The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI} ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 151. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST S, 1933. LETNIK (VOL.) XLII Nemčija vznemirja velesile - H v boju proti zločinom London, Anglija. — Vpraša- t ttje oboroževanja Nemčije je zo- i Pet pričelo povzročati skrbi An- , Sli j i in Franciji, kakor tudi Italiji. Povod za te skrbi je dala F Nemčija, ko je pri neki angleški aeroplanski tvrdki naročila 40 !leroplanov v "policijske" svrhe. Takoj nato pa je zaprosila angleško vlado, naj izda dovoljene, da se bodo smeli ti aeropla- r izvoziti v Nemčijo. d Angleška vlada je bila vsled p tega koraka Nemčije precej raz- s kurjena. Vljudno toda odločno 1 •|e odbila prošnjo Nemčije ter d 11 obenem poklicala v spomin i ^zadevni sporazum, ki se je d členil svoječasno v Parizu. Po t km sporazumu je Nemčiji sicer s dovoljeno, da izvežba 50 polici-st°v v letanju, ni pa dovoljeno, f (a bi ti policisti stalno izvrše- r X službo v zraku. r j ^ tudi iz Nemčije se sliši, da f tamkaj ogorčenje |r ' ^flgleško prepovedjo izvoza t e,'0pilanov, in situacija je vsled 1 tega postala med obema naro- I doma precej napeta. Vse to je t dalo povod, da je Anglija za- H yzela ostrejše stališče glede nem- j škega oboroževanja, kakor pa j ga je kazala do zdaj in se zdaj ' Popolnoma strinja s Francijo, < da se uvede strožje mednarodno 1 Nadzorovanje nad nemškim obo- ' r°ževanjem. 1 . Spremenjeno stališče Anglije Je zelo dobrodošlo stari nasprotji Nemčije, Franciji, in brez ^voma bo zdaj pričela kovati že-ez°> dokler je vroče, da bo sto-plla skupno s Anglijo Nemčiji na Prste. Pravi namreč, da ima °cividne dokaze, da Nemčija f'e dolgo krši mirovne pogodbe P skriva'i izdeluje orožje. osebno obile informacije so se j5rejele od Judov, ki jih je Hit-6l'jeva vlada vrgla z njihovih Pozicij. Mnogi teh Judov so ^amreč bili zaposleni, ali pa ce-v višjih službah pri tvrdkah, 1 »o izdelovale orožje. In vse to S° zdaj povedali Francozom. P6-^edali so jim, da Nemčija ne iz-uie samo orožja, marveč tu-i1 tanke in aeroplane, in ena-0 tudi strupene pline. We^al olaj- ŠATI KAZEN j Washington, D. C. — V fetalni kaznilnici v Leaven-v <>rthu se je prišlo na sled slu* ki kaže, kako znajo vpliv- n j . gangster j i tudi tamkaj kot •^'yuki izvajati svoij vpliv. Za-le tamkaj eden voditeljev ^caških gangsterjev, Terry '"Uggan, ki je bil obsojen, ker Plačal dohodninskega dav-• I'o neki tajni ovadbi je ^•^'ir.gtonska vlada podvzela Sefy'SVo in dognalo se je, da 'te Drugganu godi v kaznilnici kakor bi sploh ne bil zaje i DovolJeno mu je bilo, da ob vsakem času šel Le.ln 0a,torov kaznilnice v mesto c avenworth, poleg tega si je iz n poklical svoje dekle. ° Bernice Van, katera je sk'0] * V Leavenworth, in obi- je lahko, kadar mu je L ° draSo. Federalna vlada je [' » OBOROŽEVANJE NEMČIJE ZOPET RAZBURJA EVROPO. — NEMČIJA NAROČILA V ANGLIJI 40 AERO-PLANOV, KI JIH PA ANGLIJA NI DOVOLILA IZVOZITI. _ NEMŠKI JUDJE DAJEJO FRANCIJI INFORMACIJE. NASTOP PRO TI ZLOČINSTVU Federalna vlada prične s kampanjo proti zločinstvu. — Profesor Moley imenovan voditeljem te kampanje. Washington, D. C. — Razni raketirji, kidnaperji in drugi podobni zločinci, ki so bili doslej podvrženi samo preganjanju posameznih držav, bodo imeli kmalu opraviti tudi s federalno vlado samo. Predsednik Roosevelt ima namreč v načrtu kampanjo, da iztrebi zločinstvo; objavil je to preteklo sredo, ko je imel svojo konferenco s časnikarji. Že dalje časa so prihajale na federalno vlado prošnje od raznih držav in lokalnih oblasti, naj tudi centralna vlada sama stopi v boj proti organiziranemu podzemlju. Ravno zadnje čase pa se .fe izvršilo toliko ugrabitev, da se je zdelo Rooseveltu potrebno, da se vlada poda v ta boj čimprej. Za voditelja te t( kampanje je imenoval profesor-is1 ja Moleya, glavnega člana svo- P jega "možganskega trusta" in v mu poveril nalogo, da prouči na- ^ črt. Moley je izvežban krimino- s logist in Roosevelt ima zato za- r upanje vanj, da bo pravo zadel. 3 Čas za proučevanje bo vzel ka-j^ ke tri do štiri tedne, na kar se v bo pričel načrt izvajati. s Ob tej priliki je Rosevelt za- 1 nikal domnevanja, da je pove- I ril Moleya s to novo službo le zato, ker je ta prišel v navzkrižje ' s svojim predstojnikom, državnim tajnikom Hullom. Res je Roosevelt razrešil Moleya njego- £ vih dosedanjih dolžnosti kot po- £ možnega državnega tajnika. To j pa je storil, pravi predsednik, j le zato, ker ga nujno potrebuje ] pri tej novi nalogi. Svoje sveto- , valce namreč prestavlja po svo- ] ji uvidevnosti in jim daje me- . sta, ki so od časa do časa naj- j bolj potrebna. j . -0- 1 SMRTNA KOSA I, Na Greaney, Minnesota, je 1 I te dni preminula naša marljiva in dolgoletna zastopnica Mrs. Barbara Globočnik. Pred nekaj dnevi je umrl njen blagi | mož Mr. Frank Globočnik. To je na pokojno tako močno upli-valo, da se ji je omračil um in so jo poslali v bolnišnico, kjer; je kmalu podlegla. Dne 2. au-1 gusta je bila pokopana in po-' foženo v grob polteg svojega moža, kateri je bil pokopan pred nekaj dnevi. Pokojna je! bila navdušena agitatorica za j katoliški tisk, zakar ji bodi! ! Rog obilni plačnik. Obema, njej1 in njenemu soprogju R.I.P. so-j \ rodnikom pa naše globoko so-! 1 žal je! i " 1 zdaj postavila na odgovor o Druggana samega, kakor tudi z tri uradnike v kaznilnici, ki so !. m,ir dovolili tako prostost. Po-e kazalo se je, da so uživali po-i- dobne privilegije tudi drugi e ;gangsterji, med njimi Al Capo-e Ine. PO PONESREČENEMU POLETU L ' '' - ' . Angleški letalec J. A. Molliron in njegova žena Amy Johnson, kc ležita v neki bolnici v Bridgeport, Conn.. Letalski par je nfedavno srečno izvršil svoj nameravni prekoatlantski polet iz Anglijo v Ameriko, a se je ponesrečil v Bridgeport!!, samo 60 milj daleč od svojega cilja, New Yorka. P0V0DENJ VDENVERJU Narastlo vodovje razdrlo dva 1 mostova. £ —o— s Denver, Colo. — Po silovi- r tem deževju je v četrtek zjutraj ? stopila tukajšnja Cherry Creek t preko svojih nasipov in popla- i vila vse nižje ležeče dele mesta. Povoden j je odnesla s seboj le- 1 seni most na Colorado blvd. in 1 razdrla betonski most pri Logan ] st. Izgub na življenju k sreči ni < bilo. Zasluge za to ima v prvi : vrsti policija, ki je ob bližajoči se nevarnosti hitela po ogroženem delu mesta in opozorila prebivalstvo, naj se pripravi. POIZVEDBA ZA NASILNIMI ROPARJI Chicago, 111. — Policija išče sledu za tremi mladostnimi zločinci, ki so, kakor je bilo včeraj j poročano, ustrelili na južni strani mesta v torek neko žensko. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bila žrtev 40 letna Mrs. L. Bermele, sestra nekega policista. Dognalo se je tudi, da je bil to navaden roparski umor, kajti ženska ni imela takih sovražnikov, kakor izpovedujejo njeni 'domači, da bi stregli po življenju -o- POSPEŠENO POSTOPANJE PROTI ZLOČINCEM i Chicago, 111. - V sedanji kam-[ 'panji proti zločincem, ki jo je proglasil župan Kelly, so se sodniki z vnem : :,d^\ali k sodelovanju. Pretekle sredo je 10 sodni-| ■ r -t ilo zločinske slučaje in ob koncu dneva je bilo sedem zločincev obsojenih v ječo, dva od njih na dosmrtno. ! SEDEM MILIJONOV JIH OBISKALO RAZSTAVO i , j Chicago, 111. — Preteklo sre-' do so uradniki na svetovni raz-' j stavi presenetili 74 letnega far-"imarja iz Milford, 111., ko so mu ob vstopu v razstavne prostore * povedali, da ga je zadela sreča, r da je on ravno sedemmilijonska i oseba, ki je doslej posetila raz« 3 stavo. V spomin na to so dali - njemu in njegovi družini šeste- - rih članov brezplačne vstopnice :i za vse razstavne prostore, po-i- leg tega je pa on sam dobil posebno spominsko medaljo. KRIŽEM SVETA POGAJANJA ZA ŽELEZNICO tz Jugoslavije. VREMENSKE NEPRILIKE IN DIVJE ZVERINE DELAJO KMETOM VELIKO ŠKODO__ŽALOSTNE POSLEDICE DRUŽINSKEGA PREPIRA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, NEZGODE IN DRUGO. — Orly, Francija. — Neka letalka, po imenu Helen Boucher, trdi, da je s svojim aeroplanom preteki i sredo dosegla višino, do kakoršne se še ni povzpela do zdaj nobena, ženska. Števnik