BRUC 1967 Glasilo starih Bajt Kluba študentov PREKMURJA. Izšlo v M. Soboti 8. marca 1967, z jugoslovansko zamudo. Letnik VIL, cena 1,99 ND Shakespearovič: Nekaj gnilega v deželi naši... — Čeprav sem še mlad in pravijo, da poznam bolj sadeže kot drevo,pa vseeno vem, da 23 let staro drevo ne bi več smelo biti potrebno zalivanja, da bi suhe veje morali odrezovati sproti, ne pa šele po 5 letih, da ptič škodljivec ne bi smel gnezditi na drevesu . . . Spoštovani gostje! Prekmurski študentje smo veseli, da smo vam lahko tudi tokrat, na letošnji jubilejni XV. akademski ples z brucovanjem, prinesli tople pozdrave iz Ljubljane, kjer študiramo. Saj smo se kljub temu, da so počitnice že zdavnaj minile, prav s tem namenom in s temi željami vrnili med vas, v naš domači kraj, ki nam je vedno tako drag. Akademski ples, ki ga organiziramo vsako leto, je še ena od redkih oblik srečanja z vami, ki je ohranila tradicijo. Vendar ne bi bilo prav, če bi se zadovoljili s tem, da se srečujemo le ob takih prireditvah. Naš razvoj in naša družbena dogajanja nas zavezujejo, da se tudi študentje, kot bodoči člani delovnih skupnosti, že sedaj aktivno vključujemo v uresničevanje naših načrtov. Že danes nam ne sme biti vseeno, kako se opravlja delo, katerega bomo jutri mi nadaljevali; prav tako nam ne sme biti vseeno kdo in kako razpolaga s sadovi, ki so plod dela vseh delovnih ljudi. Priznati moramo, da smo študentje kljub vsem naporom še premalo naredili v tej smeri. Vendar nismo sami krivi za to. Danes na primer še ni povsem določen niti status študenta, prav tako ne iz njega izvirajoče obveznosti, predvsem pa pravice. Tako smo študentje ob dogodkih prve poreflprmske jaze deloma demoralizirani in pred določenim strahom: kam po končani šoli in od kod pričakovati rehabilitacijo za dosedanja vlaganja in dosedanji trud. Kljub vsemu temu pa ne smemo obupati. Smelo in hrabro se moramo spoprijeti z nalogami, ki nas vse skupaj čakajo. Ne posamezno, ampak s skupnimi močmi. Mi smo v tej smeri že začeli. Kljub temu, da so dandanes sami štu-dijski programi taki, ki zahtevajo od študenta maksimalni napor in požrtvovalnost, smo si tudi mi, prekmurski študentje, združeni v Klubu študentov Prekmurja, zadali obširne naloge na vseh področjih. Da so naše naloge res obširne in vsestranske, govori dejstvo, da je naše delo organizirano po komisijah. Ideološko-politična komisija ima v letošnjem programu med drugim: organizacijo razgovora z volilnimi kandidati, sodelovanje z delavsko in kmečko mladino, s kakršnim smo začeli že lansko leto, organizirala je razgovor s srednješolci o pogojih študija na višjih in visokih šolah, sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje, kontroliranje učnega uspeha študentov in še vrsto drugih dejavnosti. Socialno-ekonomska komisija zbira in ureja podatke o študentih, vpisanih na ljubljanskih višjih in visokih šolah, sestavila bo almanah, iz katerega bo razvidno, koliko prekmurskih študentov je diplomiralo na posameznih fakultetah od leta 1945 do danes, izdelala bo analizo iz katere bo razvidno, koliko in kakšnih strokovnjakov bomo imeli do leta 1970, sodelovala bo Z Zavodom za zaposlovanje pri poklicnem usmerjanju mladih, preko štipendijske komisije bo pri obeh Ob S uveljavlja s svojim sodelovanjem štipendijsko politiko glede na razvojno politiko občin itd. K ul turno-družabna komisija organizira Že tradicionalno »Bujto repo« v Ljubljani, kakor tudi brucovanje doma v Prekmurju, pripravlja razgovor s književnikom Miškom Kranjcem ter sodeluje s »Sekcijo starejših« v Ljubljani. Prizadevamo pa si, da bi podobno sekcijo ustanovili tudi doma v Prekmurju. Komisija za rekreacijo organizira razne izlete in pripravlja taborjenja na morju, športna komisija pa skrbi za športna udejstvovanja študentov ter organizira že tradicionalna športna tekmovanja. V okviru te sekcije obstoja še hokejski klub »Akademik«, ki zaseda trenutno drugo mesto na slovenski lestvici. To so letošnji načrti članov KŠP, obenem pa želje, da bi jih poleg svojega vsakodnevnega študija uresničili in tako obdržali še naprej primat med pokrajinskimi študentskimi klubi v ST? Sloveniji. Današnje želje študentov pa bi bile želje nas vseh: da bi pozabili vsakodnevne skrbi, se sprostili in se prijetno zabavali do jutra, takrat pa odhajali z lepimi spomini v pričakovanju prihodnjega brucovanja v Murski Soboti. Če se nam bodo uresničile te želje, bomo v celoti zadovoljni in naša prizadevanja ne bodo zaman. Mi se bomo potrudili, cenjeni gostje. Dovolite mi, da vam še predstavim naša gosta, ki nas bosta to noč zabavala: — plesni orkester pod vodstvom FRANCIJA PUHARJA in — pevka SONJA GABERŠČEK V baru bo zabaval naše goste ansambel Luke Baranja, študentje vam bomo zaigrali »Sodni proces« in nazadnje: polnočno presenečenje. