Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo J. U. U. — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani ffig! kfACO^n/I nrflonn »PrA«I)P/flM P. h» i Uh»»iii i IH»i. I. »tte, M. Im» — .ni««. NifrmMrmdk pi~m n. «pr«/«m—««. /»*«/« »«a* ¿«tr^fc. Naroinln. Mmm «S ~MCacCIlU fluvVu MrM. V3I/C1U» = -- •-------- " -*■—" ■ f J--j' ' if " ' "" 1 "j'- Jj " ' '. ' ' j » «« - ■ / nn Spoštovanje resničnosti, pravičnosti in poštenja Večkrat se pojavlja v naših vrstah vprašanje, ali je še potrebno govoriti in pisati o pravem tovarištvu, o dvigu stanovske in s tem tudi službene morale. Niso še tako daleč za nami časi, ko so politične razmere vplivale tudi na stanovsko organizacijo in razdvajale ne le organizacijo, marveč tudi učiteljstvo. Tedanje razmere so zavajale mnoge učitelje (-ice) v nekolegialna in netovariška dejanja napram svojim sotovarišem, a tudi danes i-mamo dovolj povoda spregovoriti o tem vprašanju. Nešteto je dokazov in marsikateri učitelj bi znal navesti primer, ki priča, da tovarištvo v naših vrstah ni ravno na višku, da stanovska morala nima onih trdnih temeljev, ki bi jih mOrala ravno v našem stanu imeti. Pozvani pa smo edino mi učitelji, da stopimo na branik poštenja in pravičnosti, da v strnjenih vrstah branimo ugled svojega stanu in gajOČuvamo pred vsemi posledicami, ki bi ga mogle dohiteti, ako bi se začela podtikati celokupnemu stanu dejanja, ki jih zagrešijo poedini člani. Vsled tega moramo postaviti soglasno zahtevo: V svojih lastnih vrstah moramo dvigniti in povsem utrditi one etične temelje, na katerih je zgrajena naša stanovska in službena marala. Za utrjevanje in širjenje nacionalne, kakor tudi državotvorne miselnosti moramo imeti značajnih in neoporečnih ljudi. Le moralno neomadeževan in po značaju neoporečen človek, ki je vajen objektivnega opazovanja, bo lahko zelo koristil narodu in državi. Oni slabiči, ki vidijo za vsako idejo le osebne koristi, ki se ne sramujejo netovariških ali celo podlih dejanj, ne morejo gledati na nobeno stvar objektivno, marveč presojajo vse le iz najožjega koristoljubnega stališča svojega lastnega jaza. Ti poslednji so škodljivci stanu, družbe, naroda in države. Vsak član Jugoslovenskega učiteljskega udruženja mora vedeti, da je spoštovanje resnice, pravice in poštenosti temelj družbe in vsled tega tudi temelj organizacije. Kdor hoče nastopati v javnosti kot glasnik raznih etičnih vrednot, mora biti v prvi vrsti sam najgloblje prežet s temi vrednotami. In ravno učitelj, katerega naloga je vzgajati poverjeno mu mladino in vzgajati tudi narod, ravno on mora biti prežet z vsemi moralnimi in etičnimi vrlinami. Ako so nam te vrline potrebne med narodom, ako so nam potrebne med mladino, tedaj so nam toliko bolj potrebne v lastnib vrstah, v lastni organizaciji. Dvoje smo poudarili že v začetku: stanovsko in družbeno moralo. Prva je potrebna predvsem v organizaciji, druga na šoli. Toda brez prve ne more biti druge in brez druge ne prve. Že odkar obstoja učiteljska organizacija se v njej propagira pravo in iskreno tovarištvo. Toda ugotoviti moramo, da je med nami še vedno mnogo primerov, ko članstvo ne razumeva in ne zapopade res pravega in iskrenega tovarištva. Ne samo z besedami, marveč tudi v dejanjih je treba pokazati pravo tovarištvo. Precejšnja množina zadev pri višjem disciplinskem sodišču v Beogradu nam ne priča ravno o najboljšem tovarištvu. Neštete intervencije na raznih mestih v dosego osebnih koristi so največkrat na škodo sotovariša. Predvsem pomislimo na take premestitve, dosežene s pritiskanjem kljuk, ko se mora umakniti s svojega mesta učitelj, ki je bil v kraju že več let in to vsled tega, da dobi njegov tovariš morda nekoliko udobnejše mesto. Navesti bi mogli še več raznih dejanj, ki so v velikem nasprotju s tovarištvom in bi-jejo naravnost v oči vsaki resničnosti, pravičnosti in poštenosti. Odločno besedo moramo zastaviti in napovedati najostrejšo borbo takim neznačajne-žem! Svoje vrste bomo morali prečistiti, ker nočemo, da bi bili med nami tudi taki, ki so zmožni spraviti svojega sotovariša v nesrečo in mu prizadejati moralno in materialno škodo. 2e sama vest in stanovska čast zahtevata od vsakogar, da je v izvrševanju svojih dolžnosti objektiven in nepristran. S tem, da apeliramo na pravo in iskreno tovarištvo, nikakor nočemo poudarjati, naj bi bilo tovarištvo na škodo službenemu razmerju. Ravno oni, ki je pravi tovariš, bo znal dobro, pametno in tudi objektivno presoditi, kedaj bi utegnilo postati pravo tovarištvo v škodo službenemu razmerju. Potrebna je v tem pogledu neka gotova distanca, ki pa ravno pri iskrenih tovariših ne bo nikoli na škodo pravičnosti ter poštenega presojanja vsake stvari. Se v enem pogledu moramo točno in jasno opredeliti pojem tovarištva, da se ne bo ravno ta pojem nikoli in v nobenem primeru izrabljal. V službenem pogledu poznamo v svojem stanu le tri stopnje: učitelj, šolski upravitelj in nadzornik, med katerimi je lahko velika razlika v starosti. Leta naj tudi v bodoče ne tvorijo ovire razvoju pravega tovarištva v našem stanu, kot je" niso tvorile nikoli doslej. Iskreni si moremo biti, in če smo si iskreni, si bomo tudi pravični. Toda pri vsem tem moramo vedno upoštevati razliko po starosti in izkušnjah. In če bomo upoštevali to, ne bomo nikoli grešili proti tovarištvu, a tudi ne proti splošnim veljavnim načelom medsebojnega občevanja v družbi. Ako smo ugotovili, da je še potrebno govoriti o pravem tovarištvu, da moramo stopiti vsi na branik poštenja, pravičnosti in resničnosti, da dvignemo stanovsko in službeno moralo v lastnih vrstah, tedaj moramo tudi poudariti, da imamo najlepšo priliko za to ravno na svojih društvenih zborovanjih. Naša najvažnejša ustanova, rekel bi naš stanovski parlament, so naša zborovanja. Ta naj pokažejo jasno sliko učiteljske delavnosti, a biti morajo tudi verno zrcalo naše stanovske zavesti. Idealno učiteljevo delo med narodom in v šoli je našlo doslej vedno svoj odmev na naših zborovanjih, in ravno tu je tudi najlepša prilika, da skušamo ustvariti v svojih vrstah ono tovarištvo, ki sloni na pravih etičnih temeljih resničnosti, pravičnosti in poštenosti. Edino mi sami smo poklicani, da ugotovimo, kje in zakaj se v naših vrstah zaničuje in gazi stanovska morala, poklicani smo pa tudi, da med seboj razpravljamo, kako bomo temu odpomogli. Toda o vsem razpravljajmo le med seboj — na zborovanjih povejmo, kaj nas teži. Ako se kdo pregreši napram načelom, ki ovirajo razvoj pravega tovarištva, ki so v nasprotju s stanovsko kakor tudi službeno moralo, imamo svoja razsodišča, ki naj objektivno presojajo vse prestopke in pregreške in tako pripomorejo k vzgoji prave stanovske zavednosti. Dvignimo visoko svoj stanovski prapor v zavesti, da nam je močna stanovska organizacija nujno potrebna. Toda naša organizacija ne bo močna le v primeru, da bodo vsi učitelji njeni člani, marveč bo močna tedaj, ko bodo vsi njeni člani prežeti z resnicoljubnostjo, poštenjem in pravičnostjo do svojih sotovarišev, ko bodo ustvarjeni močni etični temelji, na katerih bo zgrajeno pravo tovarištvo. In članstvo, prežeto s pravim tovarištvom. bo idealno in požrtvovalno delalo za naše skupne stanovske interese, ki so in bodo tudi v bodoče v korist učiteljskega stanu, šole in naroda. —ž. zirana kmetska mladina v svoje roke inici-jativo za vse, bodisi gospodarsko, socialno ali kulturno delo slovenskega podeželja. Tako delilo pa zahteva mnogo dobrih in požrtvovalnih delavcev, ki jih ni nikdlar preveč. In kmetska mladina hoče rešiti tudi to vprašanje: Slovenska vas mora postati v boju za svoj obstanek in napredek složna. Vse, kar živi na našem podeželju, in vse, kar resnično čuti z njim, naj se strne v mogočno, nepremagljivo armado podeželja, ki bo dvignila njegovo blagostanje in s tem utrdila temelje države. Učiteljski stan tvori neprecenljiv sestavni del našega podeželja. Kmetska mladina gleda v njem ne samo vzgojitelja in izobraževalca šoloobveznih otrok, temveč vidi ali vsaj želi videti v njem tudi človeka, ki se je duhovno spojil z vso ostalo občino v eno samo harmonično telo, s katerim živi in s katerim deli vse dobro in zlo. Le tak človek more čutiti z občani in samo ta čut skupnosti ga more privesti celega v njihove delovne vrste. Takemu učitelju ne bo treba nikdar priporočati ali celo predpisovati »prosvetno delo med narodom«; njega bo gnala že njegova notranjost vedno tje, kjer bosta njegova glava ali roka potrebna. Takih učiteljev si naše kmetsko ljudstvo, a zlasti še naša kmetska mladina, iskreno želi. Kdor pozna življenje in udejstvovanje našega učiteljstva, mora z