Vojna. JUNAKOV GROB. FRANC ŠETINA. Dne 16. t. m. je umrl na svojem službenem mestu tovariš Franc Šetina, nadučitelj y Crnomlju v Beli Krajini. zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, mestni odbornik, revizor Posojilnicd, predsednik Kmetijske družbe za Črnomeljski okraj, iraetnik zlatega križca za zasluge ... Dolga vrstai naslovov, pa ne vemo, če smo našteli vse! Ti so nam pa v dokaz, koliko simpatij in zaupanja je užival tovariš Šetina v javnosti in med svojimi stanovskimi tovariši. — Dosegel je starost 63 let, služboval je pa 42 let: sama leta naporov in bojev, a tudi uspehov! Smrt je iztrgaia s tovarišem Setino markantno osebnost iz belokranjske javnosti in iz vrst naprednega slovenskega učiteljstva. Vedno zvest svojim stanovkim dolžnostim, se je tudi izven šole vsekdar in povsod kazal pravega ueitelja svojega ljudstva. Temu je služil z vso dušo. Na javnih priredbah je nastopal kot organizator in navdušujoč govornik. Napravil je nešteto prošenj in potov, da je dosegel kako dobroto za svoje rojake. Mesto Črnomelj in njega okolica bi vedela o tem največ povedati: za napredek in prospeh obeh se je Šetina zavzemal naravnost z železno energijo in dosegel obilo odličnih uspehov. Bil je neomajno naprednega mišljenja, in ni bilo sredstva, ki bi ga premaknilo s temelja načel, dozorelih v njem. Prežet prave kolegialnosti in belokrajinske gostoljubnosti, je služil svojemu učiteljstvu kot zgled značajnega moža. Dolgo let je stal na čelu Belokranjskemu učiteljskemu društvu, ki ga je vodil vedno k živahnemu delovanju in ki je do današnjih dni po značaju in vsebini ostalo — belo, kakor ga karakterizuje njega naslov. Dolgo let je zagovarjal učiteljstvo z moško odločnostjo v okrajnem šolskem svetu. Na zborovanjih naše Zaveze ie bil Šetina redno točen in vesten delegat, ki je posegal v debate in dvigal s svojim gorkim temperamentom razpoloženje in agilnost. Nikoli ga nismo videli brez običajnega nahrbtnika, koder je imel shranjene pridelke svoje kleti in kuhinje — dobrim tovarišem in prijateljetn v telesno tešilo. Ljubljana, CeIje, Maribor, Gorica, Trst, Pulj, Novo mesto, Šostanj, Opatija, Kranj, Radovljica, Bled... o, koliko, veličastnih zborov, koliko mogočnih spominov! V sredi njih naš Šetina s tistim dobrim licern, s tistim zlatim srcem, s tistim ponosnim značajem!... Bežala so leta, a Šetina je ostal mlad, idealen, navdušen v svojem srcu — kakor je bil v tistih mladeniških dneh, ko je pisal še pestni... Rojen Dolenjec, je vzljubil prelepo Belo Krajino, ki je poznal vse njene čarobne lepote in posebnosti, njenega prebivalstva lice in dušo tja od Vinice do Vinomera, od Gorjancev do Lahine. Vsevprek je šla ljubezen njegovega srca do te zemlje in tega ljudstva! Hotel je zagovarjati njegove koristi tudi v deželnem zboru — a zmagale so tuje, jačje sile... Njegovo srce je gorelo v trdni veri, da vzide iz te strahovite vojne slovenskemu narodu lepša bodoenost. In sam je hotel biti udeležen ob vstvarjanju te bodočnosti. Zato se je kot šestdesetleten mož prijavil k prostovoljnim strelcem in je vztrajal v; vojaški službi, dokler ga niso zapustile moči. Duševne sile so po svoji odpornosti in upapolnosti pr.eživele energijo njegovega telesa. A sedaj ni našega dragega