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri organizaciji te prireditve, v prvi vrsti našemu častnemu članu in pokrovitelju današnjega brucovanja — ZGP »Pomurski tisk«, ki je ponovno pokazal razumevanje za dejavnost našega kluba. želim vam še enkrat obilo zabave, smeha in dobre volje. Ob bližnjem prazniku, Dnevu žena pa čestitam v imenu kluba, kakor tudi vsvojem imenu, vsem ženam za njihov praznik. JANI ŽILAVEC, Radenci, 4. marca 1967. predsednik KšP Spoštovani bralci! Gorički Vinci je samo enkrat v življenju razkril svoje slutnje in to pred štirimi leti v Radencih na istem mestu, ob isti priložnosti; takrat pa so ga preganjali, ubili in pokopali. Ostal nam je samo grenak spomin nanj in nekaj njegove obleke, katero so, čeprav ne vso, zaplenili. Kar je je ostalo, nam je le spomin nanj, na njegovo hrabrost in delno odkritosrčnost, v kateri je bila marsikatera grenka resnica, katero sta priznala tudi tovarišica Reforma in njen soprog, tovariš Plenum IV. Prva leta so bili primerki takratnega Bruca zasramovani, zažigani in zaničevani; sedaj pa, ko smo začeli gledati na družbena dogajanja z drugega zornega kota, ko smo začeli preganjati vzroke in ne več posledice, pridobivajo njegovi ostanki na kulturni in politični vrednosti, kot Trubarjeve knjige. Slava padlemu Vinciju! Da tudi letošnji porod ni bil lahak, nam govori dejstvo, da se je v času brucovanja zvijal tiskarski stroj še v porodnih krčih. Pri tem imamo tudi mi študentje precejšnje zasluge: mislili smo pač in računali na 5 pred dvanajsto. Pa verjemite, tokrat res nismo uspeli. Vendar se je, čeprav z malo zamudo, tudi letos rodil naš Bruc — čeprav z enotedensko zamudo. Zba-bili smo ga mi, krstili ga bodo pa spet tisti, ki ga bodo lovili. Želel bi našemu, težko pričakovanemu in nepogrešljivemu novorojenčku, čim manj po zadnji, da ne bi obujal grenkih spominov na pred 4 leti tragično preminulega pra-pra-deda in da bi nosil v sebi vsaj toliko resnice, kot njegov pokojni sorodnik, saj bo tudi letošnji povedal marsikatero grenko resnico, katera tudi nas stiska pri srcu. Prosim vas, dragi bralci, da nam oprostite na zamudi in hvala za razumevanje. Urednik 2 Tokrat ima besedo Seretlek Pravo ime: Fanika Potrebnik. Datum in kraj rojstva: Poslovna tajnost Nebesno znamenje: Devica Velikost in teža: Vse po JUS-u (Još Uvjek Slabo). Lasje: Po potrebi. Oči: Zapeljive in željne. Specializacija: Doma, Rio v Ljubljani. Vaša dosedanje vloge: Svečnik in kartaška miza. Vaše ambicije: Nikoli v penzijo in stalno v kondiciji. Kaj vas navdušuje: Kontracepcija, petičneži in odprav celibata. Vaša razočaranja: Opravki s študenti, posebno bruci. Kaj vas revoltira: Usluge plačane v dinarjih. Česa se bojite: šušmarskega pavšala in sodnika za prekrške. Vaši načrti: Izpopolnitev v Parizu. Šport: Jahanje. Igre: Biljard. Konjiček: Stari moški in nova glasba. Karakter: Impulziven. Nogometna tekma Nekega lepega popoldneva sem šel na nogometno tekmo, vendar za spremembo gledat gledalce, ki so bolj občudovanja vredni kot igralci. Verjetno za to, ker nastopajo kot amaterji, igralci pa kot profesionalci. Vsedel sem se poleg mlade gospe, s katero sva se vpletla v pogovor. In ker se na nogomet zelo malo spoznam, sem jo vprašal: — »Oprostite, ali se je že začelo?« — »Osel neumni, ali si z lune! Saj plavi vodijo že z 2:0!« Spet je nadaljevala s svojim temperamentnim navijanjem: »Sudac, al’ si živina?« Premišljeval sem, zakaj naj bi bil sodnik živina. Saj ne hodi po štirih. Ona pa kar naprej: »Zdaj, no, daj ga, no! Brcni! Mrcina iti, na krilu!« Pogledal sem ji na krilo, kje naj bi bila kaka mrcina. Pod krilo nisem upal vtikati svojega nosu. Ona pa kar naprej: »Govedo neumno, samo driblaš! Zakaj ne daš na center? čakaj, ti že pokažem doma — baraba!« Bil sem radoveden komu in kaj bo gospa pokazala doma in sem vprašal: — »Komu in kaj boste pokazali doma?« — »Ah, cepec neumni! Tistemu na krilu vendar! Vidiš, da še ni zabil nobenega gola in z gibljivim danes ne bo nič. Pa ta butec je na žalost — moj mož!« Glavna odlika: Radodarnost. Glavna napaka: Krive noge (tudi po JUS-u). Različne sposobnosti: Vzdržljivost. Manija: Nudistične težnje Kompleks: Dlakavost Prosti čas: Zdravniški pregledi. Najbolj priljubljena obleka: Delovna obleka. Prevozno sredstvo: Vse nad 1500 ccm. Vstajate zgodaj: Odvisno od šihta. Ponočnjak: Neumno vprašanje. Letni čas: Jesen — lovska sezona. Tuje mesto: Pariz Vaša glavna potovanja: Pindža, Jež, Bobri, Radenci. Zelje: Dograditev hoteki »Diana« v M. Soboti in razvoj lovskega turizma v Prekmurju. Zgodovinsko obdobje: XX. stoletje — 1967 — leto turizma. ^til: Bočni. . v. Vaš moto: Od platonske ljubezni se ne da živeti. Vse najboljše za 8. marec, očka Hodrije Sto od svojih bižij daleč bižij, posebno čl bižij od punice. — ° — Srečen je tisti šteri je daleč od dela, posebno od žmetnoga. . — o — Ne polagaj svinjan biserov, či une ščejo kukorco, ar či mo njin polagali kukorco, ka mo po te mij Udje gjeli? Nej znankar biserov?! — o — Na svejti se je rodijlo že dosta modrijašov, samo takšnoga ešče dugo nede, ka bi znal rešiti naše socialno zavarovanje. — o — Ne včijmo se za šoulo, liki za »živlenje«, (mijslin za pejneze). — o — Nej je se častno ka je dopuščeno. Poneverdžati je zgleda častno, krad-noti pa kak si znamo, ne j! — o — Vrana vrani ne skopa vd ouk, človik človdki pasigdar spodmekne stolec. — o — Najboukša začimba je glad. Či de tak šlo naprej kak zdaj, de izgleda v kratkon prinas preči melo najboukše začimbe. — o — Šest vdr je za spati zadosta \za mlado pa staro; seden naj spijo ma-njaki, nikomi pa neje dopuščeno spati osen vdr, zviin tistin, šteri v slujžbi prespijo tej čas. ZA OZDRAVITEV — srca in ožilja — ledvic in sečevodov — ter živcev (menagerske bolezni) ▼ V ▼ se toplo priporoča zdravilišče in okrevališče Najboljša okrepčevalna pijača Radenska s tremi srci pravljica o treh bratih Nekoč sta v neki