zadovoljstvom ugotoviti, da se je baš pri učiteljstvu v zadnjih ' par 'letih v tem pravcu izredno mnogo spremenilo na boljše. Stremljenje učiteljstva, da bi se upoznalo zlasti z gospodarskim življenjem svoje podeželske okolice in se usposobilo za pozitivno sodelovanje, rodi leto za letom celo vrsto dopolnilnih tečajev za učiteljstva: zadružni, kmetijski, gospodinjski i. t. d. Kot mesečna priloga »Učiteljskega tovariša« izhaja »Prosveta«, glasilo za organiziranje prosvetnega dela učiteljstva in šole med narodom. Vse to kaže, da ima naše učiteljstvo dobro voljo in da se trudi v resnici postati ta, kar naš kmetski narod želi v učiteljstvu imeti. Morda mi bo kdio ugovarjal, da so kljub vsemu temu praktični rezultati te — no mojem mišljenju — zelo važne spremembe v prizadevanju našega učiteljstva malenkostni. Morda mi bo celo pomolil pod nos kak članek, morda mi bo navedel konkretne primere, ki bodo mojo tezo izpodbijali. Toda vse to je za mene povsem naravno in mora biti tudi za vsakogar, ki pozna delo na deželi. Saj je s tem storjen šefe prvi korak, korak, ki ga je storilo učiteljstvo samo, da spozna življenje in potrebe vasi iin se s tem usposobi za svoje sodelovanje. Izpolnjen je s tem neobhodno potrebni predpogoj,, brez katerega bi tako sodelovanje, tudi če bi do njega — recimo po ukazu — prišlo, ostalo brez vsakega uspeha. Vprašanje, ki pa sedaj stoji več ali manj nerešeno pred nami, obstoja v načinu, kje in kako naj to, za delo z narodom usposobljeno in voljno učiteljstvo zastavi svojo lopato, da bo delo rodilo zaželeni uspeh. Nedvomno so tu zadruge, podiružnice strokovnih društev in podJobno. V teh učiteljstvo tudi v veliki meri sodeluje, kjer obstojajo. Priznati pa moramo, da bi bilo že doslej to sodelovanje marsikje izdatnejše, če bi me ovirale tako sodelovanje dosedanje politične razprtije, ki so učitelju, hotečemu služiti celi vasi, onemogočale ali vsaj zelo otež-kočale sodtelovanje v politično Vjpredeljeni gospodarski organizaciji. Toda naše zadruge sedaj še ne obsegajo vsega življenja našega podeželja; one so le majhen del izživljanja naše vasi. In tu tiči vzrok, da se tudi ono učiteljstvo, ki je bilo morda voljno in sposobno udejstvovati, ni uveljavilo v praktičnem delu tako, kakor bi samo hotelo in kakor pričakuje od njega naša vas. Tako torišče dela, skupno celi vasi, si gradi naša kmet. mladina v svojih društvih kmet-skih fantov in deklet. Okrog njihovega dela za vsestransko povzdigo slovenskega podeželja naj se zbirajo vsi pošteni vaščani. kakor se zbira družina okrog skupnega družinskega ognjišča. Tu je dana tudi učiteljstvu najlepša možnost, da posveti svoje moči delu za dobro celote. Kmetska mladina si .sodelovanje učiteljstva iskreno želi. Zato bo učiteljstvo, ki bo stopilo dobre volje in poštenega srca v njen kroS, nedvomno povsod sprejeto z odprtimi rokami. Odveč pa se mi zdi poudariti okol-nost, da bo uspeh tega sodelovanja v znatni meri odvisen od nastopa učiteljstva samega. Učiteljem kot vzgojnim psihologom je znano, da bo to skupno sodelovanje rodilo tem večje sadove, čim tesnejši in bratski bodo odnošaji med njim in ostalimi društvenimi člani. Da odgovarja to, kar sem v teh vrsticah navedel, resnici, dokazujejo ona številna društva, v katerih učiteljstvo že sedaj sodeluje. Zato sem trdno uverjeim, da se bo to sodelovanje razširilo tudi na vse ostale kraje, s čimer bodo zadobila društva odlične sodelavce, a učiteljstvo najprikladnejše torišče svojega u dejstvo vanj a, oboje v odločno korist, slovenske vasi in njenega prebivalstva. Stanovsko gospodarska razmišljanja Naša sekcija je že lani nameravala izvesti po vseh svojih društvih stanovski gospodarski dan t. j. eno zborovanje društva v letu naj bi bilo namenjeno izključno in samo razpravam o naših stanovskih gospodarskih in socialnih ustanovah. Zaradi raznih ovir se lani ni izvedla ta namera. Upamo pa, da se to izvrši prav gotovo v teku letošnjega poslovnega leta. Da pa bi ta stanovski gospodarski dan obrodil čim več sadu in se kolikortoliko približal cilju, kakor so si ga zamislili iniciatorji, je umestno in potrebno, da se nanj vsaj nekoliko pripravimo. Zakaj lažje bo potem slediti razpravam, lažje bo debatirati o raznih vprašanjih in lažje se bodo potem izluščili potrebni in koristni zaključki, ki naj začrtajo smernice vsemu našemu stanovsko gospodarskemu delu za bližnjo in daljno bodočnost. To dejstvo je dalo povod temu članku in še tistim, ki mu bodo od časa dt> časa sledili. V njih se bodo morda ponavljale razne že večkrat in ob raznih prilikah iznešene misli in ugotovitve, pa to nič ne de. Namen teh in nadaljnjih vrstic je samo ta: dati članstvu vzpodbudo, da samo razmišlja o teh zadevah in bo potem toliko lažje samo presodilo, kolikor je pač mogoče objektivno, in zavzelo pravilno stališče napram raznim našim gospodarskim, socialnim stanovskim ustanovam. Stanovsko idejno in organizatorično je slovensko učiteljstvo na višku. To mu priznava ne samo ostalo jugoslovansko učiteljstvo, ampak tudi drugi stanovi, čeprav mu vselej in vsi niso ravno naklonjeni. Dolga in trda je bila pot, da smo dospeli na svojem stanovskem pohodu do te točke. Zato je prav, da ostaniemo i nadalje tako tesno povezani med seboj. Le kompaktni bomo prebrodili tudi sedanje in vse bodoče težkoče brez večje škode za stan in poklic, kateremu je posvečeno vse naše delo. Vzporedno z idejnim in organizatoričnim stanovskim delom pa ni korakalo naše stanovsko gospodarsko in socialno delo. Časovno morda še kolikor toliko. Nikakor pa ni segalo nikoli tako v globino in širino, kakor je segalo in seglo idejno in organizatorično delo. Zato imamo danes dejstvo, da so naše stanovsko gospodarske ustanove razmeroma že dokaj staire, a se v svojem razvoju še niso povzpele do one točke, ki naj bi odgovarjala novim prilikam in novim težkočam, katere prinaša sedanja doba in njene potrebe. Glavni vzrok temu dejstvu je predvsem ta, da je bil naš stan že od vsega početka mnogo bolj zaposlen z idejnim in organizatoričnim stanovskim delom nego s stanovskim gospodarskim in socialnim. Prvo je bilo nuj ne j še in je zahtevalo vseh naših sil. Tako jih za drugo ni preostajalo. Ko smo bili vsled razmer le primorani seči po samopomoči in smo poklicali v življenje to ali ono lastno gospodarsko ali pa socialno ustanovo, so prišla vmes nova idejna in organizatoričraa vprašanja. Tako nismo prišli nikoli do tega, da bi se v stanovska gospodarska vprašanja poglobili tako, kakor bi bilo neobhodno potreba. Ravna ta vprašanja pa zahtevajo še več truda, časa in vztrajnosti kakor pa idejna. In vendar more le dobra gospodarska osnova nuditi idejni borbi jamstvo za končno zmago. Gospodarska osnova proži sredstva. d& se more idejna borba sploh započeti. V idejni borbi je neobhodno potrebno, da ne klonemo, ampak vztrajamo. In tu so potrebna zopet sredstva. Kje jih bomo vzeli, ako nimamo gospodarsko trdnega temelja? Še sko-ro več od teh materialnih dobrin pa so v idejni borbi vredne moralne dobrine, ki jih nudi trdna gospodarska osnova. Ako vem, da imam za svoj pokret neobhodno potrebna sredstva, potem poj dem s povsem drugim elanom na mejdan. Če se pa zavedam, da ni-nam trdnih tal pod nogami in bo moj vir kjmalu usahnil, potem predstavljam lle ža-< lostno figuro, o kateri so prepričani drugi in naposled tudi jaz sam, da bom podlegel. Samozavest in sigurni nastop sta že pol zmage. Tako je pri posamezniku in prav nič drugače ni pri celem stanu. Današnje neizprosne gospodarske prilike režejo globoko v meso vsakega posameznika in ga dan na dan silijo, da razmišlja, kako se bo izmotal iz mreže, v katero je zašel nevede in nehote. Tako je pač dandanes življenje s svojimi razmerami. Tako se ne godi samo slehernemu posamezniku, ampak tudi vsem stanovom. Ima pa današnja kruta doba kljub vsemu vsaj eno dobro stran. Namreč to, da je vsak posameznik tako rekoč nič, pač pa, da je celota vse. Le v skupnosti je moč, le v njej je še mogoča rešitev. Posameznik je pa slabič, ki ga kolo časa stere prej ali slej, pa naj ima še tako lepe ideale. In če se idejno in organizatorično na^ slan jamo drug na drugega, se moramo prav tako naslanjati tudi v gospodarskem oziru. Posamezniki smo le majhni prav neznatni drobci — tudi v gospodarskem oziru. Toda če se strnemo tudi na tem polju vsi, predstavljamo nezlomljivo moč, ki more uspešno kljubovati še hujšim prilikam kakor so današnje. V skupnosti je neizmerna in nezlomljiva sila. Zavedajmo se tega inie samo v idejni, ampak tudi v gospodarski in socialni borbi. Pokret mlade slovenske vasi in učiteljstvo Če tvori kje svetovna vojna mejnik med