na letalu namreč kaže doseženo višino 6,100 metrov (20,000 čevljev). — Kopenhagen, Danska. — Danski raziskovalec dr. L. Koch, se namerava z letalom podati na severno Grinlandijo, da bo tamkaj raziskal doslej še neznane pokrajine, ki so po večini pokrite z večnim snegom in ledom. — London, Anglija. — Kmetje v južnem delu Anglije so se uprli plačevanju takozvane "tithe," to je nekake desetine, ki je v navadi še iz srednjega veka. Tozadevne pritožbe je sodnija še vedno zavrnila. , Zdaj je stopilo v omenjeni upor okrog 10,000 Kmetov. — Peiping, Kitajska. — Iz mesta Sian se poroča, da so se tamkaj razrušili nasipi ob reki Čiang, vsled česar je nastopila nenadna povde'nj, v kateri je našlo smrt nad 1000 oseb. Velikanska je tudi škoda na mate-rijalu. -o-- JIMMY MATTERN V CHICAGI ! Chicago, 111. — Prvikrat, od-i kar je odšel na svoj ponesrečeni polet okrog sveta, je letalec Mattern v četrtek zopet obiskal .Chicago. Ob njegovem priho-diU' iz New Yorka ga je na mestnem letališču pozdravila de putacija javnih uradnikov ir njegovih prijateljev. Sprejen | ie je nato vršil v mestni hiši | popoldne pa še na prostorih svetovne razstave. PRED PREPOVEDJO UVOZi* | V AMERIKO j Harrisburg, Pa. — Kakor s< -je izraazil industrijski admini I strator Johnson, je predsednil Roosevelt pripravljen, da prepo | ve vsak uvoz blaga iz inozemstvi , v Ameriko. Pri sedanji kampa nji, da se povišajo cene ameri s škemu blagu, namreč zelo kvai ■ no upliva, ako se uvaža poceni i • ničvredno blago, ki dela konki renco domači industriji. Kako je v Krški dolini Krka, v julija. — "Ej, slabi so časi, slabi." modrujejo naši očanci. Kakor povsod, tudi nam vreme letos hudo nagaja. Grozile so tudi nevihte s točo, pa nas je Bog obvaroval te nesreče do sedaj. Seno je prav lepo. pa kaj pomaga, ko ga ni mogoče spraviti in sušiti, radi vedne-ga dežja. Ječmen smo poželi, rž in pšenica sta pa letos bolj pozna. Za koruzo se pa bojimo, ker je preveč dežja. Kljub vsem slabim znamenjim, ki jih imamo do sedaj, naš kmet pa še ne obupa in se še vedno tolaži; "Morda bo pa le Bog dal, da bomo pridelali najpotrebnejše. drugo bo pa že kako". Zaslužka ni nikjer nobenega. Poprej tako cvetoča lesna trgovina popolnima počiva. Prejšnje čase so ljudje kar tekmovali, kdo bo poprej izsekal svoj gozd in prodal več lesa. Marsikje je šlo veliko denarja brez potrebe, sedaj je pa povsod pomanjkanje. — Prejšnja leta si je ljud&ttvo veliko pomagalo z gobami, katere so nosili v Ljubljano, letos tudi s tem ni nič. Edini zaslužek je nam prinesla gradnja nove ceste s Krke na Korinj, tako si vsaj nekateri zaslužijo za najpotrebnejše. -o- Žalosten dogodek Krška vas. — Precej časa je že poteklo, odkar je kronika tukajšnje okolice zaznamovala zadnji uboj. Nedavno se je zopet odigrala žalostna družinska tragedija na domu 67-let I nega Janeza Gramca v Malen 'cah, ki je globoko pretresla VS( kmečke domove. — Med po sestnikom Janezom Gramcon in njegovim 27-letnim sinom j< že več let trajalo sovraštvo radi sinove iavoljenke. Sin si j< namreč izbral dekle, ki očett ni bilo po volji in mu ni do pustil ženitve, zato so bili pre piri pogosti. Nedavno je nai stal radi tega prepir med oče torn in materijo, v katerega se j vmešal tudi sin Janez. Oče j i pa v prepiru navalil na sina i kuhinjskim nožem in sta s dalje časa ruvala po hiši. Tt daj je pa sin, močno razburjer pobral motiko in z njo udar očeta s tako silo* po glavi, da s je zgrudil na tla in takoj v. mestu izdihnil. Janeza so art i tirali. --o- Pralna soda — strup 1: V ljubljansko bolnico so pre i kratkim pripeljali brivskeg - pomočnika Leandra J. Imenc ^ I vani je pomotoftia vzel pralne s* . p de, katero je pomešal z vodo i -1 izpil. Nastalo je močno in m > | varno zastrupljenje, vsled či . sar je moral v bolnico. —o- li Viničarjeva sreča o Viničarju Janezu Bokalu a iz Janeževcev pri Sv. Urbar il v ptujskem okraju, je nedavi si j edina krava ki jo ima, povrg i-, tri zdrave junčke. Tudi kra1 je zdrava, le mleka ima pr malo za vse tri, zato je pa vi-ničar naprosil soseda, da mu je povsodil kravo, pri kateri se tretji junček prav dobro počuti. Kmetje hodijo trumoma gledat in občudovat rodovitno kravo, ki je stara šele tri leta. Strela ga je slekla Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju se je pri eni zadnjih neviht pripetila čudna nesreča, ki se je za prizadetega, na čudežen način končala še dokaj srečno. Med nevihto je namreč nenadoma udarila strela v posestnika Ivana Re-haka iz Loke štev. 9, ko je s kravami vozil iz gozda. Strela je udarila tv jarem in obe kravi na mestu ubila. Od tam je preskočila na voznika, katerega je omamila. Sila strele je vozniku raztrgala vso obleko, da je popolnoma padla z njega in mu sezula še levi čevelj, nezavesten je obležal sredi mrt-Ivih krav in razbitega voza. Z drgnjenjem se je posrečilo, da so ga spravili zopet k življenju Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Franc Adamič, prokurist tvrd-ke Trdina. — V Šmartnem pri SlovenjegradCiU' je umrl Gregor Krpac, bivši organist in cerkovnik star 72 let. — V Lipah pri Ljubljani je umrl Jakob Snoj, bivši posestnik star 73 let. -o- Gasilska proslava V drugi polovici meseca julija so tržiški gasilci slovesno praznovali 50 letni jubilej obstoja domačega gasilnega društva, katerega se je udeležilo nad 300 okoliških gasilcev. -o- Otrok pod vozom Na Brdu pri Viču je pred opekarno zašla pod voz nalo-■ žen s senom 5-letna Silva Koč* nikova, zidarjeva hčerka. Deklici je šlo kolo preko noge, ka-• tero je tako strlo, da so jo mo-s rali odrezati. s | -o- i I Romanje v Rim : j Skoro 100 slovenskih romarjev bo odšlo iz Ljubljane na svetoletno romanje v Rim. Od- 1 peljejo se 16. augusta. 2 -0- Smrtna nesreča 76-letni bivši posestnik in prevžitkar Anton Koritnik, po domače Grašičar iz Podkraja pri Hrasniku, je šel kosit steljo. 1 Na skaloviti rebi'i je nesrečno x spodrsnil in tako nesrečno pa- - del po skalovju, da se je ubil. Kaj bo iz take mladine - j Iz Tržiča poročajo, da se je - po mestu žalostno potikal prijazen psiček, ki je bil po smrti svojega gospodarja Emila Ma-lija, prepuščen samemu' sebi. u Šolski otroci so tega psička doli bili, mu s treskami iztaknili oči, o potem ga vrgli v vodo in s ka-a menijem pobili. Morda se take a ljubezni do živali uče pri da->- našanjem sokolstvu? Za kitajsko vzhodno železnico "glihajo". v -o--® Tokio, Japonska. — Za ki- ^ tajsko vzhodno železnico v Man- p džuriji se vodijo pogajanja med n sovjetsko vlado in med vlado dr- r1' žave Mandžukuo že preko šest tednov, a brez vsakega znatnega rezultata. Rusija je namreč 11 pripravljena, prodati svojo inte- n rese pri tej železnici, za kar za- 1 hteva 200 milijonov ruskih rub- r ljev. To pa je zelo daleč od svo-te, ki ji jo ponuja Mandžukuo, in ki znaša samo 50 milijonov rubljev. Pričakuje se zato, da i bo vzelo pogajanje še dolge te- t dne, predno bo prišlo do kake- 5 ga zaključka. 1 -o---s OGORČENJE PROTI KRŠITE- h UEM PRAVILNIKA < Bay City, Mich. — Kakor ka- 1 že, bo prebivalstvo zelo dober i'' sodnik proti tistim podjetnikom, ' ki so se obvezali, da bodo izpol-novali določbe v vladnem pravilniku glede delovnih ur, a jih potem kršijo. Pred dvema tukajšnjima trgovinama se je preteklo sredo zbrala množica i okrog 300 oseb, ki je dala duška svojemu ogorčenju, ker ste trgovini ostali odprti več, kakor določeno število ur. Po nastopu, policije se je ljudstvo mirno i razšlo, obenem pa je policija posredovala, da ste se obe trgovini takoj zaprli. 1 ODKUPNINE NA OBROKE New York, N.Y. — Ugrabit-lji, ako vidijo, da ne gre drugače se dajo tudi "zglihati." Pokazalo se je to, ko je bik pretekli ponedeljek ugrabljen ?.nani tukajšnji športnik Na-' than Bafkowitz. Zahtevali soj i od njega odkupnine $25,000. ( ! Ker pa jim je Baskowitz za ^ ■ trjeval, da nima denarja, soj znižali svojo zahtevo na $2000. ■ Pogajanja so vodili z Natha-i novim bratom Otonom. A tudi * $2000 ni Oton imel in tako so - končno ugrabitelji pristali na - to, da jim bo teh $2000 plačal 1 na obroke, kadar bo pač imel -^kaj denarja, na kar so Natha- na v četrtek izpustili. Najstarejši in najbolj, •priljubljen slovensJci list v Združenih Državah Ameriških. fc!AMERIKANSKI SUOVENEC Pakt štirih Pogumni mož. — Mož se oju-nači: "Zdaj pa niti besedice več!" Žena: "Kaj si dejal'?