vasi, v kateri je bilo veliko revežev in malo bogatih, živela oče in mati, ki sta imela tri sinove. Naj starejšemu, ki ga je zelo veselilo obdelovanje zemlje, je bilo ime Kmet. Drugi, ki je imel rad vsako delo, kjer je bilo treba prijeti z rokami, je bil Garač. Tretjega, ki je nadvse cenil denar in lastno korist, pa so imenovali Denarij ub. Prvi je pomagal očetu na polju, pasel je krave in oskrboval vinograd. Drugi je popravljal hiše in orodje, ne samo za domače, pač pa za celo vas in pomagal očetu in Kmetu, ko sta potrebovala njegovo pomoč. Tretji, ki je ljubil denar, pa ni hotel pomagati doma. Raje je hodil delat k sosedom in drugim v vasi, da je dobil zato denar, da se je potem lahko lepo oblekel, jedel in spal pa je kar doma. Prva jim je umrla mati in ostali so sami z očetom, ki je bil že tudi precej star. Ko jim je čez nekaj časa umrl še oče so bratje ostali sami. Tako so bili nekega večera zbrani v domači kuhinji, ko je nenadoma na njihova vrata potrkala stara ženska, z veliko palico v eni in dežnikom v drugi roki. Sedla je za mizo, in ko so jo vprašali kdo je, jim je odgovorila: »Jaz sem tista, ki me vsi, ki sem jim dobra, pozabljajo, ysi, ki sem jim slaba, pa me spoštujejo in se me bojijo.« Premišljevali so o njenem odgovoru, ki ga niso mogli razumeti, ona pa jih je čez nekaj časa vprašala, katero njeno stvar bi kateri imel raje, palico ali dežnik. »Jaz bi vzel palico,« je prvi odvrnil Kmet. »Z njo lahko naženem kravo, ki sili v škodo, ali pa jo uporabim za kol v vinogradu.« »Tudi jaz bi vzel palico«, je rekel Garač. »Iz nje bi lahko naredil grab-1 j išče, ali pa bi jo uporabil pri pokrivanju slamnate strehe.« »Vidva sta oba neumna, mislita samo na delo, jaz pa bi vzel dežnik in če bi deževalo bi bil suh, če bi bilo pa vroče, pa bi imel senco«, je rekel Denarljub, ki je delal samo, če je lahko dobil za delo denar. »Nisva midva neumna, kajti veva, da morava delati, ker delajo vsi ljudje na svetu. Neumen si ti, ki hočeš lepo živeti, ne da bi delal, mar ne veš, da svet pripada, ali vsaj bo pripadal tistim, ki delajo.« Tako sta mu odgovorila starejša brata. »Mislita, da res delajo vsi na svetu, kar poglejta malo okrog sebe, komu se najboljše godi, ravno ti; stim, ki ničesar ne delajo. Ostali bedaki pa garajo za njih«, je rekel Denarljub svojima starejšima bratoma. »Brez dela vendar ne moremo živeti. Danes je res še marsika j narobe, toda slišal sem, da se bodo časi spremenili. Tn potem bodo morali delati vsi za enega in eden za vse«, je odvrnil Garač, ki je večkrat šel z doma in marsikaj videl in slišal. »Nihče ni neumen in vendar ste vsi trije neumni. Delati boste morali vsi, vendar pa se bo njemu, ki je izbral prijetno, in ki se bo celo življenje boril samo zase, tudi najboljše godilo. Za njim bo tudi vsaj nekaj ostalo, za vama pa ne bo ničesar, kar bi pričalo o vama in vajinem delu. Vidva sta izbrala samo delo,« se je starka obrnila proti Kmetu in Garaču, to pa še ni dovolj.« Takoj nato je izginila s svojo palico in dežnikom hkrati. Kmalu nato pa je neka dežela napovedala vojno deželi, v kateri so živelj naši trije bratje. Vojna je bila dolga in kruta, hiše so bile prazne, gorele so cele vasi, na poljih pa je rastel plevel. Tudi Kmet in njegova brata so zapustili dom in se šli borit. Kmet se je boril zato, da bi lahko vsi njegovi rojaki znova orali in sejali na svojih poljih, da bi bilo vojne čimprej konec, da bi lahko znova mirno živeli v svojih hišah in se z vsemi liudmi pogovarjali v svojem jeziku. Tudi Garač se je boril za jezik, ki ga mu je dala mati, za hiše, ki so bile požgane in porušene in bi jih bilo treba popraviti in za tiste, ki so bile še cele, da hi take tudi ostale. Vedel je, da bi vsi ljudje na svetu radi živeli v dobrih hišah, se vozili po dobrih cestah in delali v dobrih tovarnah, zato se je z vsem srcem boril proti sovražniku, ki je prišel uničevat njegovo deželo in njegove rojake. Denarljub pa se je boril zase. V vsaki bitki je bil s tistimi, ki so zmagovali, plenil je pobite nasprotnike, denar in premoženje, ki si ga je tako pridobil, pa je skrival na varnih krajih, da bi ga počakalo do konca vojne. Vedel je govoriti in govoril je tako dobro, da so ga na koncu vojne vsi smatrali za junaka. Ko se je vojna končala in so bratje odložili puške, so se znova našli Izogibati se morate predvsem nočne svetlobe. Svetujem vam večerne sprehode po soboških ulicah. na svojem domu, ki je bil potreben velikih popravil. Denarljub je takoj nato obiskal vsa svoja skrivališča in iz njih pobral vse, kar je naropal v vojni. Prva dva brata pa sta med tem posejala polje in popravila hišo. Ko so bili znova vsi zbrani, je nekega dne prišel k njim neki človek, ki so ga nekoliko poznali še iz vojne. Ta je povedal Garaču, da je dežela še polna porušenih hiš in mostov, da bi bilo treba popraviti stare in postaviti nove tovarne in popraviti ceste, ki jih je razdejala vojna. Rekel je Garaču, da naj pusti svoj dom, ki sta ga s Kmetom že postavila na noge in gre pomagat, da bodo popravili še ostalo in naredili novo, kar je potrebno. Garač je šel, kajti vedel je, da se je boril za vse ljudi v svoji deželi, in da jim mora pomagati še naprej, da bodo živeli v dobrih hišah, se vozili po lepih cestah in delali v dobrih tovarnah. Kmalu za njim pa je odšel tudi Denarljub, ki je videl da ljudje v njegovi vasi nimajo