dvema dobama, ga tvori nedvomno v življenju naše mlade vasi. Kmetska mladina, pred vojno še brez vsakega svojega lastnega, gJobokejišega in resnejšega gibanja, brez interesa za vprašanja javnega življenja, mnogo bolj predmet kot pa nosilec življenja slovenskega podeželja, nastopa sedaj kot njegova organizirana, borbena in dobrine ustvarjajoča avantgarda. In kar je pri tem najvažnejše, to gibanje naše kmetske mladine je izšlo iz nje same, je njej svojstveno, zato nosi v sebi tudi vse one bistvene lastnosti, ki karakterizirajo kmetskega človeka sploh in slovenskega kmeta še posebej. Porojena in vzrasla v življenju, ki si mora v stalnem boju z naravo in njenimi silami kopati iz trdega in skopega naročja matere zemlje svoj skromni vsakdanji kruh, je kmetska mladina, bolj kot katera druga, stvarna. V njenem idejnem kakor delavnem programu ne najdemo mest, ki bi dala slutiti nagnjenje do vihravih podvigov in nepremišljenih poskusov. Nasprotno pa je izredno močno po- udarjena velika skrb današnjega mladega kmetskega rodu za pravilno rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj našega podeželja. Kmetska mladina ne ugotavlja pri tem samo potrebe te rešitve., temveč zavzema do nje svoje jasno opredeljeno načelno stališče in prehaja s svojim delom tudi k njeni konkretni, smotreno zasnovani izvedbi. Praktično izvrševanje njenega kulturnega poslanstva naj bo tu samo omenjeno, saj je nujna predpostavka za vse ostalo udejstvovanje naših mladih. Naravna posledica navedenega je, da je delo naše organizirane kmetske mladine pozitivno, ustvarjajoče. Naš mladi rod kaže v tem svojem delu odlično razumevanje najtežjih nalog, ki maj jih rešuje narod' v današnjem času. Razumljivo je. da zahteva tako delo ogromnega, predvsem podrobnega, organizacijskega, kulturnega in gospodarskega dela po najnižjih edinicah, to je po posameznih društvih kmet-skih fantov in deklet. To delo postaja z dneva v dan tem važnejše, ker prevzema organi- SploSne vesti J:METIJSKI RADfO ZA POVZpiGO SPODARSKE KULTURE NAŠE VASI. Zimska kmetijska radio - predavanja v letošnji sezoni se bodto pričela 3. decembra t. 1. z uvodnim predavanjem načelnika kmetijskega oddelka, gosp. inž. Z i d a n š k a Josipa. Predavanja se bocjo nadalievaja viako nedeljo in praznik ob in'popoldne ob 16. uri po priloženem sporedu. Predavali bodo priznani in že po dosedanjih predavanj ifi z,nani kmetijski Strokovnjaki, in sicer gg.: inž. Ferlinc Bogdan, ravn. Kmet. družbe; inž. Pire Alfonz, agrarni inšpektor; inž. Wenko Beno, banovin, živinorejski referent; inž. Zupanič Ivo, ravn. kmetijske šole na Grmu; inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj kmet. šole Sv. Jurij ob južni železnici; inž. Tavčar Kairel, gozdarski inšpektor; inž. Turk Jakob, ravn. kmet. poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani; inž. Zaplotnik Ivan, asistent kmetijske in kontrolne postaje v Ljubljani; inž. §abec Srečko, ravn mlekarske šole v Škof ji Loki; dr; Veb}e Franjo, vej:. svetnik; Humek Martin, sadjarski nadzornik; Flego Anton, sadjarski referent; Štrekdlj Josip, šolski nadzornik v pok.; Pavlica Franjo, ban. mlekarski učitelj; prof. Verbič Josip im inž. Sadar Vinko, banovinski poljedelski referent. Opozarjamo kmetovalce na ta velevažna predavanja in jim Svetujemo, da se udeježu-jejo zlasti skupnega poslušanja, ki ga organizirajo sreski kmetijski referenti in šolska upraviteljstva potom šolskega radia. Podroben razpored predavanj je sledeč: Meseca decembra 1933: 3. ob Namen letošnjih kmet. predavanj v radiu. — Inž. Zidanšek Josip, ob 15.: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja. —'Inž. Sadar Vinko. 8. ob V* 8.: Zadružna nabaVa in vnovčevanje kmetij, pridelkov. — Inž. Ferlinc Bogdan. ob 16.: Mlekarstvo za gospodinje. — Pavlica Franjo. 10. ob 3A8.\ Boj za gozd in pašo. — Inž. Pire Alfonz. ob 16.: Seltekcija govedi v dravski banovini. — Inž. Wenko Beno. 17. ob Y*8.: Naše srenje (agrar. skupnosti). — Inž. Pire Alfonz. ob }6.: Ravnanjfe z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline. — Inž. Zupanič Ivo. 26. ob %8.: O negovanju gozdov. — Inž. Tavčar Karel. 31. ob %8.: O organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo. — Inž. Šabec Srečko. seca januarja 1934: O svinjereji. — Zupane Martin. O selekciji kulturnih rastlin I. — Inž. Ferlinc Bogdan. Zimska dela v sadovnjaku. — Flego Anton. Q eksotah v gozdu. — Inž. Tavčar Karel. Agrarna kriza. — Inž, Pire Alt. Kisanje krme. — Inž. Sadar V. O Selekciji kulturnih rastlin II. — Inž. Ferlinc Bogdan. O rastlinskih boleznih. — Inž. Zaplotnik Ivan. O' zidavi jam za kisanje krme. — Inž. Sadar Vinko. Smeriiice za ureditev in vodstvo naših kmetij. — Inž. Petkovšek Valentin. • i* J. ob %8.: Me H 8.: ob ob 16.: 7. ob 3A8.: 14. ob.K8.: ob 16.: 21. ob K 8.: ob 16.: 26. ob %8.\ ob 16.: 4. o ob 11. ob ob 18. ob ob 25. ob ob Meseca februarja 1934. %§.: Premovanje govedi v letošnji sezoni. — Inž. Wenko Beno. 16.: Sadjarstvo. — Humek Martin. V*8.: O gnojilih in gnojenju I. — Inž. Turk Jakob. 16.: P konjereji v dravski banovini. — Dr. Veble Franc. %8.: Izboljšavanje zemljišč. — Inž. Pire Alfonz. J6.: Q gnojilih in gnojenju II. — Inž. Turk Jakob. Vi8.: O pridelovanju 'travnih semen. Inž. Sadar Vinko. 16.: Najnovejše ugotovitve in odkritja v mlekarski tehniki. —; Inž. Šabec Srečko. V*8.: O našem žitu. — Inž. Ferlinc Bogdan. 16.: Izboljšavanje zemljišč. — Inž. Pire Alfonz. Meseca marca 1934: n 4. ob Vi8.: O konjskih boleznih. — Dr. Veble Franc. ob 16.: Spomladanska dela v sadovnjaku. — Flego Anton. 11. ob '48.: Komasacije ali zložbe. — Inž. Pire Alfonz. ob 16.: O perutnini in perutninarstvu. — Inž. Wenko Beno. 18. ob Vi8.\ Vinograd' spomladi. — Inž. Zu- panič Ivo. ob }6.: O zelenjadarstvu. — Nadzornik Štrekelj Josip. 19. ob Vi8■■ Naše planine in planšarStvo. — Inž. Pire Alfonz. ob 16.: O napravi umetnih travnikov. — Inž. Sadar Vinko. 25. ob Vi8.: Čebelarsko vprašanje naše dobe. prof. Verbič -|<>sip. — Z g. E. Ganglom se poznava že nad 30 let. Velikokrat smo s tovariši občudovali njegove vrline, njegovo dobro srce in zamaknjeni poslušali njegove krasne govore. Bral sem tudi njegbve spise (morebiti ihe vseh) in še divii njegovim idejam in lepi obliki. A priznati moram, da me je najbolj dvignila njegova pošUfiica učiteljstvu, katero je priobčil v »Popotniku« od leta 1919., št. 2Q5. — v skromnem kotičku med »To in ono«. Glasi se: »Bodočnost. V misilih nosimo srečo domovine, njeno lepoto in slavo. Kje ¿o pogoji? V t e m e 1 j u. In ta 'temelj je — mladina! Kar imamo najboljšega, najlepšega, najplemenitejšega v sebi — vse tO darujemo'njej, ki se iz nje d>viga veličanstvo zemlje in naroda bodočih vekov! Več kot vsa druga Vzgojna sredstva pomenja — naš živ vzgled', naše življenje, ki teče po strugi kreposti, smotrenosti in dejoljubnosti,, kakor situdenec žive vode, vode življenja — bogato in stalno ojilojujoč Vso 'okojico! — Kar gradiš z be-Sčdb lepega in Velikega, razrušiš in uničiš sam. ako delaš in živiš drugače, kakor govoriš. Ne uničiš samo, ampak kalu docfeneš še drugo zlo: zdramiš nagnenjc do hinavščine, neodlkritosrčnosti in dvoličnosti. Na lilije srčnih vrtov pade iz tvojega oskrunjenega življenja moreča slana!« — Tako resničnih besedi smo še malo brali. To je za vsakega učitelja tako važen opomini, da bi ga moral na pamet znaiti in vsako jutro ponoviti, kakor se ponavlja jutranja molitev. Zato bi ne bilo odveč ta opomin natisniti vsaj na platnicah ročnega zapisnika v spomin na našega velikega učitelja E. Gangla ob njegovi 60-letnici. da bo imel zavest, da ni bil prerok — v puščavi! — Janko Žirovnik. — Pri proslavi 1. decembra je neobhodno potrebna slika državnega grba, ker je simbol uedinjenja. Pred ali pa po 1. decembru bo učiteljstvo tudi v šoli obravnavalo drž. grb. Zelo primerno sliko drž. grba ima v založbi z opisom vred Učiteljski dom v Mariboru. Naročjte! — Stalna tujsko - prometna razstava v Ljubljani. Tujsjio-prometni svet kraljevske banske uprave je v zgradbi Drž. hipotekarne banke v Frančiškanski ulici uredil stalno tujsko-prometno razstavo z namenom vzbuditi večje zanimanje za tujski promet v šir-šiji slojih našega naroda, predvsem pa med učečo rhladino, da se tako ojača delavnost za eno najvažnejših gospodarskih panog dravske banovine in se vzgoji mfaraščaj il bodoče delo na tem polju. K ogledu se vabijo vsi šolski zavodi. Pri tem naj se posameznim irazredom tolmači gospodarski, kulturni in politični pomen tujskega prometa za našo državo. Razstava je za splošen obisk odprta vsak delavnik od 11. do 13. ure, izven tega časa i>a po predhodni prijavi pri Tujsko-prometnem svetu kraljevske banske uprave, tel. 38-65. Vstop je brezplačen. — O Ročnem katalogu za 1933./34. piše »Naš glas« v svoji 20. štev. z dne 15. okt. t. 1. nastopno: »Učiteljska tiskarna je izdala navedeni katalog, katerega je sestavil Vinko pregorič, in je namenjen v prvi vrsti osnovnošolskemu učiteljstvu. Razen koledarskega dela vsebuje namreč ročni zapisnik, kateirega bi mogli uporabljati tudi nastavniki in profesorji drugih šolskih zavodov. Kar pa dela katialog posebno zanimiv za vs'e državno uslužbenstVo, so skrbno zbrana navodila in podatki iz raznih področij uradniškega prava. Koledar navaja y kratkem, kako je sestavljati in opremljati prošnje in vloge, vsebuje poglavitna zakonska določila o sprejemu v državno službo, o nastopu in pre-Stanku službe. Vsebuje tudi pre'gled uradniških prejemkov, izbor glavnih določb o napredovanju in draginjskih dokladah ter o upokojitvah. Za upokojence bodo zanimive navedbe zakonskih določb o odmeri in izra-čunitvi pokojnine, o pogrebnini itd. Skratka: zbrano gradivo mitji čjržavnemu Ušlužf)enstvu in 'upbkojertStvu% v mnogih' primerih koristne nasvete in pojasnila. Zato katalog toplo priporočamo.