Šetine več! Ne bo se veselil bodočnosti naroda in stanu, ki je njima v. službi in požrtvovalno vdan živel do poslednjega diha! Bodi ti, zvesti, Ijubi tovariš in prijatelj, neminljiv spomin, večni luči enak, jasno plameneč v duši belokrajinskega naroda! VSI ZDRAVNIKI ZA VOJNO SLUŽBO. »Streffleurs Militarblatt« poroča, da je vojno ministrstvo izdalo odlok, v katerera navaja, da dolga doba vojne zahteva tudi v zdravstvenem oziru največjih naporov. Zato se morajo vse razpoložljive sile pozvati v vojno službo. To velja v prvi vrsti za zdravnike. Potrebno je tedaj, da se uporabi za vojno službo vse sposobne zdravnike na fronti, v zaledju pa le tiste zdravnike. ki so nesposobni za službo na bojišču. PROTI DENUNCIANTSTVU. »Dziennik Poznanski« poroča: Začetkom vojne je bilo v vzhodnji Prusiji aretiranih več poljskih duhovnikov, a bili so že v najkrajšem času izpuščeni iz zapora, ker se je izkazala njihova popolna nedolžnost. Pristojni škof je vprašal za vzroke, iz katerih so^ bili dotični duhovniki aretirani, in je zdaj dobil od zapcvedujočih generalov II., XVII. in X. kora odgovor, da preiskava proti dotičnim duhovnikom ni iniela prav nikakega uspeha. Dotični generali so duhovnikom izrekli svoje obžaloA^anje, da so bili aretirani, in izrečno izjavili, da so se aretacije zgodile na podlagi brezvestnih denunciacij^ Obenem so podrejena poveljstva dobila ukaz, postopati proti takim denunciantom z največjo strogostjo. * ZA POLJSKO VSEUClLIŠČE V KIJEVU. Z Dunaja poročajo: Nemškim oblastem v Vilni so izročili spomenico za upostavitev poljske univerze v Vilni. Bivše slovito poljsko vseučilišče v Vilni so bili Rusi zatrli; sedaj, ko je že prejelo glavno mesto Poljske svojo univerzo iz nemških rok, naj pride Vilna na vrsto. Financialno stran vprašanja je prevzela mestna uprava. * ČEŠKE STRANKE. O ustanovitvi nove češke narodne stranke pravi glasilo čcških socialnih detnokratov »Pravo Lidu«, da je s tem nastopila velika enotnost in lažja in naravna orientacija v čeških politiških razmerah. Odslej zanaprej obstoji češka politiška javnost v treh glavnih taborili: narodna stranka, socialisti in agrarci. Ostaneta še katoliško narodna stranka in konservativno veleposestvo, ki bi se lahko brez posebnih težkoč združili v eno stranko. — Nova narodna stranka se pogaja tudi s sorodnimi strankami na Moravskem in v Žleziji. — In mi Slovenci? ... * ŠOLSTVO V BELGRADU. V Belgradu so otvorili doslej dve ljudski šoli. Vanje se je vpisalo 4000 otrok. Pouk na novo otvorjenih belgrajskih šolah so prevzeli hrvatski učitelji, ki so bili v to svrho oproščeni vojaške službc. * NEMŠKI »NATIONALVERBAND«. Nemški »Nationalverband« pridno zboruje. O novem nemškem programu, ki ga je postavil, govorimO' tudi na drugem mestu. V programu se nahaja tudi zahteva po razširjenju deželne avtonomije. Ta zahteva je zbudila t-udi v nemški javnosti ostro kritiko in hud odpor. Sedaj se je vršila v »Nationalverbandu« o tem predmetu nova debata. »Nationalverband« razglaša, da je javnost njegovo zahtevo po razširjenju deželne avtonomije napačno razumela: Nemci da seveda ne zahtevajo razširjenja deželne avtonomije v deželah s slovansko večino, temveč v teh deželah bo treba poskrbeti za izdatno varstvo nemških interesov s pomočjo narodnostnih okrožij... O ostalih točkah svojega programa pravi »Nationalverband«, da jih z ozirom na cenzuro ne more dovolj jasno objaviti! 