denarja. Šel je tja, kjer so mu verjeli, ko je govoril o svojih zaslugah v minuli vojni, tja kjer je bil tudi denar, ki ga je tako ljubil. Kmet je ostal sam, sejal in žel je na svojih poljih, obdeloval svoj vinograd, prodal vino, da je lahko plačal davek, sam pa pil vodo. Molzel je svoje krave in kidal gnoj izpod njih, mleko pa je prodajal, da si je lahko kupil obleko. Delal je od jutra do večera, kajti bil je sam in zemlja je morala biti obdelana, delavcev pa ni mogel dobiti, ker so vsi, kakor Garač, odšli gradit nove tovarne in delat v njih. Tisti, ki pa doma niso dobili dela, pa so odšli v tujino, kjer se je dalo več prislužiti, ker večina izmed njih je ljubila denar, kakor Denarljub. Včasih ga je obiskal Denarljub, ki je čez noč postal tako učen, da je lahko vodil eno izmed tovarn, ki so jo zgradili Garač in njemu enaki. Pripeljal se je z lepim avtomobilom, hodil je po vasi v lepi obleki, z rokami na hrbtu, ker trebuha z njimi ni več mogel obseči, če je bil s svojim bratom Kmetom je vedno pazil, da se mu ni preveč približal, kajti Kmet je smrdel po zemlji in gnoju, takega vonja pa on ni več mogel prenesti. Če je bil z Garačem je prav tako pazil na razdaljo med njima, kajti ta je bil umazan od malte, olja in saj. Minevala so leta; kmet je garal na svojem polju in molzel svoje krave. (Nadaljevanje na 6. strani) I Kmetijsko industrijski kombinat „POMURKA“ Export- import, Murska Sobota, Titova ul. 5-1. s svojimi proizvodnimi in predelovalnimi obrati priporoča svoje kvaltetne izdelke. Odprli smo nove prodajalne v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici. O-biščite jih — solidno boste postreženi (Nadaljevanje s 5. strani) Garač je popravil tovarno, hiše in mostove ter gradil nove, ali pa delal v tovarni, ki jo je nekoč zgradil. Toda še vedno je garal, kajti medtem, ko se je vojskoval in popravljal, kar je bilo za popraviti, se ni mogel učiti, ker ni bil eden tistih, ki so kakor Denarljub, postali učeni brez učenja. Ostal je raje kar pri svojih rokah in lopati, dletu in sekiri. Večkrat, čeprav ponavadi le od daleč, je videl svojega brata Denarljuba, ki si je med tem gradil hiše ob morju in v planinah in menjaval avtomobile, kakor so prihajali v modo. Toda nikoli mu ni Denarljub povedal, da ljudje, ki delajo v tovarni, ki jo on vodi, stanujejo v lesenih barakah, v katere, skoraj neovirano prodirata dež in mraz. Nikoli mu ni povedal zakaj je propadla prva tovarna, ki jo je vodil, čeprav so jo Garač in njegovi tovariša zelo dobro zgradili. Medtem so se postarali in prvi je umrl Kmet. Ujela ga je nevihta, ko je kosil seno, ker je vedel, da kljub starosti seno mora pokositi. Pokosil je seno in drugi dan umrl, toda nihče ni tistega sena posušil in spravil za zimo. Pokopali so ga in mu na grob postavili lesen križ. Drugi je umrl Garač. Njegovo telo je bilo namreč trudno in potrebno počitka, kajti v življenju je popravil in zgradil mnogo hiš, mostov in tovarn. Tudi njemu so na grobu postavili križ, ki je bil prav tako kakor Kmetov — lesen. Denarljub je umrl zadnji. Pred smrtjo je zadnja leta živel v svoji vili na deželi, ne da bi kaj delal. Za denar, ki ga je imel, so mu znanci in prijatelji, ki so tudi njega takoj nato pozabili, postavili spomenik iz belega marmorja. Na spomeniku je bilo z zlatimi črkami vklesano, da tukaj počiva Denarljub, ki je nadvse ljubil svojo domovino in ljudi, ki v njej žive. Precej časa je že preteklo, odkar so umrli trije bratje. Za Kmetovim in Garačevim grobom ni več niti sledu, njuna lesena križa sta že zdavnaj strohnela. Samo beli spomenik Vsi so fcbtČF 4Vibn^ iz marmorja še stoji na pokopališču in priča o Denarljubu in njegovi ljubezni do domovine. Prav tako, kakor je napovedala Usoda. Pokazalo se je, da ni dovolj, da človek samo dela in skrbi za druge, ampak pri nas je potrebno, da skrbi — predvsem — zase. ANTON PERŠAK Turistično Moravcih Uerujem le o tistega bogc hi za gostilno vlač mi da Tempora mutantur (časi se spreminjajo) V kapitalizmu smo na delo čakali V socializmu pa ga ne moremo dobiti basen (Ker je v njej premalo lirike, je napisana kar v prozi.) Pred prijetno prekmursko vaško gostilno sta stala dva vozova. V e-nega, še vsega umazanega od gnoja, je bil vprežen suh in žalosten konj s povešenimi ušesi, zasolzenimi očmi in dolgimi marogami od biča po hrbtu. Drugi konj, vprežen v lični voziček za sprehode, pa je bil lepo urejen in čist, imel je vesele oči in lep čop na novem komatu. Ker sta že precej dolgo stala pred gostilno, jima je bilo dolgčas in prenehala sta molčati in spregovorila sta v svoji konjski govorici. »Kako, da si tako suh, umazan in zbit?« je vprašal lepo počesani in rejeni svojega poklempanega novega znanca. »Kdo bi ne bil,« je potožilo zgarano živinče, »če delam od zore do noči. Vidiš, danes vozim gnoj, jutri bomo orali, pojutrišnjem pa spet kaj. Nikoli počitka, hrana pa slaba, sama slama in biča na pretek.« »Zares si revež,« je sočutno dejal ta rejeni, »slabo se ti godi, ampak za vse je kriv samo tvoj neiznajdljivi gospodar, kar verjemi mi, imam izkušnje s tem. Poglej recimo mojega, ta se je zares znašel. Tudi njemu se je nekoč godilo, kakor tvojemu, meni pa, kakor se še sedaj godi tebi. A danes je drugače, gospodar dela v Avstriji in prihaja domov samo za praznike. Jaz pa doma počivam, samo po kakšno deteljo greva, tu in tam, z gospodinjo. Drugače pa me imajo samo zato, da se vozijo na sprehod, ko pride gospodar domov, kakor danes.