• Kom« velja to?" "Kar tako sebi- sem dejal,, da - bi obmolknil." * * * Studentovsko pismo. — Bolte študira v Ljubljani. To se pravi, ne študira ne preveč, pač p« potrebuje mnogo denarj'a. Zato piše očetu: "Raz-en tega Vas prosim za denar in za klobuk, ker imam hlače že tako strgane, da hodim bos." * * * Pred sodiščem — Kako ste prišli na to. da vam prisodimo milo kazen? Mar ste se prvič pregrešili ? — Ne slavni sodni dvor, pač je pa to prvi proces mojega zagovornika. * :•s * Neprijeten duh. — Sedita V kupeju žid in Janez. Žid' leže na klop in zaspi. Čez nekaj časa se zbudi in reče sopotniku1: "Gospod, saj mi ne boste za-merili, če sezujem čevlje, ker mi je noga zaspala." "Prosim, izvolite," reče Janez. Žid sezuje čevlje. Kmalu nato začne Janez vihati nos iti se obrača proč od Žida. "Čujte," reče končno Jane®, "meni se zdi, da vam noga ni samo zaspala, nego že tudi pO' ginila in začela razpadati..." * * * Čarovnik. — Kako se imenuje človek, ki vzame drugem« kaj iz žepa? Ali ne veš tega'? Recimo, da sežem v tvoj žep ti vzamem iz njega stotak. Kaj bi bil?- — Čarovnik. Moderne razmere. — Clove* požanje samo to, kar je pot# j al. Glas iz občinstva: No, ta p* gotovo nikoli ni bil lastnik vrta med vilami. * * * Obisk. — Mlada žena pokaže dvema starima zakoncem« drevo, ki ga je mladi mož vsa* dil, ko sta se prvič sprla. "Glej/' pravi starejši prijatelj svoji ženi, "če bi bila rti' dva tako ravnala, bi imela zdaj . že cel gozd." i Kriza. — Kako kaj gre tvo-i. j,a trgovina? Menda ne čut$ - preveč krize. — Pa še kako jo čutim. Zdaj - ljudje sploh ne kupujejo več; - Ne kupujejo niti odjemalci, k* . jemljejo, vedno na kredit. * s)! V šoli. — Povej nam, Mihec-kaj ti ostane če imaš pet dinai'- - jev, pa ti vzame tovariš tri ? i — Ne ostane mi drugega, g0' i spod učitelj, nego da priselil - tovarišu zaušnico. i Širite amer. Slovenca' NapisnJ: F DC. AR RTCE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Service! "TARZAN IN ZLATI LEV S1031, by Edgar Rice Burroughs, Inc. All right« reserved. . . . tedaj bomo vzeli s silo, kar je njenesa." Ko je Tarzan nehal govoriti, je La; stopila h strani Tarzana, da eo jo ldhko vsLvideli. Ko so Oparei spoznali La, njih bivšo duhovnico, so začeli mrmrati vse navskriž, ker Cadj jim je bil povedal, da je že umrla. Veliki duhovniki so vedeli, da ne bo treba mnogo, da se mttsrije obrne proti Cadiu, ta pa prime veliki kamen in ga vrže proti Tarzanu. ' Kamen je zgrešil svoj cilj Tarzana in je priletel enemu izmed zamorcev ravno v prša. Zdaj je Tarzan zakričal in pozval zamorce in Bolga-nije za naskok. Z velikim vriščem so naskočili in Tarzan je bil med prvimi, ki je prilezel po močni zidni trti na vrh zidu. Tamkaj ga je hotel eden izmed oparskih borilcev udariti z batom po glavi, a ta je bat ujel, ga iztrgal iz rok in preskočil zid. Kaj pride zdaj?. . . Ko se je kolona bližajočih bližala oparskemu zidovju je stopil na visoki zid veliki duhovnik Cactj rekoč: "Ne oskrunjajte tega tempeljna gorečega bofca, Sli pa bote čutili njegovo jezo." — "V odgovor je stopil naprej Tarzan in je zakli-cal na ves glas: "La, Vaša velika duhovnica je tukaj! Cadj je izdajalec! Odprite vhodna vrata in sprejmite vašo kraljico. Ako se pa bote uprli... Veliki duhovnik je s svojim krikom, ki je pomenil za neka'.: krik krik splošne mobilizacije, kmahr spravjil skupaj oparske borilce. Duhovnice'so nbsile iz notranjosti kamenje in so na podajali moškim preko zidu, ki so se pripravljali, da odbijejo bližajoče se sovražnike. Veliki duhovnik Cadj je vedno bolj in bolj kričal: "Pripravite si kamenje, da z njim pobijete sovražnike!" AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 5. avgusta 1933. BTfMI B štva narodov vodili politiko miru ter v tem zmislu dejansko sodelovali. 2. Neglede na pravice organov Društva narodov se obvezujejo med seboj, da bodo vse predloge za Društvo narodov precenili skupaj, zlasti pa z ozirom na točko 10 (jamstvo pred zunanjimi napadi), 16 (glede napadalcev) in 19 (revizija). 3. Vprašanje, ki bi jih morda razorožitvena konferenca ne rešila, bodo štiri sile iznova preštudirale. 4. Končno se hočejo štiri države posvetovati o vseh evropskih gospodarskih vprašanjih, v kolikor se tičejo gospodarske obnovitve Evrope, toda vedno sporazumno z Društvom narodov. V mednarodnih krogih so mnenja, da bo pakt trajal daljšo dobo. Ce bo? ' ; 3Prvi in najstarejši slovenski , list v Ameriki. W Ustanovljen teta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon»-Heljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermafc Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 " i,. ■.(■ ' ■ i Naročnina: Za celo leto ___________________________________$5.00 Za pol leta -------------------2.50 Za četrt leta ------_---------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta------3.00 Za četrt leta-----------1.75 ■.......„x -- The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________________________$5.00 For half a year ______________________________ 2.50 For three months _________________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________$6.00 For half a year________3.00 For three months ____________________ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in Dol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov Uredništvo ne vrača.__ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagate listu.___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________ Kako je z Bolgarijo? Bolgarija je majhna balkanska država. Otok je sredi balkanskih državic in zaradi svojih notranjih političnih razmer sanja o fašistični ali vojaški diktaturi. Temu političnemu razpoloženju je vzrok predvsem macedonsko vprašanje, lei ga stalno redi in povzroča poboje doma in roparske vpade v sosednje dežele. Bolgarska vlada doslej razmeram ni napravila konca ter je šele zadnje tedne pričela "čistiti" Bolgarijo, toda ne predvsem krvavih obračunavanj in političnih avantur v sosednje dežele, marveč — komunistov, kakor pravi, ker so organizirali "široko" zaroto. Bolgarija bi se morala zavedati, da nje geografični in gospodarski položaj zahtevata najožje sodelovanje s sosednjimi deželami. Nujno bo morala preokreniti ter se približati novi evropski grupaciji, ki je te dni sklepala nenapadalne pakte, če hoče uveljaviti samo sebe. Prijateljstvo s Italijo, Nemčijo in eventualno z Madžarsko samo na sebi ne more koristiti Bolgariji. Kakor vse kaže, hoče v tem zmislu posredovati Turčija.. Septembra meseca namreč obišče Bolgarijo predsednik turške vlade Izmet Paša, ha kar bo Bolgarija vrnila obisk. Taka odločitev Bolgarije bi mnogo pripomogla k miru na vzhodu, ker bi otežkočila drugačne srednjeevropske probleme, ki gredo za tem, da se Evropa cepi globlje in globlje. Prav posebnega pomena bi pa bila ta preorijentacija Bolgarije za nje notarnje konsolidacijo. Ustalile bi se politične razmere' in polegel šovinistični nacionalizem, ki danes razjeda narodne sile Bolgarije. Prav značilno je tudi, da je bil te dni ogrski ministrski predsednik Gombos na Dunaju ter predlagal srednjeevropsko konferenco, ki jo priporoča Mussolini. Toda ta konferenca ima svoje težkoče. Gombos v Avstriji ni dobil pozitivnega pristanka. Za sklicanje evropske konference za Poduriavje je potrebno soglasje londonske gospodarske konference, še bolj pa soglasje Štirih velesil, ki so hotele uvesti diktaturo nad Evropo. Če se torej sporazumejo štiri velesile glede podunavske konference, zlasti Italija in Francija, se bo ta vršila in ji bo predložen načrt o konsolidaciji štiri velesile, kar bi pomenilo, da hočejo velesile imeti mir na vzhodu vsaj za dobo pogodb. Ne smemo pa biti optimisti glede teh političnih problemov. Diplomacija je namreč nekaj, česar diplomati sami ne razumejo ali pa se ravnajo po interesih trenutka, ki ga ima kapitalistična družba. Dokaze za to imamo v mirovnih pogodbah, v razorožitve-ni konferenci