ini.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1935.
Štev. 22.
Letnik LXXV. (Sol. leto 1934./35.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko politišRo glasilo J. V. V- — sekcife za dravsko banovino v Ljubljani
■ - _	____= Urvdnat™ bt mprnat LJmUJmMm, rnmiakmuk* *lUm	n* .rKM». NmfrmMkirmMik pUm* n* Mprtjtmmm». UHmJm mM UtrUk. Naroinina lebm
Mesečna gjrnoya »Mrosveia« «• ¿m» «* i».«»^ «• čw	v. ^ • o*^ «mu. <» ¿t*™*, ^ jv«. ^»/./«. r./^« j»/a
————i———— čuvajmo jugoslavijo!	————
Tovarištvo
Pomemben klic učitelja, ki deluje med narodom
Bili so časi, ko je bil pojem tovariš nekaj svetega in gorje mu, kdor bi si ga bil drznil oskruniti. Ne samo v ožji družbi tovarišev, ampak tudi v širši javnosti bi bil postal tak človek nemogoč. Vse življenje bi se bil vlekel za njim sramotni pečat.
V časih najhujših strankarskih razbesne-losti so se pač dbgodili taki žalostni primeri, a bili so le osamljeni in odobravali jih niso niti lastni, v srcu še pošteni pristaši strank.
Ne mislim pri tem tožiti za časi, ki so bili in jih povzdigovati pred sedanjimi. Zablode so bile, so in bodo. Vsi pa, ki smo bili priče polpreteklih in sedanjih časov, vendar lahko sodimo o današnji in včerajšnji gnilobi. Vsaj vsako leto enkrat bi si morali tudi v teh vprašanjih izprašati temeljito svojo vest in si brezobzirno pogledati v skrite kamrice svojih src.
Dan za dnem slišimo 'tožbe, kako strahovito se rahljajo med nami vezi tovarištva. Oblasti imajo baje mnogo pritožb, ki nam niso v čast. Nekateri kraji in tudi okraji so v tem oziru tako razvpiti, da se jih vse izogiba kot okuženih mesit.
Pogosto nastanejo spori med upraviteljem in učiteljstvom. Kdo naj preišče vse mogoče slučaje1, ki so povod srditim bojem na šoli!
Največkrat bo tu nekak hlapčevski duh, ki se ga mnogi med šibkimi ne more iznebiti. Vsak migljaj vaških veličin je tem bojazljivim naituram že povod, da se spravijo nad učiteljstvo. ki je menda zato tu, da tlačani tem podeželskim mogotcem. Gorje onemu, ki se zaveda svojega človeškega dostojanstva in se upa protiviti Butalcem, ko gre za kak klin na lestvici njihovega samoljubja.
Najdobrohotnejši odlok oblasti se v rokah takih natur izpremeni v pravo šibo božjo. S pretiravanjem se doseže vedno ravno nekaj nasprotnega. A našel se je že nekdo, ki je na odlok o zapuščanju službenega kraja prepovedal svojim »podložnim« hoditi na hrano v sosednjo, nekaj minut oddaljeno vas. In ta človek še nadalje vrši to nemoteno, v nadlego tovarišem, vaščanom in oblastem. Da je v takih razmerah vzgoja pod ničlo, je razumljivo.
Ni pa vedno upravitelj oni. ki zakrivi nesoglasja na šoli. Saj vemo, da na nekaterih šolah ni nikoli miru, naj menjajo še tolikokrat upravitelja. Tu so dostikrat vmes taki, ki so si pridobili po dolgoletnem službovanju v istem kraju na kakršenkoli način nekako pozicijo in so vedno gospodar položaja. S svojo pretkanostjo znajo ustvarjati nerazpo-loženja in se vesele, če jim gre seme v klasje. Gorje, če je upraviteljeva žena tudi učiteljica! Pri vsaki stvari vidijo njeno protežiranje. Žene učiteljev, ki niso učiteljice, pa najčešče prezirajo, ali jih celo žalijo. So pa seveda
tudi nasprotni primeri. Različen gmotni položaj vzbuja tudi v nekaterih srcih črva zavisti.
Taki ljudje pa se znajo v potrebi dobro prihuliti in v najskrajnejšem slučaju bi zatajili tudi svojo vero. Pred sodbo se naenkrat spremene v najkrotkejša jagnjeta in so v vseh primerih sama križana nedolžnost.