« »Kdo pa potem obdeluje vaše njive?« je vprašal suhi in pretepani svojega debelega prijatelja. »Tepec! Kdo! Nihče!, pa kaj bi z njivami, gospodar dela raje pri zidarjih v Avstriji in zasluži za davek, pa še hišo si je postavil novo. Sicer pa sam veš, če nisi slep, kako je pri nas, na koliko njivah bi lahko rast-lo žito, ali kaj drugega, pa raste trnje, ali pa še to ne. Tako, da tiste tri naše ne pomenijo ničesar«. »O, lepo je tebi, skoraj ne morem verjeti, da si konj,« je vzdihnil suhi in sklonil trudno glavo. »Da bi se vsaj še moj gospodar spomnil na Avstrijo in njene zidarje, svoje njive pa pustil, saj se mu bo drugače, tako kmalu hiša podrla«. NAUK: Nekoč sta se srečala nemški in slovenski konj, nemški je bil debel, slovenski pa suh. Danes se lahko srečata tudi dva slovenska in eden izmed njiju je lahko debel, če njegov gospodar obdeluje tuje njive, ne pa svojih. Anton PERŠAK BRZOJAVKA Z ONEGA SVETA: V istem stanovanjskem bloku sta stanovala zdravnik in advokat. Po naključju sta se oba pisala Bre-gan Zdravnik je umrl, advokat pa je čez nekaj dni odpotoval na Dunaj. Od tam je poslal ženi brzojavko, ki pa jo je pismonoša pomotoma izročil vdovi. Ta je brala: »Srečno prispel, grozno vroče«. Franc Ž. LETNICA GRADITVE — »Očka«, vpraša Boris svojega o-četa, »zakaj vzidajo v stanovanjske bloke kamen z letnico dograditve?« — »Zato«, odvrne očka, »da bodo občani lahko izračunali koliko let je preteklo od graditve do ureditve okolice.« prucov horoskop Ž: Z zmanjšanjem kozmetičnih sredstev boš dosegla večje simpatije, posebno pri plavolascih. Ne boš mogla odvrniti suma, ki ga ima v tebi tvoja rivalka v ljubezni. Zaradi prirojene skromnosti si zadovoljna s svojim standardom. Ljubezni posvečaš skoraj več časa kot študiju. Ž: Svojo zaljubljenost boš vseskozi prikrivala tako kot pri nas prikrivamo gospodarske kikse. Rada se ponašaš s svojim neizmernim darom govora. Obožuješ pevce brez posluha. Sorodnik na položaju ti bo koristil, ker še zlepa ne bo rotiral. Z živci bolj slabo kaže. Ž: S tvojim zdravjem je kot s socialnim zdravstvom, zato boš morala nekajkrat iskati zdravniško pomoč. Doma boš še kar pridna in včasih celo solidna. Nekaj boš posodila m nikoli več videla. Poznanstvo v maju ti bo naprtilo težave. Ž: Čeprav nisi religiozna, boš v svojem okolju prisiljena verovati v bogove. Kmalu ponovno ugotoviš, da ni vse zlato, kar se pri nas reče. Zablestela boš v kulturni družbi. V jesen se bo močno oglasil materinski čut. Lotil se te bo pesizimizem. 23 <2—20 l* | vodnar 2) < —19 I RIBI 20 2.-2» 3 Oven 22 3—20 4 M: Vseskozi boš zelo varčen s telesnimi in duševnimi napori. Zaradi plače po učinku bo v denarnici velika praznina. Skesanost zaradi končane ljubezni kmalu splahni. Študiral boš le v deževnem vremenu. Svobode govora ne jemlji resno. Doma bodo večne pridige. M: Kot dober Jugoslovan, boš raje prikimaval kot protestiral, zato boš v svoji sredini priljubljen. Ona izkorišča tvojo prizanesljivost. Nadarjeni ti bodo omejili porabo alkohola, cene pa nikotina. Spomladi rahlo zboliš, vendar ne boš umrl, razen če greš k zdravniku. M: Kot ljubitelj pravljic rad prebiraš gospodarske članke. Pri ročnem delu boš imel več sreče kot pri umskem. Užival boš ob starih melodijah in mladih dekletih. Staršem si bolj v breme kot v pomoč. Napredoval boš v slabi družbi. Požrtvovalnost v pitju. M: Večkrat ne verjameš tega, kako je pri nas vse lepo in prav, zato ti bodo često očitali, da si nazadnjaški in nesocialističen. Ljubil boš iskreno in zvesto predvsem sebe. Dekle z velikimi načrti vidi v tebi copato. Bogat in bolan ne boš. Nudi v svojih skladiščih na debelo in v prodajalnah na drobno veliko izbiro blaga po zmernih cenah. Ž: Spomladi se boš zanimal za novo službo, vendar ti povsod ponujajo le delo. Odlično se znajdeš v huliganski družbi. Obožuješ moderne popevke in nerit-mično guncanje. Imela boš veli-so stranskih zaljubljenosti, ki pa bodo vse kratkotrajne. Obožuješ vse živali, razen bolh. BIK tl 4—ti $ M: Nagnjenje, da smešiš vse kar je v tvoji bližini, se še poveča. V diskusijah zastopaš navadno dvoje mnenj — napačno in svoje. Imel boš pogosta, vendar nekoristna poznanstva. Prepotoval boš skoraj več kot naše državno vodstvo. Srečna ljubezen z deklico iz Kozoroga. Finančno boš na psu. Ž: Fantje, ki jih vlečeš za nos, kmalu spoznajo tvojo naviha-nost. Za boljšo frizuro in linijo ti ni treba skrbeti. Obožuješ slabe filmske igralce in rada obračaš resnici hrbet. Še boš važna. Imela boš veliko sreče pri stavah. Dvojčka 72 i —Zi 6 M: Ko zaradi tihe ljubezni uničiš dvoje poplatov, spoznaš, da te vara. Često boš kot rdečegardist živalsko razposajen in boš tako zapravljal svoj ugled. Jesen bo naporna za telo, medtem ko se boš umskim naporom izognil. Pleša napreduje. Ž: Povečana nagnjenost k lepotičenju bo precej časa nepojasnjena. Rada gledaš naše televizijske oddaje, zato se mnogim zdiš čudna. Do polletja boš pod vplivom starokopitnega sorodstva. Sramežljivo skrivaš svoje čare. Nezaupanje in pretirana previdnost nista vselej na mestu. RaR 2? 6.