« ____i—___r;.1 tjt t. —i Premestitve učiteljstva. Z odlokom ministrstvi"prosvetie"so premeščeni: Antort Majnik iz Zvirc v Ribnico, Marta Ankele iz Tepanj v Predoslje, Br&hko Medved iz Pišec v Globoko. Josip Babič iz Kala v Dobrovnik, Helena Menaše iz Št. Lamberta v Sostro, Marija Cotič iz Moravcev v Globoko, Anton Mrklavič iz Brezovcev v Borovnico, Melhijor Dacar iz Poljan nad Škofjo Loko v Malo Po-lano, Boris Možina iz Velikih Lašč v Presko, Bogomil Gerlanc iz Laškega v Celje, Julija Kincl-Novačan iz Dramelj v Laporje, Marija Novak iz Prosenjakovcev v Kobilje, Franja Padovan iz Vele Like v Rajhenburg, Stanislava Podboj iz Zibike v Št. Janž Dol., Roza Povh iz Št. Ruperta v Dramlje, Hilda Požar iz Vidoncev v Serdico, Alojzija Prah iz Mežice v Kaplo, Terezija Zorzut iz Štirukovcev v št). Peter v Sav. dolini. Amalija Zalar-La-bič iz Kočevske Reke v Dobrepolje, Ana Vo-dopivec iz Huma v Hrastnik, Kristina Turjak iz Ribnice na Pohorju v Petrovče. Ludovik Šnuderl iz Raven v Braslovče, Marija Šetina iz Mute v Šmartno ob Paki, Ivan Pretnar iz Zavrča v Dol pri Hrastniku, Ana Radonič iz Loškega potoka v Ribnico, Danijela Levstik s Sladkega vrha v Gaberje Vilma Križnar iz Nove vasi v Stari trg ob Kolpi, Gustav Kra-ševec iz Selc v Laze, Jožefa Kocbek iz Sv. Jurija v Šafarsko, Jožef Kocbek od Sv. Bol-fenka v Šafarsko. Božidar Horvat iz Št. Janža k Sv. Antonu v Slov. goricah, Maksa Haupt-man iz Šmartnega pri Slov. gradcu na Muto, Ljuboslava Grmovšek iz Mute v Šmartno, Bogdan Golmajer iz Gradaca v Bušečo vas, Vida Golmajer iz Gradaca v Bušečo vas. Premestitve učiteljstva: Beograd 21. novembra. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predjog prosvetnega ministira premeščeni po službeni potrebi okrajnišol. nadzornik v Kamniku Lukežič Avgust'za učitelja v Čatež; nadalje učitelji in učiteljice: Ivan Krži|nik iz Sv. Petra pri Novem mestu v Čatež, Marija Lešnjak iz Čateža v Luče, Josip Sancin iz Čateža v Tišino, Julija Majer iz Čateža v Mošnje, Stanislav Prinčič iz Čateža v Genterovce, Ivan Pečenko z Viča pri Ljubljani v Slako-vec, Ivana Cerar iz Hrušice pri Ljubljani v Stogovce, Leopold Levstik, šol. nadzornik v Krškem, za učitelja v Št. Andraž, Jakob Sku-bic iz Šmarja-Sapa v Hrušico, Uršula Porenta iz Hrušice v Grosuplje, Gizela Završnik iz Most pri Ljubljani na ljubljansko vadnico, Andrej Pogačar iz Kamnika v Tre^elnio, po prošnji: Stanislav Benkovič iz Murske Sobote v Kamnik^ Jelena Filipovič-Korbar iz Preserja pri Ljubljani na I. oSnovno šolo v Ljubljani, Vera Kumelj-Mohorič :iz Št. Jurja pri G'ro-suplju na gospodinjsko šolo »Mladike« v Ljubljani, Marija Malenšek iz Predoslja na Primskovo, Albert Poljšak iz Kostrivnice v Naklo pri Kranju, Leonidia Rautar-Herzog iz Ljutomera v Mursko Soboto, Janko Samec i>z Maribora v Ljubljano, Slava Pahor iz Hudi-nje na pomožno šolo v Maribor, Ana Ažman iz Prevalja na pomožno šolo v Maribor, Antonija Kolarič-Bahovec iz Ptuja na gospodinjsko šolo »Mladike« v Ljubljani, Angela Crnb-Iogar iz Tržiča k banski upravi v Ljubljani, Anton Porenta iz Raba pri Metkoviču v Tre-belno in Karel Jakopec s Sladkega vrha na IV. moško osnovno šolo v Mariboru. —i Napredovali so v VIII. skupino učitelji (-ice): Sovre Ruža iz Vuženice; Mauko Marija iz Huma; Spazzapan Berta iz Pod-lonka. Učiteljski pravnik PREVOONICA, MATIČNI LIST IN PRUGO. Vsaka nova tiskovina se mora preizkusiti v praksi. V smislu šol! zakona je založila Učiteljska tiskarna poleg kataloga in razrednice tudi prevodnico s privitim potrdilom. Čas bi že bil, da se o teh tiskovinah spregovori. Ali so se obnesle? Razredni katalog daje mnogo pisari je in ima vrednost samo za eno leto. Prihodnje leto se mora najvažnejše zopet prepisovati. In ko učenec dovrši šolo? Kkj ima šolski upravitelj? Kje ga bo po letih iskal? Ali ima o njem dovolj podatkov o telesnem razvoju, o duševhosti, o značaju, o boleznih in posebno o socialnih prilikah v njegovi rodbini? Razrednica ima preozke predale in je vpisovanje težavno, tisk na drugj strani 1 c premajhen, posebno za slabejše oko. Prevodnica pa je najslabša tiskovina te vrste. Iz nje ni razvidno, kje je prvič vstopil, kakor tudi niso zapisane šole, katere je učenec posečaj v teku svojega šolanja. Vsak vodja omenja le zadnjo — svojo šolo. Na njej ni podatkov o očetu, materi z ozirom na ime, stanovanje, poklic ijtd. Kako si naj upravitelj pomaga pri različnih vlogah? Take podatke najdem samo v spisku za novince, če je učenec domačin in se ni priselil. Izpolnitev rubrik za oceno bo naletela na težave, ko se bo učencu 6., 7. ali 8. leto izstavljala prevodnica. Za 6, 7 let nazaj bo treba iskati po starih katalogih. Opomba o trajanju šoloobveznosti je nepotrebna. Nadalje smatram, da postane za učenca ob selitvi ona šola, v čije šolski okoliš se je preselil, njegova mat. šola; prejšnja ga briše in ne vodi o njem več evidence. Zato ie zadnji stavek na prvi strani (Matična šola tega uč ....) brez vrednosti. Izjemo dela le slučaj, da stanuje učeriec v mojem okolišu, pa obiskuje pomožno, meščansko ali drugo šolo. u j 11 n tj .. Josip Dolgan: Časnik za otroke Še pred šestimi leti so začeli nekateri spoznavati, da je spričo novega časa in novih vzgojnih nalog in metod potreben mladinski list, ki bi imel čim več naročnikov med otroki in bi se v soli lahko uporabljal namestu običajnih čitank. Glede lista je bilo dVoje struj: Borci za prenovljenje šole v duhu dela in življenja so hoteli za otroke časnik, žurnal, v katerem bi še razo4evalo vse dogajanje današnje dobe: politično, družabno, gospodarsko, tehnično, kmetijsko,' zdravstveno, književno, umetniško, športno, ter v diružini, občini, državi in po vsem svetu; v časniku naj bi bile zgoščene vse komponente sodobnega javnega in zasebnega življenja v enoten organizem kulturnega, telesno in duševno delujočega otroka; otrok naj bi po svojem mišljenju, hotenju in čuvstvovanju ne živel izven mogočnega toka svetovnega razvoja. Književniki pa so si želeli le mladinskega liste boljših umetniških vrednot in sodobnejših obzorij, kot so jih vsebovali takratni slovenski lis^i, namenjeni za otroke. Zmagala je druga struj a. Saj je bilo treba le zboljšati vsebino in obliko tedanjih mladinskih listov; žurnal pa bil novost, in težka bi bila naloga uiredništiva, ko bi moralo prav na novo rezati prve brazde; tudi bi se javnost, vsaj od začetka, čudila taki nenavadni praksi. In začel je izhajati »Naš rod«. Vsak mesec je njega zunanja oblika, lepota slik, zanimiva povest in svežost besede razvesila na tisoče otrok. Prijeten praznik je bil vselej, ko so otroci zvedeli, da je zavoj »Naših rodov« na pošti, ko so pofcem list prejeli, ga pregledovali in prebirali; veseli so bili seveda samo nairočniki in lastniki. Po prazniku pa je ostalo v otroku le malo take hrane, ki bi pre-rodila mladi duševni organizem. V »Našem rodu« je bilo mnogo umetniških in nravstvenih vrednot, ki zaradi neaktualnosti niso mogle obroditi, pa še od sprejemljivega semena se je marsikaj porazgubilo, ker ni bilo vrženo — po krivdi vzgojiteljev — v duše vseh otrok. ' Poznavajoč zahteve sveta, življenja in vzgojnih naukov, potem pa notranje bistvo »Našega roda«, bi lahko takoj v začetku domnevali!, da bodo nekateri učitelji slejkoprej zahtevali namestu leposlovne mladinske revije mladinski časnik; ta bi bil namreč stvaren, pester in plodovit, obsegal bi vse življenje, po besedi in obliki pa bi bil vsakdanji, preprost in razumljiv. Ali bo dajal