in v londonski gospodarski konferenci. Probleme imamo, o katerih se govori in piše, drugo vprašanje pa je, ali imajo odgovorni politiki tudi resno voljo, da bodo te probleme izvedli v interesu človeštva ali ne. Vpliv narodov na te politične dogodke je majhen, zato bo boj za trajnejši mir in za splošno mednarodno sodelovanje težak, vrlo težak. Te dni so končno podpisali v Rimu v Mussolinijevi pisarni takozvani pakt štirih, ki so ga podpisale Francija, Anglija, Italija in Nemčija. Kaj določa ta pakt ? v' 1. Pogodbeni deli se bodo med seboj obveščali o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo ter se obvezujejo, da bodo v okviru Dru- ■ _______ ___._ . ' • i _ '_ S POTOVANJA 11 Oglesby, lit. J Ker.je prijetnejše citati, ka-kor pisati, sem tudi jaz prištet r v to vrsto. Vendar bom za en-krat napravil izjemo in se malo oglasili v Amerikanskem Slo- ' vencu. Delavske razmere so se tu- * kaj nekoliko izboljšale, zlasti kar se tiče tovarn cementa. Dne 1 16. julija smo dobili 6 urno delo ] in 45% poviška pri plačah, pa le v Marquette Cement Co. Življenjskim potrebščinam pa so 1 cene dvignile od 16 do 20%. ! Ker so nam pri delu odtrgali J dnevno po dve uri, je zaslužek povišan v resnici le za 10 % , do- ! čim so se cene življenjskih potrebščin, kakor je ravno omenjeno, veliko bolj dvignile. Ta- 1 ko je za delavca še vedno te- ! žko. Dne 2. julija sem se odpravil da si ogledam kraje slovenskih ' farmarjev v Wisconsin. Ob 7:30 zjutraj smo že bili v glavnem mestu države Wisconsin, v Madison. Od tam naprej smo se peljali do Wisconsin Rapids, kjer je, nekako 2 milji od imenovanega mesta naseljen na svoji farmi Anton Martine, brat moje soproge, h kateremu srno dospeli okoli 10. ui*e dopoldne in prevozili do takrat že 265 milj. Martinčevi so biti nemalo presenečeni, ko so nas zagledali in nam pripravili prav prijazen obisk ter nas tudi lepo postregli z okusnim kosilom. ! Ogledali smo si njihova gospodarska poslopja, katerih je pre.eej. Omenjen} namreč ;la-stuje 220 akrov obsegajočo farmo. ki se razprostira po lepi I ravnini. Ptedi po 32 glav goveje živine, 2 konja, ima traktor in še več drugih poljedelskih strojev. Žal, da nam ni čas dopuščal, da bi se pom udi ti dalje časa pri njemu. — Hvala lepa za gostoljubnost. — Od tam i smo nadaljevali pot proti seive-ru in si ogledovali deželo Wis. V Marshfieldu in Neillsville, se začne z svet polagomo zviševati in so prav prijetni kraji in čisti zrak. Ob 7:30 zvečer smo i prišli do slovenskega farmarja, i dobro poznanega rojaka John Bi;aj'erja, kojega posestvo je na prav lepi ravnini z dobro urejenimi gospodarskimi poslopji. - Res prav prijazen kraj. Moja 1-letna hčerka je hotela kar < am ostati za letošnje počitnice. < ijudje so prav prijazni in so i lam postregli s prenočiščem in • edjo, za kar prav lepa hvala. < — Naslednje jutro smo že nadaljevali pot proti slovenskemu -VillardiU'. Svet se vedno polagoma dviguje in postaja neko-iko hribovit. Radi dolge vož- ! lje, sem že začel misliti, da norda naš avto diofei revmati-sem, ali pa srčno hibo, pa je iil k sreči Čedalje boljši in nočnejši, da smo prav srečne iospeli ob 8' uri zjutraj v wit- | ardsko naselbino, ki je ena : lajvečjih slovenskih farmar-ikih naselbin v Ameriki. Takoj to vstopim v prvo bližnjo trgovino, slišim, da govorijo slovensko, slično, kod pred 20. leti v •ojstnem kraju (Kamniku.) Kmalu smo prišli k dobro po-jnanemu farmarju Mike Krul-:u, Krulčevi so jako prijazni in postrežljivi. Imajo lepo moderno z opeko zidano hišo, v kateri sem si ogledal tudi njegovo pisarno, v kateri opravlja tri različne urade. Iskrena hvala za vso naklonjenost. Do Willarda smoi prevozili 400 milj. Nazaj smo se peljali Čez hribe, raz katerih se nam je nudil krasen razgled po dolinah. Peljali smo se skozi gozdove, ob matih mičnih jezerih in dospeli v Black River Falls, ki leži med hribi, ob potoku | Black. Ob 11. uri dopoldne smo že prispeli do Millstowna, kjer smo tam v bližini obiskali slovenskega farmarja John-a Smrekarja. So prav prijazni in so nas prvovrstno postregli. Anna Smrek ar zna pač postreč) daljnim popotnikom. S Smre-karjem, sva si ogledala vsa gospodarska poslopja, ki so urejena po najboljšem sistemu. Farmarji v teh krajih imajo zelo pripravno zemljo za živinorejo in mlekarstvo. Letošnja suša jim je prizadejala sicer veliko škode, pa kakor sem opazil, jim ni treba trpeti pomanjkanja. Podnebje je bolj milo, kakor Illinois. — Končam kar tukaj, sicer bo moj dopis clolg, kakor moje potovanje v Wisconsin:, ki je bilo dolgo 800 milj. Frank Jerše Najzanimivejše ve*H 40 » \n <*»•. Slnv»n<-»' ''Uitc I PODRUŽNICA ŠTEV. 23, SŽZ. Ely, Minn Članice tukajšnje podružnice Slovenske Ženske Zveze smo bile veselo presenečne, ko smo dobile poročilo, da nas obišče glavna predsednica SŽZ. Ta- j koj smo šle na delo, da obvesti- < mo o tem vse članice in pre 1 skrbimo v naglici vsaj skromen ] sprejem. V resnici so prišle vse j članice v torek večer 25. julija < v zborovalno dvorano, kjer smo s zanimanjem poslušale našo i voditeljico ženske organizaci- [] je, ko nam je razločno razloži- . la pomen in tudi pravila SŽZ. Prav ponosne smo, ker nas je Mrs. Prisland, glavna predsednica SŽZ pohvalila, da ni imela od nas še nikoli nobene ; pritožbe. To nam je prav go- < tovo v priznanje. Članice so t,u- i d i obljubile, da ostanejo še na- ; dalje zveste svoji organizaciji i Slovenski Ženski Zvezi, čeprav i smo brale, da se je Minnesota ! odcepila od SŽZ. To še ni cela Minnesota, čeprav se nekaj podružnic kuj a. Prosim pa, da bi se pomirile ter da bi za naprej složno delovale za našo SŽZ. Naši glavni predsednici se pa v imenu naše podružnice i štev. 23 zahvalim za njen obisk in upam, da nas spet kaj kmalu zopet poseti. — Sesterski pozdrav vsem članicam SŽZ. Mary Jerich, predsednica —.—o_- PODR. ŠTEV. 24, SŽZ. La Salle, 111. Vse članice naše podružnice vabim, da se udeležijo seje, ki bo v nedeljo 6. augusta ob drugi uri popoldne v dvorani sv. Roka. Imamo več reči na dnevnem redu za rešiti, zato pridite vse. Znano vam je drage sosestre, da bo pet let, kar smo ustanovile našo podružnico. Zato bi rada, da ta dan častno proslavimo. O tem smo že razmotri-vale na zadnji mesečni seji, pa nas je bilo vse premalo na omenjeni seji. Zato smo se odločile, da bomo nadaljevale na prihodnji seji in vas vabim, da se udeležite te seje. | Še enkrat prav prijazno vabim vse sosestre, da se udeležite seje. Vabim pa tudi sosestre iz Oglesby, Janzeville in Peru. Sploh je želeti, da se malo bolj zanimate za mesečne seje, ker je žalostno, ko je na seji sam odbor in le par ostalih članic. Kako naj se potem kaj sklene in napravi. — Prosim, ne pozabite prihodnje seje v nedeljo popoldne 6. augusta. ■ — Pozdrav vsem sosestram SŽZ. , Angela Strukel. tajnica -o- VISOKA ŠOLA ZA BREZ-BOŽCE V RUSIJI V Vjatki na Ruskem so 1. ■ maja letos otvorili univerzo za . brezbožne. Zaenkrat se je vpi-. salo '400 slušateljev, ki poslušajo predavanja na stroške » vlade. Svrha dijakov te visoke šole je boj proti veri in Bogu. -o-- ilRITE "AMER. SLOVENCA"! TO INONO KAMEN IZ ČASA ALEKSANDRA VEL. Na dnu reke Amu-Darja so >ri Termesu našli kos krasno Vdelanega kamna, ki je pol one težak. V njega so vdolbe- !;n te človeške postave z raznimi y •odali. Arheologi domnevajo, la spada ta spomenik v dobo v Aleksandra Macedonskega. Na nesto je odpotovala iz Moskve ^ »osebna arheološka ekspedici-a. ---o--š GOJITEV RASTLIN Z n ELEKTRIKO Praški zavod za racionalno ^ joljedelstvo je izvršil v za- ^ In jem času celo Vrsto posku- j, ov, da bi dognali kako učinku- r ejo nove metode gojenja z ilektričnim tokom na rast in lonosnost rastlin. Poleg gred, ti so jih bili pripravili za go- r enje po teh metodah, so osno- j /ali za primerjavo grede, v kadrih so gojili iste rastline po j starih metodah. Poskusi še niso 2 zaključeni, a vendar se že po losedanjih .u-spehih kaže, da bo meta uporaba elektrike v po- j jedelstvu še veliko bodočnost, j -o- ENAJSTA NEMŠKA ZAPOVED j V Berlinu obstoji društvo za i mersko gibanje nemških kristjanov. (protestantov). Ne dav- i no je organizacija zborovala, po zborovanju pa so se razne- 1 sle vesti, da je društvo izdalo < svojem članom poziv, naj priključijo desetim zapovedim še • enajsto, ki se glasi: "Hodi za 5 Hitlerjem!" Društveni odbor je & izjavil, da pomeni za nemške kristjane nemška narodna revolucija božja zapoved, ki se , ji je treba pokoriti. -o-- NEOLIKANA LETALKA Angleška letalka Any John- ] son je morala zasilno pristati nekje na Poljskem, in sicer na deželi. Ko se je vrnila v London, je tam v svojem popisu grdo ozmerjala poljske kmete, češ, da niso biti proti njej dovolj postrežljivi in jih imenovala "umazane poljske kmete." Poljski letalski klub je proti temu protestiral in revija angleškega letalskega kluba je zahtevala od letalke, da svoje psovke prekliče. -o- GLAZURA — 1000 LET STARA Pri osuševanju Zuiderskega morja so osušeivalci zadeli na ostanke človeških naselbin in so v njih našli lončeno posodje iz L 1000 do 1250. Najdeni predmeti omogočajo natačno kronologijo srednjeveške keramike. Po teh ugotovitvah je gla-zura že najmanj 1000 let stara. -o—.