-23 T M: Kmalu boš ugotovil, da pridnost ni vselej merilo za standard, zato se ti poraja nagnjenje h goljufiji. Finančno boš uspel, zato te bodo dekleta oboževala kot italijanske lovce. Na sejah boš navadno spal spanje pravičnega. Študij obesiš za precej časa na klin. o O Ž: Zaljubljenost v fanta s fičkom splahni, ker bi rada, da bi imel avto. Zaradi deviznih skomin boš vzljubila svetlolasega pokvarjenca, ki je zaposlen v tujini. Dandanašnje vsakdanje komedije in tragedije ti zamenjujejo obiskovanje gledaliških predstav, škodoželjnost bo tvoja krepost do julija, ko jo bo zamenjala ljubosumnost. lev Zo ■» —23 8 DEVICA 2$ 9^—23 M: Strah, da te odnese piš reforme, je neutemeljen, ker imaš v žlah-ti člana Zveze borcev. Varuj se čira na želodcu, ker rad piješ vino v naših gostilnah. V političnih debatah se dobro uveljaviš, ker si proti Johnsonu. Z brihtnostjo bolj slabo kaže. o Ž: Ker rada vtikaš v neprimerne stvari svoj nos, dobiš ostre graje in nahod. Zaradi prirojene lenobe ti je najbolj všeč pisarniška služba. Strah pred potresom in letalsko nesrečo je neutemeljena. Skomine po prepovedanem ne bodo popustile tako hitro Ljubosumna boš. M: Opravičeno ti bodo očitali, da si baba, čeprav še nimaš beatle frizure. Birokracija ti gre na živce, vendar se boš z njo sprijaznil. Rad boš delil z drugim — predvsem težave. Obeta se ti veliko praktičnih daril in poljubov. Poslušal boš neumne. C o s M: Ž: Razmere te prisilijo, da postaneš umetnica v varčevanju in ljubezni; ker svoje okolje premalo poznaš, se ti zdi to pošteno in lepo. V trgovini te nekajkrat o-goljufajo. Poletna noč ti prinese velike skrbi. TEHTNICA 2A 9 — 23 10 Na lastne sposobnosti se ne boš mogel opirati, zato boš propagiral miroljubno sodelovanje. Od nekoga, ki je član ZK, boš dobil priporočilo, kar ti bo pripomoglo k uspehu. V počitnicah boš študiral. Imel boš sitnosti s sod nikom za prekrške. Ž. Marsikaj boš počenjala zaradi formalnosti, zato se lahko zgodi, da kot že mnogi drugi, tudi ti postaneš članica ZK. Imaš ogromne možnosti za politično delovanje. Kje boš zapravila povišane prejemke, naj te ne skrbi. K zobozdravniku ne boš hodila samo zaradi zob. Maj te bo spremenil — v slabem smislu. ŠKORPIJON «0 —22 <» M: Veselilo te bo, ker ne bo moge’ nihče biti ljubosumen na tvoje uspehe. Blagajniške posle v ne kem klubu opraviš kot je to mri nas navada, vendar ne boš zarrf Doma te bodo oštevali zaradi poznega prihajanja domov. O* ’ tovstva se ti ni treba bati. Denarja bo bolj malo. Ž: Ko ugotoviš, da ne počenjaš nič pametnega, se odločiš za reformo, ki ti prav tako ne prinese nič dobrega. Uživaš zaradi mode, ki ti pristaja. Linijo si boš hitro popravila v študentski menzi. Nadležnega fanta boš neusmiljeno odpravila. STRELEC 23 n,—22 12 M: Opustiš dvome o ženski nezvestobi in postaneš hladen. Malokdo te lahko prisili k delu. Pri-voščil si boš marsikoga, posebno nižje — kot je pri nas navada. Prihranki med letom ti o-mogočijo enodnevno bivanje na morju. Tvoja resnost in standard sta enaka. Astrolog Franc železen VIC Z MALO ZAMUDE — Mar ne veš, da je pust zdavnaj minil, ko hodiš še ' maski? — Saj ne nosim maske zarad’ pusta, ampak grem v študijsko knjižnico, pa se bojim, da sO bom zadušil v njihovem »sel' haraju«, ki ga imajo v vezi Tovarna oblačil in perila Murska Srajce, perilo in konfekcija, pojem kakovosti in sodobnosti ELEKTROMLIN Lendava se priporoča s svojimi izdelki. Obrtno komunalno podjetje Lendava se vam priporoča s svojimi uslugami 1<3 Ukazi (Po Prešernu) Da ne smem, ste ukazali, mikrofona več vključit’; mal’ predolgo ste čakali, prej bi mor’li to storit. Da ne smem, ste ukazali, več zastonj k zdravniku it' pot, po k’teri smo stopali, nas je pripeljala v r... Moram da, ste ukazali, s štipend'jico skozi it’; ko pa vi ste družbi krati, sem več lačen bil kot sit. Moram, ste mi ukazali, v šoli pridno se učit’; sebi bi še ukazali, da me mor’te zaposlit’. Svojčas ste ukazovali, da čez mejo ne smem it’; zdaj me boste pošiljali, LOVSKI \l M. SOBOTI 1. 2. ko Če to pa To b' me mogli porabit. slabo ste gazdovali, ne smeli bi prikrit’; še zraven ste lagali, ne mor’m vam odpustit! Jani Žilavec MISLI Če bi ljudje govorili samo o stvareh, o katerih kaj razumejo, bi bilo zelo tiho na svetu. Čebela se je ukvarjala s pisanjem satir. Nekaj časa je brenčala, potem pa enkrat tudi pošteno pičila. Sedaj nič več ne brenči kajti čebele po piku umro. Ženske nekega naroda so bile nadvse sramežljive, niti približale se niso moškim. Tako je ta narod izumrl in z njim vred tudi ženska sramežljivost. VLtR 2 e Vlh>V ČISTI RAČUNI — 200 din sem dal za ta vaš BRUC! — No in potem ...? — Povsod prodajajo s popustom blago z napako, tu notri pa sem jih našel 199. — Zato si pa tudi plačal 199 dinarjev, en dinar pa za krajevni prispevek. — Kaj so že spet Amerikanci v M. Soboti? — Kje pa, to so se pripeljali soboški »trgovci« v službo. — Vidiš, to je vključevanje Prekmurcev v turistično leto. Naši strokovnjaki V naši, izoblikujoči se socialistični družbi obstojajo tri vrste strokovnjakov in sicer: strokovnjaki, ki so dobili to titulo od družbe, za svoje pretekle zasluge; nadalje strokovnjaki »s pravilnim prijemom« in nazadnje strokovnjaki s fakultetno izobrazbo. Prvi, to je strokovnjaki s »titulus honoris« so zaenkrat precej stabilni. Ti sorazmerno malo napredujejo, kajti tem je družba s »titulus honoris« zgradila hkrati tudi socializem. Taki ljudje naši družbi »malo« škodujejo, praktično /tudi zelo malo delajo. V glavnem so le na vodilnih položajih. Kljub temu pa so