50—55LETNE ČRNOVOJNIKE PRITEGNEJO K POLJSKIM DELOM. Štajerski listi poročajo: Os.rednji urad za pospeševanje dela na Češkem je pred kratkim izdal razglas, iz katerega je razvidno, da se bo za" nemški del Ceške za pomladna delai dobilo dovolj delavnih sil, in sicer iz srbskih in ruskih ujetniških taborišč. Po zanesljivih poročilih pa je število vojnih ujetnikov, ki so odločeni za poljska dela, jako omejeno, ker so vsa taborišča velik del vojnih ujetnikov oddala ogrskim kmetovalcem, Nemčiji in alpskim deželam, predvsem pa tudi vojaškemu in železniškemu erarju za potrebna dela. Danes je v taboriščih komaj enai desetina vseh ujetnikov, drugi so vsi na delu. Za obdelovanje polja in spravljanje žetve pripravljajo državni osrednji uradi širše odredbe. V slučaju potrebe se bodo za ta dela pritegnili na podlagi posebne cesarske odredbe tudi 50—551etni črnovojniki. Ta namera odgovarja namenu zakonodaje, ki določa, da se črnovojniška dolžnost teh letnikov omeji na vojne dajatve v zaledju, ki se bodo izvrševale začasno samo po šest tednov. Samo ob sebi umevno se bo> lahko tudi druge delavce in moštvo strokovnih oddelkov, ki so zaznamovani v seznamkih za vojne dajatve, pritegnilo za poljska dela. K temu poročilu je pripomniti, da 50—551etni možje niso črnovojniški obvezanci, temveč le obvezanci po zakonu o vojnih dajatvah. PROFESOR MASARYK IN BRIAND. »Orazer Tagblatt« poroča po »Corriere della Sera«: Ubežni profesor Masaryk je imel v Parizu daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Briandom, ki mu je izkušal razjasniti, da Je treba poraziti Avstrijo, ako hoče uničiti Nemčijo, ter nato reorganizirati dunaysko monarhijo pod fraiicoskim .protektoratom.. * FRANCOSKI UČITELJI V VOJNI. Izmed francoskih učiteljev jili je bilo mobiliziranih okroglo 30.000. 2000 jih je padlo, 6000 jih je ranjenih in kakih 6000 ujetih. KOLKOVANJE PROŠENJ ZA OPRO- STITEV OD VOJAŠKE ALl ČRNOVOJ- NIŠKE SLUŽBE. C. kr. finančno ministrstvo je odredik>, da morajo biti prošnje za oprostitev »d vojaške in črnovojniške službe kolkovane z 1 K na vsako polo, priloge pa s 30 vin. Nekolkovane prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim potom vračajo strankam. POZOR NA RAZGLEDNICE! Razširjenje razglednic in takozvartih umetniških kart s samoruskim napisom se v zmislu § 7. lit. a, zakona z dne 5. m^aja 1865, drž. zak. št. 66, oziroma na podlagi celoskupnega ministrstva naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 158, ustavlja. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z globo dos2000 kron, oziroma do šestih mesecev zapora. * ODDAJAJTE ODPRTA PISMA. TržaškO' c. kr. poštno ravnateljstvo nam piše: Vkljub ponovnim razglasom se vendar še oddaja mnogo zasebnih pisein zaprtih na pošto. Zato se vnovič javnost opozarja, da se morajo v tuuradnem okolišu pisma predajati odprta ter z natančno navedbo odpošiljatelja, ker obstoja sicer nevarnost, da jih cenzurni urad smatra in obravnava kakor cenzurnim predpisom nasprotujoča in najmanj, kar utegne zaprta oddaja provzročiti, je z ozirom na otežkočenje cenzure občutna zamuda v odpravi.