S padcem Barcelone, glavnega mesta Katalonije in poglavitnega gnezdišča komunistov in anarhistx>v, je državljanska vojna v Spaniji bistveno končana, Vznikla je kot odpor proti nasilju komunizma, ki je hotel vsej Španiji vsiliti tako zvano diktaturo proletariata. po vzorcu boljševiške Rusije. Zgodovinska laž je, ki so jo po svetu raztrosili ter jo še vedno troeajs framasonski liberalci in marksisti sodaJistične m komunistične struje, da bi bifi špansko državljansko vojno zanetil odpoe1 desničarskib., osobito katolišidb. krogor zoper demokracijo in republikansko vladavino. Ko je bila v španiji proglašena 14. aprila 1931 republika, so jo pozdraviH ne samo katoliški krogi, marveč tudi oficielni zastopniki katoliške cerkve. Od katoliške cerkve se torej ni bilo republiki ni5 bati. Nasprotno pa je republika takoj zavzela cetrkvi sovražno stališče, ker so začeli framasoni in marksisti že izpočetka izrabljati novo vladavino za boj proti veri in cerkvi. Nova republikanska ustava je takoj uzakonila ločitev cerkve od države in prepoved katoliških šol. V tem duhu se je v republikanski Španiji vladalo, čeprav je pri parlamentarnih volitvah leta 1933 zmagala desnica. Cez tri leta (16. februarja 1936) so bile nove volitve, ki so po milosti kmetom sovrainega volilnega zakona prinesle zmago ljudski fronti (liberalnim framasonom in marksistom), ki je dobila 58 poslancev več kot desnica, četudi je imela 450.000 glasov manj. Ta volilni »uspeh« je opijaiul komunistično-anarhistične elemente, ki so dobili prevlast v Ijudski fronti. Mesto da bi kaj storili za zboljšanje socialnega in gospodarskega stanja delavstva in kmetstva, so strupeno hujskali ljudske množice zoper cerkev, duhovništvo in redovništvo. Od 15. februarja do 2. marca 1936 je bilo, kakor je v parlamentu stvarno dokazal desničarski voditelj Calvo Sotelo, izropanih in uničenih 58 verskih stavb, 72 zavodov, 33 zasebnih hiš in 36 cerkva; atentatov je bilo izvršenih v tej kratki dobi 712, ranjenih 354 Ijudi, ubitih pa 74. Levičarski kolovodje niso mogli pobiti stvarnih dokazov Sotelovih, zato so ga pa dali 13. julija po policiji ubiti. To so bile samo »predigre«, ki so jib. boljševiki uprizorili, glavna igra bi se naj izvršila 18. julija, ko bi naj buknila v Španiji od komunistov in anarhistov skrbno pripravljena rdeča revolucija. Nakrat pa so nacionalni generali, hoteč rešiti Španijo iz rok zločinskih komunk.ov, poklicali na obrambo domovini in veri zveste kroge ter prehiteli komuniste. Dne 18. julija 1936 začeta državljanska vojna, ki je prinesla nacionalistom jpod yodstvom generala Franca zmago, se nagiba h koncu. Prizadela je ljudstvu ogromno zla. Ogrožala je tudi in deloma še zdaj ogroža mir Evrope. Upati pa je, da ne bodo topovi, ko bodo prenehali grmeti v $paniji, začeli kje drugod grmeti radi Španije. Naj bi iz strahotnih razvalia državIjanske vojne vznikla nova Španija, ki bo tirejena na novih, s krščanskimi načeli Bkladnih socialnih. in političnih. osnovah, Španija, ki bo samostojna, neodvisna in nepristranska, ne pa privesek kake druge države ali državnega bloka!