izpostavljeni kritikam in »subjektivne sile« često valijo krivdo nanje. Ker je med temi tudi nekaj občutljivih, je boljše, da jih pustimo pri miru in o njih ne govorimo mnogo. Lahko le na tihem upamo ... Malo manj od prvih, je strokovnjakov »s pravilnim prijemom«. Med te lahko mimo štejemo tudi obrtnike. To so ljudje, ki so ideje in koncepte socializma, ki ga hoč '-mo v bližnji prihodnosti zgradi'r povsem sprejeli, ker so se o njih prepričali že na lastni koži. Razlik'i-jejo se od prvih po tem, da z mirnejšo vestjo kupujejo uvožene avtomobile in da zaradi mladostnosti imajo daljše perspektive. In nazadnje imamo še kategorijo strokovnjakov, katero smo s tem nazivom začeli imenovati prav za 1 nja leta: strokovnjake s fakultetno izobrazbo. Teh je zaenkrat še zelo malo, zlasti tistih, ki so zaposleni doma, kajti te v glavnem izvažamo, ker nam predstavljajo enega, po naših vlaganjih najcenejših artiklov, ki jih prodajamo na svetovnem tržišču po sorazmerno solidnih cenah. Z ozirom na nataliteto le-teh je naša družba v silni nevarnosti. Labod, ščuka in rak Zato iščemo rešitve, kako bi tak nagel porast strokovnjakov s fakultetno izobrazbo umirili. Ali bodo poskusi ukinjanja višjih šol v Mariboru prinesli pozitivne rezultate? Jani ž. in Feri R. i č/. LAp ph* Ut VEH, TLMAp SM UE^ V^tEbUO , HA SLApi \E ?A TOlVEC ?EA^ TA H e vmm ^Molitev parazita Oče naš ne prosim več kruha. Padel mi v kljun je kot lastovki muha. In zdaj, viš, kljuna ne morem odpreti. Pa vendar, oče naš, dd se lepo, oj lepo živeti. Saj ta kruh sladak je tako, kot za gladnega skorjica bela. Plača je dobra in malo čednega dela. Oče naš, pameti kurji mehko sem postlal in za posteljco to, še boga bi prodal. Naj zgodi se kar hoče, jaz bom tih in predan, saj otrok v bajti se joče in končno nisem več sam. Požrl danes vse bom zato, kar včeraj trdil tjavendan sem tako. A če bo treba, bom jutri ono ponovil. Naš oče, saj svet vrti se, kot mlinski kamen. Zakaj gnilobo bi drezal? Tako naj bo! Amen. Kuharov Štej gospodarska oeroispooed Demokratični »Salto mortale“ Verujem v gospodarsko reformo, vsemogočno, in v IV. plenum CK ZKJ, ki je bil spočet od socializma, rojen na Brionih, trpel pod kritiko preprostega občana našega. Verujem v družbene parazite, vsemogočne, ki so bili kritizirani, odstavljeni s položajev na druge istovrstne položaje, zdaj korakajo spet proti nebesom in kujejo usodo naših občanov. Verujem, da smo na slabi poti, da napačno po njen stopamo, jo uničujemo in spet z novo reformo jo bomo zavažali, zaradi napačnih stopinj. Amen. JSrucove Modrije Kdo bo plačal in kdo bo odgovarjal za neuspeh reforme? Vse subjektivne sile Jugoslavije. — o — Najprej je bil bog in beseda je bila pri bogu. Beseda je prišla od boga, je meso postala in med nami prebiva. — o — Otrokom se pravljice pripovedujejo, za otroke se pravljice pišejo, otroci pravljicam verujejo. Jugoslovani pa smo otroci naše domovine. — o — Ce bralec ne ve kaj bere, ker pisec ni znal, kaj je pisal, gre za gospodarski članek. (Izposojeno!) — o — Privatni kmet se lejko mehanizej* ra tildi brez »Austrije« — s kresil* nov gobov, či za špice nebi mou pejnez. — Primi, nič se ne boj! — Ko pa imam zavezane oči. — Ko primeš, ti jih odvežemo, da nama ne bodo očitali, da sva uredila med štiri očmi. Industrija kovinske galanterije »PANONIJA« Murska Sobota IZDELUJE: galanterijske izdelke za gospodinjstvo in gospodarstva in naprave za kmetijstvo kot: vinogradniške škropilnice, brzoparilnike in drugo. Priporoča se vsem svojim odjemalcem! I N D I P — Lendava Industrija dežnikov in pletenin nudi senčnike vseh vrst in velikosti — za hotele, terase, plaže in vikende, nadalje tudi damske moške in otroške dežnike ter kakovostne volnene pletenine. Ote za pope! Li smej se mi sliijžbicd, smej, či me šoulanoga ti dej trbej. Ges šoule man, pa san lejko pop! Ščou biti upravni ali direktor san, pa 12 lejt premalo prakse man. Liki zadosta je tou, ka san lejko pop! Štipendijo davala mi je država, Zdaj me v r... brše njena uprava. Cerkev pa čaka me, ka mo ges pop! Trouba mo s predgance, krijčo mladijni, nikaj ne vdrte več našoj sredijni. Ote po pouti toj, kak san ges — pop! Bojmo vsi popi, pa pros’mo boga, ka ovin brez soul vdčni pokoj da; te m’ pa mi popi vodili naprej, delovna mesta, ge šoule trbej. Industrijsko podjetje za predelavo kovin in plastičnih mas MEHANIKA Lendava se še naprej priporoča svojim odjemalcem! Priporočajo se Vam Elektrotehnično podjetje »BLISK« Murska Sobota opravlja v okviru svoje dejavnosti razne usluge, elektroinštalaterska dela, nameščanje vodovoda in naprav za cntralno gretje ter izdeluje izdelke iz plastičnih mas. POMURSKA KREDITNA BANKA MURSKA SOBOTA z ekspoziturami v Ljutomeru, Lenda- vi in Gornji Radgoni OPRAVJA vse bančne posle — zbira hranilne vloge, opravlja devazno-valtune posle ii vse kreditne posle. Splošno gradbeno podjetje POMURJE Murska Sobota izvaja vse vrste gradenj — solidno, poceni in hitro! VARSTROJ Lendava Proizvajamo kvalitetne transforma-tgrje za električno varjenje tip »Furlan« MTO-135, MTO-180B, MTO-180 A, TO-250, TO-400. Varnostne naveze »TOMI«. JOŽE KOZAR — se priporoča z izdelavo strelovodnih naprav in vseh kleparskih del. Jože Kozar — kleparstvo Lendava Pralne stroje, hladilnike vseh vrst, vam hitro in strokovno popravi v izvengarancijski dobi »Servis« gospodinjskih