— NAJGLOBLJI RUDNIK NA SVETU V nekem južnoafriškem rudniku so pred kratkem dovrtali rov do globine 2360 m. S tem si je podjetje pridobilo častni naslov, da je lastnik najglobljega rudnika na svetu. DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: . Za $ 3,00............Din 130 Za $ S.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 pošljite....$10.85 ; Zji $10.00............Din 470 Za $15.00 pošljite....$l6.00 Za $10,80 ............Din 500 Za $20.00 pošljite....$21.00 Za $20.00............Din 960: Za $25.00 pošljitc....$26.00 Za $21.00............Din 1000 Za $40.00 pošljite....$41.25 Za $50.00............Din 2440 Za $50.00 pošljite.—$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: ■ i John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, XL*" (67) as.' ^Sobota, 5. avgusta 1933. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S *y<>0000000000^00000000<>0000000<>0Faviice ^ v Družbi, in naj- gre tam- kamor spada. Še Vr,trat tukaj povem, da glede te točke ima zagovoriti v prvi \ ctllh<>vni vodja in porotni odbor. Kakor bi bilo neumno iti Vijjj (^v®®nau vodju glede plačevanja as-es-menta, ravno tako ne-0 *n °troeje je, da pridite k meni glede velikonočne dolžnosti. lu prosim bolnike, da vrnite svoja zdravniška spričeva- s.(''K>te večer pred sejo, da jih lahko nesem družbenemu benu 1 1 v Potrdilo, ker brez njegovega podpisa se ne izplača no- ld Podpora. Ca?iaU82? S6m Se P1'0Se!il na 2113 West 23rcl street> telephone V c sobratskim pozdravom, " Joseph J. Kobal, tajnik. ZNAMENJE ZA BOJ 12. Zatiranje razbojništev in tatvin. — Ker vodijo gospodarske krize vedno k nemirom in uporom, se priporoča zatirati jih že v kali, sicer se utegnejo razrasti v revolucije in vojne. VZORNO ORGANIZIRAN ČLOVEŠKI ORGANIZEM Znana je tista stara prilika rimskega državnika Agripe, ki je delovanje telesnih udov primerjal harmoničnemu sodelovanju vseh členov v človeški družbi. Toda šele v najnovejšem času je znanost odkrila globlje vzroke in vire tega sodelovanja. Pri tem se je pokazalo, da je delo poedinih organov v marsičem popolnoma neodvisno od "glave", t. j. možganov, temveč da jih ravnajo sile, ki niso podrejene možganskemu diktatu. Te sile so pred vsem hormoni in "avtonomna (samostojna) živčna središča". Preden so odkrili te odločilne sile, so našli celo vrsto avtonomnih regulacij v telesu, med katere je prištevati n. pr. dihanje. Dihanje rabi v prvi vrsti za to, da odstranjuje iz krvi ogljikov clvokis in nadomestil je kisik. To se dogaja neodvisno od naše volje. Sicer moremo hote globoko ali površno dihati, a vendar le v omejenem obsegu. Pač pa so našli v podaljšanem hrbteničnem mozgu neko mesto, ki obvladuje ves dihalni aparat. Čim se v krvi nabere preveč ogljikovega dvokisa, se to mesto razdraži in da avtomatično pobudo za ureditev dihalnega dogajanja. Podobno je s prebavo. Čim použijemo hrano, se v prebavilih stvorijo snovi, ki spravijo želodec in črevesje do večjega delovanja. Znaten del krvi priteče po žilah drobovja, da si nabere hranilnih snovi. Ta regulacija se izvrši seveda na račun drugih organov. Možgani imajo med prebavo n. pr. razmeroma malo krvi, kar povzroča v glavnem znano zaspanost med tem procesom. Zanimiva so pota, ki si jih iz-oira telo, da vzdržuje sodelovanje organov v harmoničnem razmerju. Če nam zmanjka n. pr. hraniv v telesu ali vode, začutimo takoj zavestno glad ali žejo. Važnejše ljenjskem procesu, z boleznijo, pohabitvijo (n. pr. pritlikavo ali prekomerno rastjo) in celo s smrtjo. Baš to, da so te motnje in konstrukcijske napake razmeroma redke in da si telo v pretežni večini primero samo pomaga, je najbolj čudoviti izraz harmonije, ki obvladuje- naše organsko življenje. -o- MNOGOVRSTNI VZROKI GLAVOBOLA Glavobol je običajno znak kakšne bolezenske motnje v telesu, n. pr. v želodcu ali spodnjem telesu, v srcu ali v pljučih, v ušesih, očeh ali možganih. Včasi ga povzročijo čisto zunanji vzroki, kakor bivanje v slabo zračenih ali prenapolnjenih prostorih. Celo glad, ki povzro- Slaba prebava, pri kateri se razpadne snovi ne odstranijo pravočasno iz telesa, ima za posledico nekakšno samozastfup-1 j en je, ki se javlja tudi v glavobolu. Isto tako nezmerno zauži-vanje alkohola i-n nikotina. Neredek je glavobol zaradi slabih oči in primerni naočniki ga v takšnih primerih čestokrat odpravijo. Nahod povzroča bolečine na čelu. Vzroki glavobola so torej silno mnogovrstni in jih ne moremo odstranjevati vedno z istimi sredstvi. Izjemo dela samo tako zvana migrena, ki je bolezen zase in jo lahko odpravimo dosledno na isti način. -o- GROZOVITOST KITAJSKIH ROPARJEV Neki oče v velikem kitajskem mestu je sporočil policiji, da se je izgubil njegov sinček. Policija ga ni mogla najti, pač pa je prejel oče malo poznej-e pismo, v katerem so mu neznani roparji sporočali, da je delček v njihovih rokah i;n da ga dobi nazaj, če jim pošlje 10.-000 dolarjev odkupnine. Mož, ki ne pripada imovitim slojem, jim je ves- srečen, da pride do otroka, poslal vso svojo gotovino', 50 dolarjev, s prošnjo, da bi se zadovoljili s tem, ker več v resnici nima. Uro pozneje je prejel tako strašen odgovor, da ga je zadela kap: roparji so mu bili poslali odrezana ušesa njegovega otroka z obvestilom, da mu morejo poslati pač samo del otroka, kakor je tudi on poslal samo del zahtevane vsote... OBISKOVALCI Svetovne razstave, ako kdo želi stanovanje se naj oglasi pri J. Hochevar,, 2309 W. 25th Street, Chicago, Illinois. Ameriški delodajalci, ki so se obvezali, da bodo sodelovali s predsednikom Rooseveltom pri njegovem boju proti depresiji in so znižali število delovnih ur ter zvišali minimalne plače, so prejeli od vlade lepak, kak oršnega kaže gornja slika. NRA je okrajšava za National Reconstruction Act. Ta emblem je prejelo tudi podjetje Edinost Publ. Co. delo pa se izvrši podzavestno, tako da ga večinoma niti ne o- fit 11 LAKU DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO ZAHVALA Sheboygan, Wis. Naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu- objavim, kako sc me presnetih naši prijatelji za moj rojstni dan. Ko sem prišla v soboto večer domov se mi je čudno zdelo ko je neki moški tako tekel v našo hišo; ko pridem v kuhinjo, zagledam pa 'vse polno ljudi; nisem vedela kaj bi rekla, miza je bila polna jedil in tudi pijače ni manjkalo. Potem smo se pa veselili do jutra. Muzikanta smo tudi imeli, ker za tega že naše ženske preskrbe, ker se rade zavrte. Zdaj se pa vsem lepo zahvalim za okusna jedila, kakor tudi za krasne darila, ki ste mi jih prinesli. Partija so se udeležili ti le: Moji stariši, sestre in brat. Mr. Mrs. Jack Barbuch, Miss. Gabriela Barbnch, E-die Barbuch, Mrs. Mary Rezel, Miss Mary Rezel, Mr. & Mrs. Joe Markelc, Mr. & Mrs. Ant-Markelc. Mr. & Mrs. Joe Zoran, Mr. & Mrs. Frank Ribich, Mr. & Mrs. Joe Robek, Mrs. Mike Sacher, Mrs. Frank Go-dec, Mrs. J. Frank, Mr. Frank Bouhan, Mr. Anton Bouhan, Mr. Anton Cvetan. Bilo je še nekaj drugih, a ne vem njih imen, pa se vse eno lepo zahvalim vsem skupaj. (Ogl) Mrs. John Bukovic Društvo sv, Štefana, ŠTEV. 1, K. S. K. J., CHICAGO, ILL. ima svoje redne seje vsako prvo soboto v mesecu v cerkveni dvorani, 1856 W. 22nd Pl. — Seja tega meseca se bo vršila danes, v soboto zvečer. Pričetek ob 8. uri. Poleg skrbi 2a vse člane, ko jim v času potrebe nudi z bratsko ljubeznijo potrebno pomoč in podporo, posveča društvo sv. Štefana še posebno pozornost mladini. Oskrbuje ji pošteno zabavo in razvedrilo in ji daje priliko, da se vežba v mnogovrstnih športnih igrah. Rojaki, nagovai-jajte svojo mladino, dekleta in fante, da pristopijo k društvu sv. Štefana, kjer se bodo počutili zadovoljne in srečne. Za pojasnila sc obrnite na odbor društva: JOS. BERIBAK, preds., PETER VIDMAR, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik. P. S.