepšim športom na svetu. Dejavnost kluba je tudi širšega družbenega pomena, saj so potapljači vključeni v program dela civilne zaščite in so zmeraj v pripravljenosti za pomoč pri nezgodah v vodi, sodelujejo pa tudi pri športnih prireditvah na vodi, kjer je njihova prisotnost v primeru nesreč odločilnega pomena pri reševanju človeških življenj. Klubska dejavnost najbolj zaživi v poletnih mesecih, ko klub organizira tabor na morju. Potapljanje seveda ni omejeno le na morje, potapljači so si že ogledali tudi dno velenjskega jezera in drugih jezer in rek v okolici. Kljub dragi opremi — srednje dobra stane okoli 20.000,00 dinarjev — ima v svetu in tudi pri nas športno potapljaštvo vse več privržencev. Potapljaški klub sedaj aktivno išče sponzorja in nove prostore, saj so sedanji pod letnim bazenom za občutljivo opremo prev-lažni. Odločili so se, da bodo za morebitnega sponzorja izvajali vse izobraževalne, delovne in reklamne akcije, pri katerih bi lahko kakorkoli sodelovali. Menijo, da so tudi premalo povezani s šolami, saj so prepričani, da bi vsak mlad plavalec in potapljač na dan moral biti seznanjen z nevarnostmi in pravili potapljanja, saj skoraj vsem nesrečam v vodi botruje nepoznavanje osnovnih zakonitosti potapljanja. Zaradi tega bodo za simbolično ceno ponudili predavanje in demonstracijo za osnovnošolce in srdnješolce, ki poleti kdaj pa kdaj veselo zaplavajo pod vodo. V poletnih mesecih bodo svojo dejavnost posebej predstavili vsem, ki jih to zanima, z namenom, da bi svoje članstvo pomladili z novimi ljubitelji čudovitega in skrivnostnega podvodnega sveta. Skale Turnir v športnem plesu Dogajanje v telovadnici TV D Partizan Škale bo v soboto, 10. marca, v znamenju športnega plesa. Velenjski plesni klub bo skupaj s TVD Partizan Škale izvedel zadnji turnir pred državnim prvenstvom (to bo konec meseca v hali Tivoli v Ljubljani). Na tekmovanju bo nastopilo več kot 50 plesnih parov vseh skupin iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, od tega kar 10 iz Titovega Velenja. Organizatorja seveda vabita ljubitelje plesa, da se v čim-večjem številu udeležite te prve tovrstne prireditve v Skalah oziroma v tamkajšnji novi telovadnici. Dopoldanski spored bodo začeli ob 10. uri, popoldanskega pa ob 15. (VOS) Uspešni karateisti Partizana Na nedavnem karate turnirju v Vicenzi v Italiji za pokal >Senza frontiere< so dosegli velik uspeh tekmovalci karate sekcije Partizana iz Šoštanja. Osvojili so kar 7 medalj: 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste. V najlažji kategoriji do 65 kg je Brane Cimperman osvojil 3. mesto, v kategoriji do 75 kg sta kar dva finala pripadla Šoštanjčanom. Najprej je Jukič premagal Guberinaža, tretji pa je bil Todorovič. Smajlovic je v težki kategoriji premakal Cerkezoviča. V moštvenih bojih je zmagala Italija A, druga je bila ekipa NATO, tretji Šoštanjčani, četrti Italija B, peta Švica. Na tem turnirju sta v konkurenci žensk nastopili tudi dve dekleti iz našega kluba Mirsada Tabakovič in Andreja Sušeč, ki sta tekmovali v katah in se uvrstili med 16. Žal naprej nista mogli, ker sta še mladi. Šoštanjčane so povabili tudi na evropski pokal, ki bo junija v Milanu. V Vicenzi so nastopili: Rodič, Todorovič, Cimperman, Cerkezovič, Gorjup, Požegič, Guberinič, Sušeč, Tabakovič, Ružič, Jukič in njihov trener Smajlovic. ZALOTILI SO JO Prodajalke so v Ljubljanski Nami na oddelku ženske konfekcije 2. marca zalotile Rasemo F., ki je skušala ukrasti žensko krilo. Naslednjega dne pa je bil nekdo na oddelku čevljev bolj spreten. Odnesel je črno usnjeno torbico, prodajalke pa so to opazile prepozno. -SLABO VAROVANO SKLADIŠČE V noči na 3. marec je prišel nekdo silno enostavno do 5 kg belto-pa vrednega okoli tisoč dinarjev. Odstraniti je moral le lepenko in že je bil v priročnem skladišču novogradnje na cesti talcev v Šoštanju. Oškodovanec je Vegradov obrat Zaključnih del. ZAPELJAL V JAREK Aleš Žavbi je peljal 3. marca malo po četrti uri iz Gorenja proti Titovemu Velenju. V Lokovici je zapeljal s ceste v obcestni jarek in se pri tem hudo telesno poškodoval. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V gostišču Pirh je 1. marca nekaj po 22. uri razgrajal Vlado C. Miličniki so posredovali, opozorilo je sicer zaleglo, a vseeno se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Naslednjega dne so morali miličniki miriti dva vročekrvneža, ki sta razgrajala pri Ciglerju v Šoštanju. Tudi Jovan S. in Božo L. sta upoštevala opozorilo miličnikov. Tem pa dva dni kasneje, 4. marca okoli 22. ure ni uspelo pomiriti vinjenega Refika B., ki je razgrajal in grozil ženi ter otrokoma na Kidričevi cesti. Miličniki so mu priskrbeli njegovemu stanju primerno prenočišče, čaka pa ga še pot k sodniku za prekrške. Isto noč so morali miličniki še enkrat v bife Cigler, kjer je goste nadlegoval Darko Ž. Napotili so ga domov. KURJENJE TRAVE JE NEVARNO Četudi miličniki in gasilci nenehno opozarjajo občane, kako nevarno je kurjenje trave in suhljadi v teh suhih vetrovnih dneh, občani tega ne upoštevajo. Tako skoraj ne mine dan, da ne bi zabeležili kakšnega tovrstnega požara, na srečo pa vsaj zaenkrat v občini Velenje ni bilo večje škode. 2. marca sta suho travo v Lokovici zažgali Rozalija K. in njena sestra. Začelo je pihati, prestrašili sta se in poklicali gasilce, ki so plamene hitro pogasili, tako da ni bilo škode. Opozorilo gasilcev in miličnikov pa vsekakor velja upoštevati. Nevarnost, da se požar s travnika razširi kam drugam je resnično velika.