časnik otroku več duševne vsebine kot leposlovni mesečnik, bomo lahko ugotovili šele takrat, ko ga bomo imeli. O učinku časnika na otroka pa lahko vsaj nekoliko sklepamo, če nam jc iz opazovanja znano, kako vpliva knjiga ali časnik na preprostega človeka; oba namreč, otrok in preprosti človek, sprejemata omiko iz tiskane besede na podoben način. Najprej nas mora zanimati vpliv pesmi ali povesti na nieuko ljudstvo. Pristaši lepe povesti mislijo, da bodo s povestjo vlili v narod etično idejo in ga z etično idejo preobrazili. V resnici pa čitajo ljudje zaradi fabule in zaradi nenavadnih dogodkov, ki dra-žiio njih radovednost, ideja in umetniška zgradba pa ne prepričata njih notranjega na-Ziranja in ne usmerjata njih življenja na boljšo pot. Povprečem človek ideje v povesti ne doživlja, spominja se pozneje le oseb in dogodkov, ali pa le prijetnosti v trenutkih Či-tanja; lepa mu ni umetniška resnica, lepa mu ni umetniška lepota, pač pa mu je »lepo« ono, kar zanima njegovo radovednost. To je čitanje iz kurioznosti. Nekateri, posebno ženske, čitajo po cele noči, pa za njihovo duševno omiko bi bilo vseeno, če bi prečitali pet ali tisoč povesti ali pa nobene. Po nepotrebnem obsojajo kritiki v službi morale kako ljudsko izdajo zaradi spornega, pa nebistvenega dogodka, češ da bo knjiga pohujšala narod in ga izneverila tradicijam. Podobno je z otrokom. Otroke zanimajo Ezopove basni, ker živali govorijo, živijo kot ljudje in si druga drugi nagajajo, etičnih modrosti se pa ne zavedajo. Še zemljepisna ali zgodovinska snov se v povesti izgubi otrokovi pameti, če nanjo ne opozori dober vzgojitelj. Dogodki v povesti ne koristijo, ako čita-telj iz njih ne razbere miselnih snovi, zato bi bilo marsikdaj uspešnejše, če bi bila miselna snov povedana naravnost in neposredno. Govoiril sem z ruskimi mužiki, ki so prav dobro poznali evangelsko modrost misleca Tolstoja; globokih naukov pa niso poznali iz njegovih romanov, ampak iz njegovih razprav, razlag in poslanic ali pa iz pripovedk, v katerih so ideje izrazito poudarjene. Tako je tudi z »Našim rodom«. Lep je uspeh, če je otrok naročen na list, se zanj zanima in se raduje povesti, slik in pesmi. Pa bi bil uspeh še lepši, če bi otrok črpal iz lista zaklade realne miselnosti; zakaj otrok naj bo realen, kot svet in življenje. Časnik je drugačen kot leposlovna knjiga ali revija. Časnik govori naravnost, umetniška oblika ne zakriva dejsfev in resnice, zato ga ljudje razumejo; pripovedujejo o zanimivih dogodkih, zato ljudi vabi; poroča o različnih stvareh v kratkih člankih in poučuje na kratko, zato čitatelja ne utruja. Pravijo, da ustvarja časnik jaro izobrazbo in da je treba za pravo izobrazbo temeljitega študija. Toda ljudstvo se ne bo preveč trudilo za svojo duhovno omiko; preveč ima drugih obče koristnih skrbi in opravkov in preveč je utrujeno od težkega dela. Za ljudsko miselno izobrazbo bo treba vedno pestre, zanimive in koristne snovi, mikavnih sredstev ter lahke in razumljive oblike. Časniki filmi, razstave, slike in letaki bodb vedno najboljša siredstva za izobraževanje ljudstva. Znanstvene knjige in najlepše umetnine bodo še dolgo ostale le pridobitno sredstvo, idealna vsebina pa le za izvoljene posameznike. Preprosti človek hoče zabave in jo išče v kramljanju, obrekovanju, norenju, gostilni, filmu, gledišču, paradah in čudovitih dogodkih; zabavo išče v dobrem in žični; preko te zabavnosti ne moremo v svet truda in resnosti. Voditelji naroda bi marali nuditi ljudstvu zabavnih sm6vi in prilik z dobro vsebino in odstranjevati zabavne snovi in prilike s kvarno vsebino. Le preko kratkočasnih dobrih vrednot — kratkočašnost mu je seve glavna vrednota — bo neuko človeštvo prešlo iz sfere tope prirodnosti v sfero umne prosvete. Časnik je ljudstvu v pouk in kratek Čas; povest pa je v zabavo, v pouk pa malo ali pa nič. Časnik bo zaradi pestrih in zanimivih novic tudi za otroke zabaven, zaradi političnih, socialnih, gospodarskih in zgodovinskih poročil ter praktičnih navodil pa poučen; kratki članki ga ne bodo utrujali, napor mu ne bo otopeval veselja in zanimanja. Tako bi naš mladi rod že v otroški dobi iskal smisla, veselja in zabave v kulturnih vrednotah in bi se mu grobe zabave upirale. Vsak časnik ima politično ali socialno tendenco. Otroci bodo tendenco umeli, ker bo list razumljiv inl jasen in jim bo tudi učitelj pomagal do pojmovanja in doživljanja enotnih in splošnih resnic. Zaradi dobička in razprodaje objavljajo časniki dogodke, s ka- »Potrdilo o prevodu« se uvodoma ozira na datum prevodnice, a kakor že zgoraj rečeno, ista ni datirana. Kam pa se naj shranjuje prevodnice? V mape, kakor doslej mat. listi? Skoro ni Vredrio, ker nii nič ne poVe. Kako naj dajem n. pr sodišču še po letih pojasnila, če nimam nič pripomb o njegovem obnašanju, napredku, razvadah in vrlinah in posebno o družini in' sorodstvu Če vse to primerjamo z matičnimi listi, ki se opuščajo, najdemo, da jih je škoda. Res je v začetku bilo godrnjanja zaradi veliko pisarije,' (sedaj jo je še več!) a delo je bilo le enkrat in potem smo mat. list po malem izpopolnjevali in končno sem imel popolno sliko o učenčevem žitju in bitju skozi vsa njegova šolska leta. S prepisom mat. lista dobi nova šola oz. novi učitelj dovolj podatkov za orientacijo. Pridem do končnega prepričanja, da pre-vodnica ne ustreza svojemu namenu in naj se opusti ter se nadalje vodijo mat. listi, ki so brez navedenih pomanjkljajev. ustrezajo vsem tem zahtevam in so še po letih izboren informacijski material. Matični listi naj se takoj zopet vpeljejo, dokler še škoda vsled enoletne prekinitve ni nenadomestljiva 1 I. Lukman. ... t ..... .......... —§ Važna razsodba za bivše kontraktual-ce in vse druge v pogledu napredovanja po skupinah. Učitelj D- C. iz T- je bil sprejet dne i5. aprila 1^32 iz kontraktual-ne v državno službo s pravicami drž. uradnika Vili. skupine s 1. periodskim poviškom. Ker se priznava period. '"pOvišek po 3 letih službe, je smatral 'inienovani, da ima na podlagi fega pravico do napredovanja v VIL sk. Ministrstvo prosvete je z ON br. 23273 z dne 24. VI. 1933 prošnjo za VIL skupino odbi-1 o iz razloga, ker ni prebil v predhodni (VIII.) skupini 3 efektivna leta in torej ni zadostil pogoju § 49. urad. zakona. — Proti temu rešenju se je D. C. pritožil na Drž. svet, ki je z razsodbo Br. 28668 z dne 9. oktobra 1933 pritožbo odbil z nastopno utemeljitvijo: »Minister prosvete je ob izdaji osporjenega rešenja postopal po zakonu. Po § 49. urad. zakona more uslužbenec napredovati v VIJI. skupino potem, ko je efektiv-no prebil 3 leta v ViII škupini in td samo na izpraznjeno mesto. Keir je tožilec dobil VIII. skupino z 'rešenjem od 15. aprila 1932, ne ižpolnjilje pogoji iz § 49. urad. zakona za Vil. položajno skupino, kajti od dne izdaje 'rešenja o postavljenju v VIII. skupino ni prebil 3 efektivna leta v tej skupini. Dejstvo, da ' je dobil z ohjehjenim rešenjem v VIII. skupini tudi 1. period, po-višek, nima vpliva pri napredovanju v višjo skupino v smislu §49. urad. zafcoria.« 1— Vpra- Učiteljski pevski zbor JJJU lovska organizacija JUU ocenjeval, ker O tem ne obstoji tožba. —§ »Prijave« za rodbinske drag. doklade se dobe pri »ekonomatu kralj, bahske uprave« proti vplačilu ä 50 par v znamkah. Naročila naj se izvrše potom odd. VII. uradno, ki se tudi uradno dostavijo. —§ Šolski upravitelj. To zvanje ni razporejeno v § 346. uirad. zakona, zato naj se ne navaja v prošnjah za napred'ovanjej po skupinah. Če pa se hoče že navesti, naj se to izvrši tako: N. J. N., »učitelj — šol. upravitelj«. —§ Podatki v prošnji za napredovanje se morajo ujemati z datami dekreta o poslednjem napredovanju (Roc. K., str. 73). Nepravilna je torej' travedbar »posta-vljetV setfr bil z rešenjem ONbr. 15.004 z dne 28. febr. 1924. V II./5. skupino in bil preveden po ur. z. iz 1. 1931. v VIII. skupino, kajti na osnovi 5. skupine ni mogel biti preveden v VIII. skupino, pač pa na osnovi II./3. skupine, v katero je bil postavljen z ONbr. 79489 z dne 5. novembra 1930. —§ Za vsako napredovanje so potrebna efektivno prebita — predpisana leta v skupini, t. j. od dneva izdaje odloka odn. ukaza dalje. — Službena leta nimajo torej nobenega vpliva za napredovanje in je me-rodajen le datum zadnjega napredovanja po skupini. (Gle.j tudi Roč. katalog. — Napredovanja!) Mladinska matica —mm Najlepše knjige za Miklavža! — Za maše najmlajše najprimernejši knjigi v štiribarvnem tisku: Ribičič: »Miklavževa noč« in Deržaj: »Za vesele in žalostne čase«. »Miklavževa noč« stane kart. 12 Din, vezana Din 16'50. »Za vesele in žalostne čase« stane broš. 3'50, vez. 6 Din. V zalogi so broš. po 2'50 in vez. po 5 Din sledeče knjige: »Kresnice IV.