—Tajnik je v svojem uradu na 1847 W. Cermak Rd. vsak torek zvečer od 6. do 9. ure in vsak petek popoldne od 3. do 6. ure. POSETNIKT SVETOVNE RAZSTAVE — POZOR! Ustavite se v Milwaukee v edinem slovenskem hotelu, od koder dobite naduličuo železnico v Chicago samo en blok stran. The GROVE HOTEL in RESTAURANT FRANK SEDMAK, lastnik 616-618 So. 5th St., Milwaukee. Wis. Tel. Broadway 5947 Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 lat. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. S.P.D.^gjsv JoEorja j Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. $ SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS jjj ODBOR ZA LETO 1932: S Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. S Podpredsednik: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd St. 2 Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W; 23rd Street, Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cu-lterturt St. § Zapisnikar: Jog Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. $ Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. p Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \V. 21st PI. Theresa Chernich, 2024 i Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. č Porotni odbor: John Jerieh, 1849 W. 22nr1 St.; John Falle, 1937 W 9 22nd Pl.;John Mlakar, 1925 W. 22nd PI. V Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. >'6 Reditel'j: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. S Uradno Glasilo: "Amerikanski SloVenec". S Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni 2 dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. 2 Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta S starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na S teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. g To jc izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, J pristopajte v to domačo družbo! 2 Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na 2 družbenega tajnika ali pa predsednika. <5 \ FINANČNI PREGLED DRUŽBE SV. MOHORJA od 1. januarja do 30. junija 1933. Dohodki: Stroški: Jan.......................................................$ 666.85 $ 692.00 Feb....................................................... 1235.25 935.90 March .................................................. 462.10 609.51 April ................ 357.25 425.55 May .................................. 279.70 248.86 June. ""I.............................................. 501.75 135.10 __— —■--r~ _ Skupaj............................................$3502.98 $3044.92 dohodki za šest mesecev od 1. jan. do 30. jun. 1933........$3502.98 broški za šest mesecev, od 1. jan. do 30 jun. 1933............ 3044.92 _ Napredek ............................................-....................? 458-05 J Wag. dne 31. decembra 1932 ........................................$9241.73 N*Predek od 1. jan. do 30. jun. 1933................................ 458.06 V blag. dne 30. junija 1933........................................$9699.79 \ Pregled premoženja: o,'Pv* Vknjižba (First Mortgage) ......................................$2000.00 * -Dom delnice Class P ................................................ 4650.00 klov. Dom delnice Class E ............................................... 1500.00 SW. Dom dehiice Class D ................................................ 910.00 iVtfet ropolitan Bank, hranilna vloga .................................. 5.21 Metropolitan Bank, čekovna vloga .................................. 634.58 V blag. dne 30. junija 1933 ....................................$9699.79 Denar razdeljen v skladih sledeče: J bolniškem skladu ..........................................................$8225.66 ^ rezervnem skladu .......................................................... 884.48 V Pogrebnem skladu .......................................................... 591.65 V blag. dne 30. junija 1933 ......................................$9699.79 Pregled števila članstva, °tl jan. do 1. julija 1933: Suspendanih 18 — odstoplih 9 — gnilih 2 — novopristoplih 10.. Toraj dne 1. julija 1933 šteje 0ružba sv. Mohorja 466 članov, in sicer 223 moških in 235 •žensk v aktivnem oddelku in 5 moških in 3 žensk v mladinskem oddelku. '**», Joseph J. Kobal, tajnik. n <-n- AUL " MEMBER J Sv ,WE DO OU R PART uradnike m šolarje; to je bilo obvezno javno delo. To obvezno delo so odpravili med gospodarsko krizo, da bi lahko ljudje boljše obdelovali lastno zemljo. 5. Odprava zakonskih omejitev glede uporabe državnega premoženja. — Po zakonih dinastije Cau so spadale reke, gozdovi in rudniki v državno [premoženje, ki zasebniki niso smeli izkoriščati. To prepoved naj bi razveljavali. da bi moglo ljudstvo izkoriščati državno premoženje. 6. Odprava vseh omejitev v trgovini. — Čeprav pod dina 'stijo Cau ni bilo caiin, so veljale omejitve glede uvoza in izvoiza. Tudi te omejitve so bile odpravljene v času gospodarske krize, da bi bila mogoča svobodna trgovina in nagla izmenjava blaga. 7. Odprava vseh ceremonij in |ceremonijalnih oblik. — To je bil n'krep štedenja, ki naj bi preprečil nepotrebne stroške in s tem prihranil državi denar za nujnejša dela. 8. Poenostavljenje predpisov glede pogrebov. — Kitajci so često pokopavali svoje mrtve s pretiranim pompom. Pogrebi so bili zelo dragi in tudi tu naj bi začelo ljudstvo štediti. 9. Prepoved javriih prireditev z godbo in veselic vseh vrst. — Gledališke in glasbene prireditve za zabavo naj bi se v času gospodarske krize prepovedale, kar naj bi veljalo tudi v času žalovanja. Izvzete so bile sami prireditve prosvetnega in vzgojnega značaja. 10. Poenostavljene in olajšanje poročnih obredov. — V stari Kitajski je bila poroka ze-i lo komplicirana in draga. 11. Prirejanja javnih molitev. — Ce vzpudbuja cesar uradnike in ljudstvo k javni molitvi, ima to gotovo blagodejen duhovni vpliv na ljudstvo. 2400 LET STAR RECEPT PRO TI KRIZI Kitajci so že 500 let pred Kristusom poskušali odpraviti gospodarsko krizo z inflacijo in sicer v taki obliki, da so kovali nekoliko tanjše novce. Zdaj pa opazarja neka kanadska banka v svojem poročilu na enega izmed 13 konfucijskih klasikov, pa knjigo Cau Li, ki obsega podroben načrt omilje-nja gospodarske krize. V 12. stoletju pred Kristusom je baje napisal to knjigo Cau Li princ Ca(u'. On je baje tudi sestavil dvanajst pravil proti gospodarski krizi, ki jih celo v naših časih ne moremo prezreti. Njegov je pa samo prvi stavek vsakega pravila, dočim so kratka pojasnila iz komentarja iz I. stoletja po Kristusu in pomenijo točno razlago. Oglejmo si torej ta pravila in njihove komentarje: 1. Razdelitev čezmernega bogastva. Vlada naj spravi v promet ne samo sredstva za nujno potrebna. dela, temveč naj tudi odpre skladišče naku-pičenega žita in drugih življe-no'iskih potrebščin ter jih raz deli med ljudi. 2. Znižanje davkov. — S tem se osvobodi ljudstvo javnih bremen in se bo lahko samo vzdrževalo. Zemljiški davek je znašal v stari Kitajski pičlih 10',; produktivne vrednosti poljskih pridelkov, a drugih davkov je bilo le malo. Kljub temu so pa davke v eatyj gospodai-ske kri ze znižali na polovico, v onih krajih pa, kjer je vladala lakota, jih sploh niso pobirali. 3. Znižanje kazni za zločine. — To se priporoča, kajti ljudstvo je v času gospodarske krize bolj nagnjeno k zločinom in zasluži posebno milost. 