aparatov in strojev za pralnice ANTON FIDERŠEK — Lendava Mlinska 14 Samo do 30. marca 1967 je še čas, da si kot novi naročnik VESTNIKA ali NEPUJSAGA pridobite pravico do sodelovanja v velikem nagradnem žrebanju — 10. aprila 1967 v Murski Soboti. Vrednost vseh praktičnih nagrad nad 800.000 starih dinarjev. — Prva nagrada: 200.000 starih dinarjev — Kompletna lista vseh praktičnih dobitkov bo objavljena v 11. številki Vestnika dne 23. marca 1967. PREKMURCI, PRLEKI, SLOVENJEGORIČANI! Še je čas, da si z naročnino za VESTNIK ali NEPUJSAG in s SREČO PRI ŽREBANJU zagotovite lep praktični dobitek. VESTNIK ali NEPUJSAG si lahko naročite: pri vašem pismonoši; na vseh poštnih uradih v Pomurju in občini Lenart; v Murski Soboti: na upravi Vestnika, Kidričeva 4; v Ljutomeru: na Turističnem biroju, Glavni trg; v Gornji Radgoni: v knjižnici Delavske univerze — prej lekarna; in v Lendavi: v Knjigarni »Vesna«. Solidno in kvalitetno vam izvrši vse krojaške usluge Žensko in moško modno krojaštvo ŠTEFAN in KOLOMAN ROUDI Partizanska Vsa elektroinštalacijska dela izvršuje hitro in solidno JOŽE NOVAK — Lendava Partizanska 15. — Kolega, vašega fička bi vam jaz po šihtu popravil. — Kaj pa rezervni deli? — Brez skrbi. Te bom jaz nabavil v podjetju. VODORAVNO: 1. Po revščini sorodnik cerkvene miši; 8. Pokrivalo oblin ženskega oprsja; 14. Vrsta težkih tankov; 20. Prebivalka glavnega mesta »prijateljske« države; 21. Matevž; 22. Osebni zaimek; 23. Dvorec v Wersaillesu; 25. Vrsta jedi; 26. Glasovna lestvica; 27. Zanke; 28. Najbolj razširjena rastlina; 31. Ocene; 32. Pozdravi s streljanjem; 33. velikani; 35. Spodnji del stavbe; 36. Življejska tekočina; 37. Droben; 38. Mlečna pijača; 39. Pivski izraz; 41 Ilovica; 42. Italijanski spolnik; 43. Planet našega osončja; 44. Značaj; 45. Aluminij; 47. Rimski pesnik; 48. Izumitelj žarnice; 50. Francoska fizik; 51. Veznik; 53. Zaničljiv izraz za nemške vojake; 54. Rimski pozdrav; 55. Bog ognjišča pri starih Rimljanih; 56. Nasprotno od star; 57. Brezpravni sloj; 58. Različna soglasnika; 59. Polovica; 60. Obdobje; 61. Oče; 62. Pripadnik plemena, ki je živelo na našem ozemlju; 64.Del kmečke opreme; 65. Stroj za zemeljska dela; 66. Kadar; 67. Plačilno sredstvo, ki je delno v veljavi tudi pri nas; 69. Sklepna beseda; 71. Klici na pomoč; 73. Simon Gregorčič; 75. Gora blizu Ljubljane; 76. Atol; 78. Pisemska kratica; 79. Trčenje; 81. Hvalnice; 82, Ostanek kart pri razdelitvi; 86. Borišče (v cirkusu); 87. Bakterije okrogle oblike; 88. Kruti rimski cesar; 90. Brezboštvo, komunistična vera; 92. Travna planjava; 93. Tukaj (latinsko); 94. Največje jezero na Finskem; 96. Tomaž Linhart; 97. Pri taroku skupina ragata, monda in škisa v eni roki; 98. Zadnja postelja; 99. Uprav-Ijalec kajaka; 101. Oranje; 102. Mesto v ZR Nemčiji; 103. Pozitivno naelektreni ioni; 105. Prekop; 106. Zensko ime (pape-žinja); 107. Industrijski kraj v Črni gori. NAVPIČNO: 1. Močvirska ptica, ki je zelo razširjena v Prekmurju (prinaša otroke); 102. Italijanska reka, ki teče skozi Rim; 3. Pisarne; 4. Darila; 5. Stevnik; 6. Nogometni klub; 7. Leseni polizdelek; 8. Star izraz za prekinitev .dela; 9. Mladič domače živali (često »ljubkovalnica« za bližnjega); 10. Nesrečno Adamovo rebro; 11. Zaporedni črki abecede; 12. Odisejeva domovina; 13. Nasprotno od sladko; 14. Denarna podporica; 15. Kemični znak za erbij; 16. Del anatomije, ki služi za sedenje; 17. Ime pisatelja Tweina; 18. Letopis; 19. Povest; 24. Ime ameriške filmske igralke Wood; 27. Duhovščina; 29. Kazalni zaimek; 32. Tovarna v Hočah pri Mariboru; 33. Kiloamper; 34. Ličinka trakulje; 37. Nasilje; 40. Staro germansko pleme; 43. Priljubljeno pasje stranišče; 45. Varnostni organi; 47. Vinorodna pokrajina v Sloveniji; 48. Grška boginja ljubezenskega pesništva; 49. Metode; 51. Dezertacija; 52. Ober; 53. Suknja na škri-ce; 56. Človek z najboljše plačanim poklicem pri nas; 58. Skupina ljudi, ki dela samo za svoje koristi; 59. Italijanski veletok; 60. Italijanska pevka zabavne glasbe (Tišina); 62. Olepšana podoba zadovoljnega življenja; 63. Egipčansko božanstvo; 64. Naš časopis, ki piše predvsem socialistične ode; 65. Pisarna, urad, poslovalnica; 68. Do nedavnega pri nas pomembna politična osebnost, sedaj pro-tidržavni element; 70. Plavalni klub; 71. Močan; 72. Telesna poškodba; 74. Slabega okusa; 76. Tanka bombažna tkanina; 77. Planinska ptica; 78. Nasprotno od drago; 80. Ilegalno prilaščanje tuje lastnine; 82. Josip Broz; 83. Otočje v Portugalski; 84. Znamka italijanskih avtomobilov; 87. Kura; 89. Pristanišče v Alžiriji; 91. Ime čike N; 92. Plaha gozda žival; 93. Nestrokovnjak (pri nas pogost na vodilnih mestih); 95. Letoviški kraj pri Opatiji; 97. Glas, zvok; 98. Krajni deli kopnega; 100. Skrajšan veznik; i02. kemični znak za barij; 104. Začetnici izumitelja dinamita. — Od kejc pa vij mladi mouž? — V sobočkon Spitali san doktorsko pomouč iško, gospoud Sveti Peter, pa so me z operacijskoga stola se k von poslali. PO JUGOSLOVANSKO BRUC izhaja enkrat letno ob akademskem plesu z brucovanjem — letos izjemoma po brucovanju. S prispevki so sodelovali: Anton Peršak, Evgen Emri, Feta Ismajlovič, Franc Železen, Jani Žilavec (odgovorni urednik), Jože Kozar, Jože Miholič, Štefan Kuhar in Štefan Vučak. Tehnično uredil Miodrag Radulovič — Tisk ZGP »Pomurski tisk«, Murska Sobota. Naklada 1000 izvodov.