«. »Kako smo delali radio«, »Miško-lin< »Lukec in njegov škorec«, »VrtnariČice«. Biroširane po Din 3'50, vez. po 6 Din so tele knjige: »Kresnice II.«, »Kresnice V.«, »Rudi«, »Začarani krogi«, »Brkonja Čeljustnik«, »Lovci na mikrobe«. — Izredne publikacije: Lov-rencič: »Tiho življenje«, kart. (> Din. vez. po 9, go 12 in 14 Rii}. £erjnejj': »Nikola Tesla«, kart. po 20 Din, vez. po 24 in 28 Din. — Celi letniki »Našega roda«, I., II. in IV. letnik so vez. po 21 Din, v platno ve,z. 30 Din. Miklavževa številka »Našega roda« je izšla te dlni. Ekspedicija se je izvršila v ponedeljek in toirek in jo morajo imeti zdaj že vsi naročniki v rokah. Vsebina je prav pestra: Pregelj: Tebi, moj mali prijatelj. Hafner: Šimnov Lipe. Milčinski: O šolanem psu. Mar-janovič: Vrbnik. M. Husova: V Trst. — O lepotah našega morja. — Pravi Stražar. Vida Taufer: Na morje! D. Supančič: Trboveljski slavček. — Brdavs. Milkovič: Medved Mar-kec. Černejeva: Sirotica Tinka in Sv. Miklavž. Klemenčič: Idrija. Masarvkovc besede otrokom. Petnajstletnica Čehoslovaške republike. Desetletnica turške republike. Morski vrtinec. Nova očesna bolezen in dr. — Zanimiva je tudi rubrika Otroška delavnica, za katiero sta terimi vzbujajo v ljudeh radovednost za senzacije. Našega urednika ne bi skrbela kupčija, zato bi zbiral le zdravo hrano, ki bi bila zanimiva, obenem pa bi ustvarjala enotno in delovno duševnost otrok. Urednik bo združeval v sebi časnikarsko spretnost in smisel za otroka. Časnik bo koledar za sprotne novosti v svetu, sprotne pojave v prirodi. sprotno delo v hiši, dlelavnici, hlevu in na polju ter za sprotno vedenje v odnošajih do sebe in drugih; združeval bo svet, prirodo, delo in otrokove interese v živo, skupno ustvarjajo-čo misel in voljo. Naš časnik za otroke naj bo izviren, po snoVi zbran in koristen, po besedi naraven in prisrčen; maslanjal naj bi se na ton tistih naših Časnikov, ki so se v desetletjih še najbolj priljubili preprostemu ljudstvu. »Mlady svčt« bi bil za našega otroka preveč ubit in premalo kmečki, premalo bistven in premalo praktičen; zato naj se pireveč ne posnema; z zdravim smislom za ljudstvo in otroka bomo ustvarili za našo duševnost nekaj toplejšega in bolj domačega. Na pokrajinski skupščini, v odseku za tisk, se je preccj preudarjalo tudi o časniku za otroke, ki naj bi nadomestil »Naš rod«. Odločalo bb učiteljstvo na podlagi uvidevnosti potrebo ali nepofcrebo časnika in na podlagi smisla za njega aktualnost; naj bi zato o časniku govorili na vseh društvenih zborovanjih, mnogo razmišljali, se za problem živo zanimali in potem glasovali. Otroci bi uporabljali časnik -namestu čitank, časnik bo postal važen vir narodove kulture, zato se bodlo morali učitelji pripraviti, da bodo ugodno in uspešno posredovali med njega vsebino in otrokovim umevanjem. M.P —pev Z ozirom na objavo v »Učit. tov.«, štev. 13., pod naslovom: »Koncert Učiteljskega zbora v Ljubljahi«, kjer je ugotovitev, »da so ostali pri zboru kar je bilo dobrih jievcev«, je naičelstvo UPZ na svoji seji 18. hov. 1933. ugotovilo: ' 1. da ni dopis izšel iz vrst članov pevskega zbora; 2. da nekateri dobri pevci (-ke) niso mogli sodelovati pri koncertu iž opravičljivih razlogov ter se tudi odstopivšim članom ne more odrekati zaslug in sposobnosti za zbor. Naoelstvo UPZ. I* sekcije prispevala Alojz Novak in Andre ja Skulj -Grumova in Mladina piše. Na platnicah so uganke. O ČERMELJEVI KNJIGI »TESLA IN RAZVOJ ELEKTROTEHNIKE« priobčuje ing. Vratislav Bedjanič v zadnji številki »Elektrotehničnega vestnika«, ki ga izdaja strok, zadruga koncesioniranih elektrotehnikov v Ljubljani, skoro pet strani dolgo oceno. Kritik se nadrobno peča s Čermelj e-vim delom, omenja tudi nekatere netočnosti, a na splošno knjigo zelo hvali. Med drugim pravi: Prav hvaležni moramo biti Mladinski matici, da se je odločila izdati življenjepis Ni-kole Tesle in tako opozoriti našo mladino na velikega pionirja elektrotehnike, ki je zrastel iz kraških tal ponosne Like. Pisatelj dr. L. Čermelj ni mogel najtd boljše rešitve, kakor da je povezal v enoto življenjepis Nikole Tesle z razvojem elektrotehnike. N. Tesla je posvetil vse svoje življenje elektrotehniki ter s svojo izredno nadarjenostjo začrtal njenemu 'razvoju pota, po katerih se še dandanes razvija. Opisati njegovo življenje pomeni opisati dobršen del zgodovine elektrotehnike. Pisatelj je šel še en korak dalje. Zajel je takoj celo zgodovino elektrotehnike. Tako je ustvaril Teslinemu delovanju primerno ozadje, od katerega se veličastno odraža veličina njegovega poslanstva. Med zelo zanimiva zgodovinska 'razpravljanja je vpletel dr. Čermelj spretno ira popolnoma neprisiljeno razlago osnovnih pojmov elektrotehnike, probleme električnih strojev in električnega prenosa. To je bila edino prava pot; kajti poznavanje stroke omogoča šele pravilno oceno Teslinega delovanja. Električne osnove so obdelane bolj iz fizikalnega stališča. Le na podlagi pravilnih fizikalnih predstavljanj je mogoče dloumeti obratovanje kompliciranih električnih strojev in naprav. Poleg tega moremo pisatelju šteti v dobro dejstvo, da je upošteval pri svojih izvajanjih novejše izsledke znanosti, v kolikor je to dopuščala poljudna oblika razprave. Številne, prav posrečene slike podpirajo pisano besedo. — Knjiga je pisana v zelo prikupnem slogu, tako da se prijetno bere. Mladini jo moram toplo priporočati. Mnogo zanimivega bo našla v njej. Pojasnjeni ji bodo dogodki iz tajinstvenega električnega sveta, spoznala se bo z zgodovino zmagonosnega pohoda elektrotehnike in uspehapolnim življenjem enega izmed' največjih velikanov te stroke, našega Nikole Tesle. Naša gospodarska organizacija —'g Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani sprejema v zavarovanje vse zdrave otroke, posinovljence in varovance učiteljev in učiteljic od dovršenega tretjega do dovršenega desetega leta. Zadruga ima namen nakazati otirokom, Oziroma varovancem članov podpore. Po otrokovi polnoletnosti izplača načelstvo zavarovancu tolikokrat po 10 Din, kolikor šteje zadruga zavarovaicev. V primeru otrokove smrti plača isti znesek staršem, oziroma plačniku. Danes ima zadruga 128 članov z 223 zavarovanci. Odpravnina, oz. posmrtnina znaša 2230 Din. — Učitelji, starši! Zavarujte še danes svoje otroke in varovance v Samopomoči učit. otrok r. z. z o. z. v Ljubljani. ZA MIKLAVŽA i • -> zelo prikladna darila nudi tyrdka A. & E. SKABERNE LJUBLJANA "T . ' «f-. »ftrf iVrffO+ f»-f Offlt^ Crt O T O "V ^ ft "J'f\ Ekskurziiski odsek r... . -r £ "f ' ! —eo Smučarski tečaj. V božičnih počitnicah namerava prirediti potovalni krožek brezp. učit. abit. skupno z učitelji Smučarski tečaj, najbrže v Gorjušah. Tečaj bi trajal po dogovoru. Stroški bi bili minimalni, ker bi se skušala dobiti hrana kakor stanovanje v dogovoru s šolo. Ves program tečaja, kakor tudi podrobne zahteve za priglašence se bodo objavile v »Učiti, tovarišu«. Kdor še namerava tečaja udeležiti, naj javi svoj naslov, predloge ter eventualne želje in to po možnosti takoj, ali pa vsaj čim prej, da vemo za število udeležencev in dla potem lahko tudi številu primerno ukrenemo vse potrebno. Šolski radio —r IX. teden. V torek 28. novembra bo higiensko predavanje ge. dr. Slave Kristan-Lunaček: »Pravilno nošenje knjig«. V petek dne 1. decembra bo oddajala ob 9. uri proslavo državnega praznika I. državna realna gimnazija v Ljubljani. Spored: 1. Slavnostni govor; prof. Bajuk Marko. 2. S. Jenko: Od Balkana do Triglava; recitira Bokal Anton iz IV. razr. 3. Fr. Feirjančič: Tone sonce, tone; poje mešanii zbor. 4. Mladinski praznik uje-dinjenja; govori Miklavič Zvonimir iz VIII. b razr. 5. Hajdrih: Mladini; poje moški oktet. 6. Bučar: Prelepa je trnovska fara; poje moški oktet. 7. A. Šantič: Novo pokolenje; recitira Hadži Dušan iz III. a razr. 8. Oton Župančič: Vprašanja; Tecitira Betetto Milan iz II. a razr. 9. R. Gliere, Scherzo: Violinski šolo; igra Sever Marko iz IV. c razir. 10. Niko Štritof: Mene pa glava boli; sopran solo s spremi j evan jem klavirja, poje Stritar Nada iz V. b razr. 11. Izidor ovčice pase; narodna, igra mladinski orkester na orglice in harmoniko. 12. Narodne pesmi: solo na orglice; igra Boltar Danijel iz II. a ž razr. 13. P. Rančigaj: Karanfil na put sprema; poje izbrani deški zbor s spremljevanjem klavirja. 14. M. Rokic: Na Gazi - Mestanu; recitira Grum Di/-šan> iz III. a razr. 15. Državna himna. Spored kmetijskih radio - predavanj. 3. decembra ob 7. uri 45 min. Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radiu; ing. Zi-danšek Josip. Ob 16. uri: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja; ing. Sadar Vinko. 8. decembra ob 7. uri 45 min. Zadružna nabava in vnoveevanje kmetijskih pridelkov; ing. Ferlinc Bogdan. Ob 16. uri: Mlekarstvo za gospodinje; Pavlica Fran j o. 10. decembra ob 7. uri 45 min. Boj za gozd in pašo; ing. Pire Alfonz. Ob 16. uri: Selekcija govedi v dravski banovini; ing. Wenko Beno. 17. decembra ob 7. uri 45 min. Naše srenje (agrarne skupnosti); ing. Pire Alfonz. Ob 16. uri: Ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšane kisline; ing. ZupaniČ Ivo. 26. decembra ob 7. uri 45 min. O negovanju gozdov; ing. Tavčar Karel. 31. decembra ob 7. uri 45 min. O organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo; ing. Šabec Srečko. —s Pravila JUU in poslovnik. V smislu sklepov banovinske in glavne skupščine so v delu nova pravila JUU In poslovnik za glavne skupščine. Po sklepu predsedniškega zbora v Celju bodo vnešeine v pravila tudi določbe »komunikeja«, ki so ga sprejela tudi vsa sreska društva. ..T® P društven|h zbo^vpijih. Po večini pošiljajo društva poročila $ zborovanjih samo uredništvu »Učjt. tovariša«. Prosimo vsa dlruštva, da v bodoče pošiljajo obširna poročila vodstvu sekcije, sJ^m zborovanj pa uredništvu »Ucif. tovariša«* za Objavo v stanovskem listu. —s Premestitve. V odgovor na tozadevne dopise in skltepe banovinske skupščine sporočamo: Sekcija iz načelnih razlogov me more nikogar priporočati za premestitev na naraz-pisano mesto. Dosledno vztrajamo pri tem, da se vsa prazna mesta oddajajo le potom razpisov. To načelo je zastopala sekcija na vseh merodajnih mestih in je povsod pred-očevala nujnost ureditve tega vprašanja in ureditev razmer, ki vladajo radi sedanje prakse. Prošnje učiteljev (-ic) družinskih očetov (mater) za premestitev radi šolanja otrok bomo radie volje podpirali ob priliki razpisov praznih učiteljskih mest im vodimo v to sw-fao evidenco tovarišic in tovarišev, družinskih mater in očetov. —s Zastopstvo sekcije. Na povabilo Zveze kulturnih društev'bo JUU stalno zastopal tov. Ribičič. —s Manjšinsko šolstvo. Sekcija je poslala na mero daj no mesto prošnjo^ za tolmačenje določitve narodnosti otrok iz narodnostno mešanih zakonov. Iz društev; VABILA: = JUU SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo zborovalo v soboto 2. decembra t. 1. ob 9. uri na deški osnovm šoli v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. O Lavtarjevi metodi in o učnem načrtu za nižje organizirane šole po Lavtarjevi metodi. Referira gospa dr. Pirkmajerjeva. 3. Likvidacija »Učit. ferialnega saveza«. 4. Slučajnosti. ODBOR. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje v soboto dne 2. dec. t. 1. ob pol 10. uri predp. v Nar. domu v Mariboru. Na sporedu je med drugim »Narodno obrambno ter sploh nacionalno delo na naši severni meji« — poroča zastopnik Ciril - Metodove družbe z dodatki tukajšnjih narodnih delavcev. Ob pol 9. uri, torej 1 uto poprej naj pridejo k seji vsi čla-ni(-ce) upravnega in nadizornega odbora. Pozivam k točni in polnoštevilni udteležbi! Vauda Mirko, t. č. predls. = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO V CELJU zboruje v Celjii v mestni šoli, in sicer v ponedeljek 4. decembra ob 8. uri. Po društvenih zadevah predava prof. dr. Šijanec o sodobni slikarski umeitnosti, nato je ogled slikarske razstave v Celjskem domu. ODBOR. - JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU zboruje v soboto, dne 2. dea. t. 1. v Gornji Radgoni z začetkom ob 10. uri. Ra-zen aktualnih stanovskih zad'ev je na dnevnem redu predavanje tovariša Porekarja o zadružništvu. — Pridite polnoštevilno! Predsednik: Mavric. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI zboruje v soboto 9. decembra v Turnišču. Začetek ob 10. uri. Predsednik. = PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA DRUŠTVO JUU ZA ŠKOFJELOŠKI ŠOLSKI SREZ sporoča naslovu, da se vrši ustanovni občni zbor v soboto, dne 2. decembra ob Yi 9. uri v deški narodlni šoli v Škof ji Loki. Spored je sledeči: 1. Nagovor predsednika pripravljalnega odb. tov. Rojica. 2. Čitanje pravil. 3. Poročilo predsednika sreskega društva v Kranju. 4. Volitev novega odbora in delegatov. 5. Določitev članarine. 6. Predava^ nje: izvenšolsko delo. 7. Razstava šol. vrt. v 1. 1934. (Poročilo razstavnega odbora.) 8. Raznoterosti. I. Grum, tajnik. Rojic, predsednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, 2. dec. ¡t. 1. točno ob 10. uri v nar. šoli v Brežicah. — Na vzporedu: 1. Predavanje g. dr. Drnovška. 2. Stanovske zadeve: a) Poročilo nadz. odbora o blag. stanju, b) Organizačna pravila. 3. Dopisi. predlogi etc. 4. Slučajnosti. Po zborovanju (ob 12. uri) sestanek vseh šol. upraviteljev tuk. sreza. Udeležba vseh, naša stanovska dolžnost! ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM bo zborovalo v soboto 2. decembra 1933 ob 9. uri zjutraj v Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Učni načrti Tačunskega pouka z ozirom na smernice modernega šolstva in uvedba prof. Lav- DAMSK! jesenski in zimski PLAŠČ, Nizka cena! ki vam ga dobavi DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva c. 16 I. je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo. Nizka cena! tarjevih računic. Predava gospa M. dr. Pirk-majerjeva. 3. Društvene zadeve. 4. Slučajnosti. Po izjavi našega sreskega šolskega nadzornika se bo smatral referat zaradi svoje aktualnosti kot donesek za uradni sreski učiteljski svet v 1. 1933./34., ki bo zaradi 'tega lahko v tekočem letu izostal in je zato udeležba obligatna za vse članstvo. ODBOR. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 Poročila: + JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBÓTA je zborovalo 11. novembra 1933 v Murski Soboti. Zborovanje je bilo posvečeno temi o programu učiteljevega dela na vasi. Ustanovljen je bil krožek za šolsko vrtnarstvo v srezu. Mimo drugega je članstvo ponovno odklonilo uvedbo obrambnega fonda in pravnega referenta. Za spomenik učitelju-herojú Veljku Čubriloviču se je votiralo 100 dinarjev. ?, pred®. Šorli Andrej, tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je imelo občni zbor 21. okt. 1933 ob 10. uri v Kozjem. Udeležencev 31 — to je 70%, opravičili so se 4 tovariši. Tov. predsednik otvori občni zbor, pozdravi vse navzoče, osobito miovo pristopivša tov. Goležovo in Zehrerja ter abiturientko Počivalšek. Glede pravnega konzulenta, se sklene: Za leto 1933./34. se naj poskusi; vsak član bo plačal 5 Din na leto. Če se bo obneslo, bo ostalo, sicer se pa naj ukine. Za brezposelne učiteljske abituriente v Mariboru se nakaže 200 Din. Ustanovil se je krožek za šolsko vrtnarstvo. Izvoljeni so: Cok, Prislan, Kos, Zehrer, Frecé. Sledilo je poročilo o banovinski in državni skupščini v Ljubljani. Zborovanj je bilo 5 s 5 predavanji. Ker so nastale v odboru zaradi smrti in preselitev vrzeli, se izvolijo novi odborniki: tov. Prislan in Zehrer. Tov. Koželj je predaval: »Zakon o obvezni telesni vzgoji kot sredstvo za obrambo države«. Predavatelj nas je povedel med stare Grke in Rimljane ter med naše sosede, koliko ti žrtvujejo za telesno vzgojo mladine. Končno je povedal, kako je pri nas — ko je še le v povojih. Odobren je bil proračun za prihodnje upravno leto, ki znaša za redne člane 170 Din letno, (za z učitelji poročene učiteljice pa 90 Din. Članarina se plačuje v 10 mesečnih obrokih in vedno naprej. Na decembrsko zborovanje se povabi predsednik Ivan Dimnik. Zborovanje bo v Kozjem. Albert Čok, preds. Marica Prislan, taj. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA-RIBOR-MESTO je imelo svoj redni občni zbor dne 4. dee. 1933. Izmed 85 vpisanih članov je bilo navzočih 52 t. j. 60%. Tov. pred-sfednik iziraža željo, da se v tekočem letu strnemo vsi v organizaciji, da ne bo nobenega tovariša na področju našega šol. okoliša, ki bi ne bil včlanjen pri JUU. Tov. tajnik prečita in tolmači došle dopise. Pri dopisu o brezposelnih abiturientih se razvije debata, na kar so bili sprejeti sledeči sklepi: a) Povabimo jih na naša zborovanja. Ako bi se brezposelni abiturienti intere-sirali za delo v šoli ter želeli hospitirati po razredih, jih ne odklanjajmo! b) Brezposelnim učit. abiturientom se nakaže 1000 Din kot podpora za udeležitev tečajev, ki jih prireja ban. sekcija za brezposelne učit. abituriente v Ljubljani. c) Ker bo po novem zakonu v vsaki banovini samo po eno državno učiteljišče, naj dela sekcija, na to, da bo isto v Mariboru. Poročilo o banovinski skupščini je podal tajnik Womer, poročilo o državni skupščini pa predsednik Hočevar. Pri občnem zboru so bili sprejeti sledeči sklepi: Diruštvo pristopi z 1 deležem k Učiteljski tiskarni. Društvo pristopi z 1 deležem k KNJIGARNA UČITELJSKE TI/KARNE Ljubljana — Frančiškanska ulica 6 Zdrav, domu v Rogaški Slatini. Predpisani znesek za pravnega konzulenta — obrambni sklad t. j. 5 Din od člana plačamo iz naših društvenih prihrankov. Šole naj odklonijo vse šol. filmske predstave v dopoldanskih urah. Ciril Hočevar, s. r., Ivan Womer, s. r., predsedlnik. tajnik. + JUU UČITELJSKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI je zborovalo preteklo soboto v Slov. Bistrici na deški šoli. Predsednik Miloš Tajnik je še posebej pozdravil navzoče brezposelne tovariše abituriente. Kon-statira, da je vse učiteljstvo tuk. okraja včlanjeno v JUU. Po uvodnih besedah je v daljšem referatu »Naša pota in naši cilji« podal predsednik nekaj smernic, katerim naj sledi učiteljstvo. ki je graditelj narodove duše. Poudarjal je poleg šolskega dela gospodarsko, dalje kulturno in nacionalno plat udejstvovanja učiteljstva med narodom. Zelo važna je državljanska vzgoja, ki so ji bili v zadnjem času položeni pravi temelji za sistematično vzgojevanje. Učiteljstvo je nato poslušalo poročilo predsednika o banovinski in glavni Skupščini v Ljubljani. — Z odobravanjem so se vzeli na znanje predlogi, ki so bili sprejeti na skupščinah, obsoja pa neparkmentarni nastop na glavni skupščini in poziva vodstvo naše sekcije, da bodo naše skupščine dostojanstvene. Krožku brezposelnih učiteljev v Mariboru" se dovoli podpora od tuk. društva 200 dinarjev in tuk. tovarišem abiturientom, ki šo se udeležiTi tečaja v Ljubljani 100 Din. Nato je sledil občni zbor, na katerem so podali vsi funkcionarji svoja poročila. Društvena članarina ostane tudi v bodoče 15 Din na mesec. — Društvo soglaša s predlogom gospodarskega sveta, da prispeva za vsakega rednega člana za »obrambni sklad« 5 Din na leto in s tem v zvezi za pravnega konzulenta. V šolski vrtnarski krožek so bili izvoljeni sledeči tovariši: Miloš Tajnik, Kopriva Avgust, Živko Janko, Strigel Anton in Kristan Zmago. Pred zborovanjem se je vršila hospita-cija v I. razredu. Miloš Tajnik, tč. predsednik. TO VARIŠI(CE)! NE POZABITE NA OBMORSKI UČITELJSKI DOM IN POŠLJITE PRIJAVNICE! Inozemsko šolstvo in učiteljstvo Z LETOŠNJEGA ZBORA ŠKOTSKEGA UČITELJSTVA. Udruženje škotskega učiteljstva je imelo med počitnicami svoj letošnji letni zbor v Edinburgu. V tem Educational Institute of Scotland je včlanjenih 25.000 učiteljev osnovnih in višjih šol. Predsednik udruženja se je na zboru spomnil na 1. 1931., ko so bili prejemki učiteljstva znižani za povprečno 10% in je sedaj grozil učiteljstvu na ponovno znižanje plač. Vendar se danes vlada ne more več skrivati za potrebo nujnega varčevanja, kajti zaklad-ni minister Velike Britanije je izjavil pri obravnavi letošnjega proračuna, da ima na razpolago 17 milijonov funtov (to je približno 3 in pol miljarde dinarjev) za poljubno uporabo. In kaj se je zgodilo? 14 milijonov je bilo uporabljenih na račun znižanja davkov na pivo, da se je pivo pocenilo. Ostali znesek Učiteljska knjigarna podružnica Maribor — Tyrševa ulica štev. 44 je bil določen za okrepitev oboroževanja. Šola ni prejela ničesar, niti za razširjenje šolske obveznosti do končanega 15. leta ni bil določen nikak znesek. — In vendar je splošna narodna zahteva, naj bi se vendar uvedlo tudi deveto obvezno šolsko leto. — Misliti na zidanje novih šolskih prostorov ne bo potrebno, ker število porodov zelo pada. — Učne načrte je učiteljstvo izdelalo z vso skrbnostjo. Glede tega je bil sprejet naslednji sklep: Zbor zastopnikov škotskega učiteljskega udruženja obsoja vladno politiko varčevanja, ki resno ogroža vse izobraževalne možnosti. Zahteva se zopetna vzpostavitev prejšnjega števila šol in pripravo možnosti za nadaljnji razvoj. Naraščajoča brezposelnost med mladim učiteljstvom je tvorila predmet nadaljnje debate. Od 1. 1923. dalje rabi država komaj četrtino onega števila učiteljstva, ki je bilo tega leta potrebno za spopolnitev praznih mest. Oblasti naj bi bolje regulirale pristop v učiteljski poklic. Tudi je bilo izraženo nezadovoljstvo nad dejstvom, da je uradni šolski odbor za učiteljsko izobrazbo sklenil dopustiti kandidate z nezadostno izobrazbo v tako zvane Training Colleges, dasi je na razpolago več ko dovolj kandidatov z dovršeno univerzo. RAZVOJ JAPONSKEGA ŠOLSTVA. Leta 1868. je izdal cesar Meiji poseben dekret glede ustanavljanja šol. Od tega leta dalje se je šolstvo na Japonskem naglo širilo. Leta 1890. so dobile vse šole značaj vzgoje-vališč, ki imajo vzgajati vse domorodne vrline med učenci. Skozi desetletja je pošiljala Japonska vodilne vzgojitelje v zapadne države, da so proučevali tuje šolstvo, da bi pridobili čim več za razvoj lastnega šolstva. Vsak tujec je takrat pomenjal Japoncu polboga in prenapeteži so se zavzemali za uvedbo angleščine kot narodnega jezika. — Po zmagovitih vojnah proti Kitajski, Rusiji in v svetovni vojni so se Japonci vedno bolj zavedali, da lahko izhajajo brez učiteljev iz zapada. Po vojnah so pridobili mnogo teritorija in rabili so monogo učiteljev. Vsak, ki je dokončal kako višjo šolo. je mogel računati na name-ščenje kot učitelj. Danes je povsem drugače. Japonci ne po snemajo več slepo vsega, kar prihaja od za- pada, marveč se zavedajo svoje lastne kulture, ki se jim dozdeva sedaj važnejša od tuje. Sedanji nacionalizem odklanja prav vse, kar je tujega, ker se tudi na Japonskem pojavlja brezposelnost med intelektualci. Preveč je privatnih visokih šol. Komaj 20% absolventov visokih šol dobi nameščen je. V poslednjem času je predlagal prosvetni minister, naj se število dijakov zniža na polovico. Poleg tega bi ta minister rad izvedel še mnoge druge radikalne reforme, ki jih pa bo sedanja vladajoča vojaška kasta le s težavo izvedla, ako se jih bo sploh lotila. — Namerava se izvesti osemletna šolska obveznost, ki je trajala doslej le 6 let. Najvišje število učencev v razredu naj bi bilo 50. Osnovna šola naj ne bo več pripravnica za višje šole. Veliko pozornost posvečajo učiteljski izobrazbi in v ta namen naj bi se osnovale pedagoške akademije, a učiteljstvo naj bi plačevala država. Tudi vse šolske knjige naj bi bile pregledane in v šoli naj bi se posvečala posebna pozornost oblikovanju značaja. Japonska se razvija in širi, število porodov narašča od dne do dne in vsled tega narašča tudi ekspanzivnost, ki bo postala polagoma nevarna tudi Evropi. Oddelek za učila LJubljana Maribor Novosti na knjižnem trgu —k D. Sancin: Glasbeni besednjak. Profesor violine na celjski »Glasbeni matici« g. D. Sancin nam je v 32 strani obsežni knjižici poklonil zelo potrebno in dolgo pogrešano delce, ki bo učencem glasbenih šol in tudi učiteljem zelo potreben priročnik. Besednjak naj bi bil vsaj v enem izvodu na vsaki šoli, da se izognemo napakam tako v izgovarjavi kakor tudi v interpretaciji imen, ki so v glasbi splošno rabna. — Kot praktik in dober poznavalec italijanskega jezika nam je avtor ponašil vse izraze in dodal v oklepajih njih izgovor. Za marsikateri tehn. izraz je dodano tudi pojasnilo v notah, a pojasnjene so tudi vse forme glasbenih del. — Cena knjižici je 12 Din. — Knjiga se naroča pri avtorju v Celju. MALI OGLASI Hali oglati, Id aluiljo ▼ posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjII znesek Din S*— FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. MENJAM S TOVARIŠICO svoje učiteljsko mesto v Limbušu pri Mariboru z drugim mestom v bližini Maribora, Ljubljane ali na Gorenjskem. Naslov pri upravi »Učiteljskega tovariša«- Engelbert L. Gangl: Moja pot ZAHTEVAJTE PROSPEKT, NAROČITE TAKOJ! Tako se imenujejo Ganglovi zbrani spisi za mladino, ki smo jih pravkar izdali. Delo obsega 10 knjivsaka po JO tiskovnih pol. Za odpravo pripravljenih je prvih 5 knjig, ostale pa izidejo do Velike noči 1934. Cena v platnu vezani knjigi Din 42'—, vsej zbirki Din 320'—, ali v 72 mesečnih obrokih po Din 32'—. Knjigarna Učiteljske tiskarne Ljubljana, Frančiškanska 6 — Maribor, Tgrševa 44 Šolske knjige za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah šolske zvezke vsakovrstne, z a šolske in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44 Gostilna Ražem Ljubljana nažabjaku št.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe VELETRGOVINA F. König iS Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. SeliKan akvarelne barve v okroglih komadih za šolsko uporabo. Hitro se topijo pod mokrim čopičem. — Barve so čiste in svetle ter dajejo svežo in živahno sliko. Nespremenijo se niti potem ko se posuše. GUNTHER WAGNER k. d., Zagreb, pošt. pred. 94 ¡»«kbckic®»