4. Odprava delovrie službene dolžnosti. — V starih časih so l morali pomagati pri setvi in žetvi vsi državljani izvzemši Izpod Golice SLAVKO SAVINSEK. Povest z gorenjskih planin Naš predsednik, ko je nedav no po radio pozval ameris^0 ljudstvo, naj zedinjeno podpir a vlado pri njenem prog*-*111 za preobnovitev Amerike. Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci. Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in m-ater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi B.ožji, Priporočitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavrctan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bo>jo-ljubne duše). Devetdnevnica v čnst presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varihu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je dtiša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse uinrle. Pesmi: mašne, obhajilne blagoslovile. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane platnice z zlato obrezo stane .................................................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice zlato obrezo stane ................................................................ $1.25 $1.00 $0.75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ........................ To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in'za vse slučaje. Naroča se od: amerikanski slovenec davne grenke ure je tako bridko gorel v njem, da so mu solze ustavile besedo. Meta pa je ostala v besedi trda, čeprav so oči za hip spregovorile drugače, morda ko nekdaj, pred šestintridesetimi leti. — Za kočo pa je omahnil Ti-len ob steno in se mukoma zadržal, da ni na glas kriknil ocl bridkosti, ko se je razlila po njem, ko je zvedel za materino bolečino. "0, saj so te lahko pekle moje oči, bolj te niso mogle, kot so mene ure obupa in sramote; bolj, ko mene solze gorja in sramote! Domov nisem smela, ker sem radi tebe, ki si me zapeljal s sladko besedo, onečaščena morala od doma, ko so me oče, bogato Zabretovo hčer pognali ocl hiše ko garjevega psa! Mati so umrli ravno tedaj, ko se je Tilen rodil, od bridkosti za hčerjo in njenim otrokom, od obupa nad očetovo neusmiljenostjo! Semle sem pribežala in kakor divja zver imela otroka v samoti, za-puščenosti in gladu ter bi bila poginila jaz in otroče, če se me ne bi usmilila Lona, ki mi je od matere skrivaj prinašala hrano gori. Ti pa si se tedaj potikal na Bledu z ono lovačo, ki ti je pila kri in moč, potem te pa sunila od sebe in pljunila za teboj. 0 Janez, prav ti je, naj te le peče, naj te le žge v dušo, do smrti naj te mori, saj je mene tudi in me bo še v smrt!" Tilen bi bil najraje planil izza koče nad Ter-pino in ga v divji jezi zadavil. Toda stisnil je zobe in pesti in dalje poslušal. "Čuj, Meta, strašna si! Nočeš mi odpustiti. Meniš, da me je ona spodila? 0 ne! Hrepenenje po tebi in otroku me je vrglo nazaj! Še se ji je hotelo mojih oči, moje mladosti, še je ste-zala roko za menoj! Toda meni se ni dalo živeti pri njej! Gnalo me je domov, vsak dan bolj so pekle v dušo tvoje oči, Meta, vsak dan glasneje je kričal v meni Tilnov jok. Jaz sem jo sunil ocl sebe, jaz, in pobegnil vstran sem nazaj ter se potikal ko preganjana zver po gmajni in hosti in hodil poslušat pred tole kočo, da slišim tvoj glas, da čujem jok otrokov in njegovo prvo besedo. Pred tebe pa si nisem upal, ker sem se zavedal svojega greha. 0, kolikokrat me je zapeljevala misel, da bi vrgel čez vejo vrv in se zagugal na oni svet! Pa mi ni dalo srce! Brez tvojega odpuščanja nisem upal pred večnega Sodnika. — Ona je vpraševala za menoj, me klicala nazaj, vabila z vsemi mogočimi zvijačami. Toda jaz nisem mogel od tebe stran. Z bičem sem jo pognal. Nato pa sem, da si vsaj malo umirim dušo in pekoče gorje v srcu, vrgel vse svoje zmožnosti na zdravljenje ljudi in živine, za ubogajme sem delal, se učil in mučil, da operem svojo krivdo in pokorim za greh! In okrog tebe sem se plazil ko pes in iskal za dobro besedo, ne, samo za prijazen pogled. Pa ga ni bilo! Vedno si šla mimo mene, kakor da me ni. O, to je bolelo bolj, ko še tako očitanje! — Meta, Meta, ali moreš, pozabi, pozabi! Odpusti mi dovolj je trpljenja za oba! — Daj, pozabi, da bo vsaj Tilen, otrok najin, imel lepše življenje!" Terpina je segel po Metini roki in ni mu je umaknila. Glej, v očeh ji je celo zagorelo nekaj mehkega in sklonila se je k Terpini. Tudi Tilnu je sililo srce v grlo, zasmilil se mu je i oče i mati, in hotel je planiti k njima, da on, otrok njun, združi njuni srci! Že je stopil izza vogala, ko se nehote ozre proti dolini in vidi tam doli pod ovinkom bli3kniti nekaj ostrega, svetlega v solncu. Plane k očetu in materi: "Orožniki gredo! Tam doli so pod stezo, sem gredo! Hitro, mati!" ČUDOVITO DELO STRAS-BURŠKEGA URARJA Vsa radovednost Strasburža-nov je bila pred kratkim usmerjena na atelje urarske veletrgovine Ungerer, kjer je bilo razstavljeno veliko mehansko čudo, ura za katoliško katedralo v Messini v Italiji. Pa tudi inozemstvo se je zanimalo za to izredno in čudovito urarsko delo, ki je edino na svfetu. Messinska katedrala je bila zgrajena v 12. stoletju za vlade kralja Rogerja. L. 1908. jo je napol razdejal močan potres, ki je uničil polovico mesta in zahteval preko 100.000 smrtnih žrtev. Radi pomanjkanja denarnih sredstev so se lotili temeljitega popravila šele pred leti, ko je dobila Cerkev v Italiji v smislu lateranske pogodbe od države podporo za vzdrževanje in popravilo zgodovinskih stavb. Ob tej priliki so zgradili po italijanski navadi ob strani katedrale, železobetonski stolp, v katerega bodo namestili mehanizme, ki bodo označevali čas in prikazovali nekatere prizore iz krajevnih legend in iz sv. pisma. Prav pod vrhom bodo 4 velikanske ure v premeru 3 metrov, vidne z vseh štirih strani. Na pročelju bo postavljen pod uro 5 m visok bronasti lev s krono na glavi, simbol messinske province. Točno opoldne bo zamajal lev svoje mogočne šape, v katerih drži na dolgem drogu zastavico, iz ust pa se mu bo iztrgalo presunljivo rjovenje, slišno po vsem mestu. Nato bo udaril 2 m visok petelin, stoječ pod levom, 3 krat s peruti in zakikirikal. Pod petelinom bo v stolpu 5 velikih odprtin, v katerih bodo nameščene razne scene. Na petelinovo petje se bo pojavil v eni teh odprtin zlat golob in takoj za njim bo vzrasla iz tal 'bazilika in Monte alto" v Messini, v miniaturi seveda. V gornji odprtini se bodo prikazale zapo- redno vsake četrt ure postave, predstavljajoče 4 dobe življenja: Detinstvo, Mladost, Moška doba in Starost. V redu bodo korakale mimo Smrti, ki bo zaznamovala z zamahljaji kose četrti. Te bodo tolkle ob zvonova na vsaki strani petelina deklici Dima in Clarenza, ki sta 1. 1282. rešili oblegano mesto. V naslednji odprtini bodo prikazani 4 največji liturgični dogodki cerkvenega leta. Scenerija se bo temu primerno štirikrat menjala. Od božiča do Sv. treh kraljev bo vidno rojstvo Jezusovo, od Sv. treh kraljev do velike noči počaščenje Jezusovo po treh modrih z Jutrovega, o veliki noči vstajenje Gospodovo, o binkoštih prihod Sv. duha v podobi goloba nad glave dvanajsterih. V najspodnejši odprtini se bodo vsake četrt ure pojavila na rimskih dirkalnih vozovih starodavna božanstva, predstavljajoča 7 dni v tednu. Za Messino najznačilnejši in morda najzanimivejši prizor pa se bo odigral v osrednji odprtini. Stara messinska legenda pripoveduje, da se je nekoč prikazala nebeška Gospa, kateri je prinesel angel nek dokument, da ga preda mestnim očetom .— Ker so postave v naravni velikosti, vidiš ves ta prizor kot da bi se zares vrstil pred tvojimi očmi. Na drugem pročelju zvonika bodo nameščeni: spodaj veliki "večni koledar" v obliki okrogle plošče, na kateri bo angel po-kazoval tekoči dan, mesec in leto. Tu bodo vsako leto označeni tudi premični prazniki, kot o veliki noči i. dr. Nad koledarjem se bodo pomikali v premeru 5 m v naravni hitrosti planeti: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn in novejši Neptun, Uran in Pluton, 1 m debela, napol črna, napol zlata krogla nad planetarijam bo prikazovala lunine faze. Nedvomno je to delo popolno- ma svojevrstno na svetu. Po i-stih principih je tvrdka Ungerer zgradila sicer že več astronomskih ur, toda nobena ne dosega v naravni izvedbi in praktični zamisli te v Messini. -o- NERVOZNOST MALIH OTROK Nervoznost malih otrok je redkokdaj prirojena, večinoma jo povzroča napačna vzgoja: Vzgojitelj bi moral obvladovati izraze svojih čustev in ne bi smel pokvariti otroka niti s preveliko strogostjo niti z nebrzdano zaljubljenostjo. Otrok je od narave sposoben, da si naloži razne omejitve iz ljubezni do vzgojiteljev, a to je odvisno od vzgojitelja samega. Zdravniki specialisti, kakor prof. Benjamin, potrjujejo na podlagi natančnih proučevanj, da nastanejo nervozne motnje pri 90 odstotkih vseh takšnih otrok v prvih treh, štirih letih, tretjina jih zapade tem motnjam celo zaradi duševnih kvar v prvem letu. -o- ZAKAJ JE NAŠA KRI RDEČA Barvasti naočniki so izvrstno zaščitno sredstvo zoper premočno svetlobo, zlasti na bleščečem se snegu, a malokomu bo znano, da imajo lahko tudi zdravilne vplive. Po opazovanjih nekega zdravnika se je stanje mladega človeka s trdovratnim krčem vratnih mišic zelo izboljšale, ko je pričel nositi temnozelene naočnike. Tudi rumeni in temno-modri naočniki so učinkovali dobro, rdeči pa prav nič. Sicer pa ve zdravniška znanost že precej časa, da imajo barve in barvila svoj določeni vpliv na razne bolezni. Ta vpliv barvil so spoznali po ovinkih. Bakteriologija uporablja razna barvila, po katerih postanejo bakterije $od mikroskopom vidnejše. Pri tem so opazili, da barvane bakterije močno zaostajajo v rasti in to je raziskovalce napotilo do tega, da so začeli preizkuševati učinek raznih barvil na bolezni. Metilensko mo-drilo, ki ga uporabljajo za barvanje bombaža, je n. pr. izvrstno sredstvo zoper revmatična obolenja, proti ranam itd., akridin-ska barvila ščitijo človeka pred okuženji. S tripaflavinom pobijajo n. pr. bakterije vraničnega prisada, kolere, hripe in drugih epidemij. To barvilo se da uporabiti v podobi masaže rane ali v obliki injekcij v krvni obtok. Z izaminskim modrilom so dosegli nekaj uspeha celo proti rakastim obolenjem, in sicer v primerih, ko še niso uporabili obsevanja. Škrlatno rdečilo se u-porablja kot mazilo zoper očesni bolezni a priporočljivejši je v tem pogledu pelidrol, ki ne pobarva obenem tudi pacientove kože. Vzrokov za zdravilni učinek barvil še ne poznamo. Morda spodbujajo naravno obrambno sposobnost organizma. V nekem oziru pa je barva naravnost neobhodno potrebna za življenje. Zakaj je n. pr. kri rdeča? To je v zvezi s tem, da prodirajo v globino organizma samo dolgovalovni rdeči žarki. Toplote teh žarkov organizem ne bi vzdržal, če bi jih krvno rdečilo, hemoglobin, ne odbijalo. Po znanem zakonu, da se nam vidi kakšna snov v barvi, ki jo odbija, mora biti kri pač rdeča. Krvno rdečilo pa oskrbuje naš organizem obenem s kisikom, brez katerega bi tudi ne mogli živeti. -o- POZABLJENI GENIJ Istočasno kakor Goethe je leseni peresnik, ki ima zanimivo zgodovino. Jekleno pisno pero so izumili še 1. 1830, ko je bil Goethe živ. A veliki pesnik je slej ko prej rabil samo gosja peresa in isto so delali vsi njegovi sodobniki. Nihče ni vedel, kaj bi počel z jeklenim peresom. Nerodni izumitelj ga je samo navezal na palčico. Vedno je zdrknilo, brizgalo ter vse kmalu razočaralo. Šele 1. 1832 je vrgel nepoznan genialen mož na trg preprost lesen peresnik. Ta izum si je z nepopisno brzino osvojil zemeljsko oblo. Vsi so kmalu pisali z jeklenim peresom. Trgovci, ki so prodajali gosja peresa, so zašli v krizo. Njih skladišča so bila natrpano polna. Jekleno pero je čez noč uničilo blaginjo številnih ljudi, ki so izdelovali ali na debelo in drobno prodajali gosja peresa. A isti mož, ki je izumil lesen peresnik, je kmalu našel rešitev. Pričel je izdelovati zo-botrobce iz gosjih peres. Poceni je pokupil zaloge in obogatel. Leseni zobotrebci takrat še niso bili priljubljeni. A za človeško nehvaležnost je značilno, da ne pozna nobena zgodovina izumov imena srečnega izumitelja. Pravijo, da je bil Anglež, a še to so samo domneve. -o- TOPLOMER. Ki SVETI V nekem turinškem podjet« so začeli izdelovati termometre, ki svetijo. S pomočjo posebnega fPM f? Sftif žirb Vpbfo" v stf kleni cevki v krepki rdeči barvi* S tem je že oddaleč omogočene čitanje temperature. Od svetil' nega toplomera si obetajo naj' več uspehov v bolnišnicah, kje? bodo odslej lahko merili vročino bolnikom tudi v temi. -o- GRAMOFONSKE PLOŠČE 11 ALUMINIJA V zadnjem času so se pojavite v prodajalnah gramofonske plošče iz aluminija. To so ameriški izdelki, ki so komaj 0.5 mm debeli in tehtajo približno 50 gr-V primeri z dosedanjimi ploščami, ki so debele 2 mm in tehtajo približno 200 gr. pomeni to vsekakor velik prehranek na teži. Ameriške aluminijaste plošče so prevlečene s tanko plastjo laka, v katerega je vtisnjena reprodukcija. Igle za te plošče so lesene. -o- Katoliški Slovenci, oglašajo svoje prireditve v "Amerika"' jkern Slovencu"! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmemejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 'N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Mati, malo mesa za naju dva! Potrebna sva," opozori Tilen. "Sama vem. Če bi tebe čakala, bi lakote umrl. — Na!" mu pomoli lep kos suhe gnjati in hleb kruha, "jej, pa še Terpini nareži!" Solnce je prišlo že precej visoko in poldan se bliža. Zato se obema prileže jed in komaj čakata, posebno Tilen, da bo še kosilo kuhano. Po kosilu pregleda Terpina ranjenca in na obrazu se mu bere zadovoljstvo. "Bo, bo, izlizal se bo najbrže! Je pač mačje narave!" Tilnu se samo smeje, ko stoji ob Terpini in gleda ranjenca; speči Matevž diha mirno in vročica, v obrazu mu ne gori več s takim plamenom. "Mati, zaspan sem. Tjale gori v gmajno ležem. Saj bosta vidva pri Matevžu." "Le pojdi," de Terpina, "že z materjo popaziva!" Tilen odide za hišo v gmajno in si poišče primernega prostora na mahu. Precej časa ne more kljub jutrujenosti zaspati. Hoče si nažgati cigareto, ko zapazi, da nima ognja. Vstane in stopi proti koči po vžigalice. Že misli zaviti okrog vogala, ko sliši govoriti mater v odrezanih stavkih in z razburjenim glasom, ki trepeta ocl notranjega nemira. Posluhne za vogalom in sliši imenovati svoje ime. "Saj ti je Tilen čisto podoben," govori Terpina. "O, je! Saj je moj sin! Tvojega ni ničesar na njem!" "Je, je!" hiti Terpina, "oči ima moje!" "Bog ne daj, da bi bile tako lažnive kot so tvoje!" Tilen se zdrzne. Do danes ni vedel za očeta. Je li mar Terpina? Ta mil, suhi možic? Ne, ne, ni mogoče! — Posluša dalje. "Meta, ali še zdaj ne moreš pozabiti moje neumnosti?" "Nič neumnost, laž je bila, laž meni!" "Ni bila laž, kolikokrat sem ti že pravil, pa me nisi hotela poslušati!" "Nisi vreden! Čemu govorim s teboj? Morda me je sin premagal!" "Glej, Meta, že petintrideset let me peče oni greh! Da, vem, greh je bil, ki sem ga storil nad teboj in nad otrokom. O, koliko noči nisem spal radi tega." "Tudi jaz ne! Manj ko ti!" vrže mati vmes. Ali kot bi ne slišal njenih besed, nadaljuje Terpina, ki mu je bilo vse do danes pridržano in zabranjeno, da bi izlil svojo bol Meti v srce. "Kako me je premagala kača! Lepa je bila res in bogata in sladko je znala govoriti. Glej, mi je pravila, z menoj greš v veliko mesto in boš postal slaven in bogat. Denarja ti bodo nasuli na kupe. V moji hiši boš, v moji palači in v moji kočiji se boš vozil, mi je govorila. Ne morem, ne smem, Meta me čaka in otrok, sem ji odgovarjal. Kaj bo ubožica brez mene, umrla bo in otrok ž njo! — Ne bo umrla! Pusti jo! Škoda te je za gorjanko, za kmetiško dekle! Za kaj boljšega si ustvarjen! Kajne, dragi moj, mi je sladko šepetala v uho. In je prišlo, kar je želela. V meni pa se je razlilo od nje kakor strup, kot žareč plamen mi je razjedalo dušo in telo. Lepega jutra me je potegnila s seboj na voz in odpeljala na Dunaj. Ali vedi, Meta, srce se mi je trgalo in v meni so palile tvoje objokane oči ko živa žerjavica. In v ušesih mi je zvenel Tilnov jok!" Ni mogel dalje z besedo Terpina. Spomin na Wrafi ? Sobota, 5. avgusta 1933. O TEM IN ONEM POZVAL LJUDSTVO K EDINOSTI