So med nami nesrečni značaji, ki so imeli spore po vseh službenih mestih in imajo vedno le oni prav. Njih gospodujoča narava ne prenese niti na j blagohotne j šega navodila. Čutijo se takoj užaljeni v svojem namišljenem dostojanstvu. To so navadno tudi naj-zvestejši oprode nove kaste, vaških in trških mogočnjakov, ki so vzeli v zakup ves patri-jotizem, delo za narod ©te. etc., se vrinili v vse mogoče organizacije, da pod krinko svoje laž ¡lojalnosti delajo krivico vsakemu, ki ne sledi slepo njihovim sebičnim namenom. Oni se vtikajo v vse javne zadeve, hočejo imeti povsodi prvo besedo in tovariš, ki jim je v svoji lahkomišljenosti in zaslepljenosti nasedel, ima po njihovi milosti na ponudbo najboljša službena mesta in more tudi pregnati v delu osivelega tovariša, ki slučajno ni priljubljen pri teh ljudeh. Ko lahkomiselni ubožec spozna, da se je v svoji zaletelosti močno pregrešil zoper tovarištvo, je seveda v dno duše razočaran. A kesanje je prepozno.
Stanovski organizaciji so taki tovariši najtežje breme. Navadno so to tudi najglasnejši zabavljači in kritiki, češ organizacija ne naredi za nas nič. Radi bi menda, da bi organizacija prestavljala one, ki njim niso ljubi.
Zvesti krivim naukom individualistične šole iščejo po stranskih potih tudi v organizaciji le zasebnih koristi. Zaljubljeni vase in svoje interese ne morejo trpeti nikogar poleg sebe. kdor bi se po njihovih mislih znal tudi kjerkoli uveljaviti.
Težko se je odreči vsem sebičnim nagne-njem. V to je treba novih ljudi, z drugo du-ševnostjo, pridobljeno s samovzgojo, ki bi zavrgla vse krive nauke, ki jih je vcepila vzgoja v pretekli, sedaj umirajoči dobi.
Mnogo govorimo, pišemo in razpravljamo o vzgoji. Začeti pa bi morali najprej pri sebi. Kako naj sicer kdo vzgaja druge, ko je pa sam nevzgojen.
Veliki oxfordski filozof pravi: »Najpopolnejši genrtleman je tisti, ki je najbolj nesebičen in najmanj misli nase.«
Stanovska organizacija si je napisala v program geslo: »Sloga«. S tem je mišljeno tudi tovarištvo. Kdor si tega ni privzgojil, naj gre svoja pota mimo organizacije in brez škode tudi mimo šole. Saj je obema le v v breme in nesrečo.
Vsa netovariška dejanja pa bo morala začeti organizacija temeljito iztrebljati, sicer se okuži sama. Tako izloča vsak zdrav organizem one svoje sestavine, ki mu ogrožajo obstanek.	Fr. L.
Komunike glavnega odbora o delu v JUU
Da bi se izvršil pregled dosedanjega poslovanja in dal večji zamah stanovskemu, prosvetnemu in kulturnemu delu, je v dneh 28.. 29. in 30. decembra posloval glavni odbor JUU in o svojem delu izdal naslednje poročilo:
Minister prosvete g. Štefan čirič je sprejel celokupen glavni odbor, zaslišal želje učiteljstva po njegovih predstavnikih in obljubil popolno moralno pomoč delavcem za slogo ter stanovski in šolski napredek.
O svojem delu je izdal glavni odbor naslednji komun ik e:
Glavni odbor JUU ie na svoji seji dne 28. 29. in 30. decembra 1934. pred poročili in referati, ki so bili na dnevnem redu, počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ko je predsednik izvršnega odbora poročal o vsem kar se je povodom tragičnega dogodka izvršilo, je glavni odbor konstatiral, da je ta dogodek bolno pretresel vse naše organizacijske edinice in da je izvršni odbor razumel tolmačiti žalostna čuvstva, ki so vladala v srcih vsega jugoslovanskega učiteljstva.
1.	Glavni odbor je z zadovoljstvom sprejel poročilo predsednika JUU glede prosvetnih, šolsko političnih in stanovskih vprašanj. Naito je podrobno pretresal in v celoti sprejel predložena načela v pogledu prosvetne, šolske in stanovske politike, po katerih bo v bodoče delal centralni odbor, kakor tudi vse organizačne edinice in posamezni člani.
Na podlagi referatov se je ugotovilo:
2.	Da se je mnogo storilo in doseglo uspehe v pogledu dviganja učiteljskega ugleda, učiteljske etike v splošnem in pri utrjevanju stanovske solidarnosti v organizaciji. Posebno se podčrtava kot pohvalna zamisel izdaja spominske knjige, ki bi vsebovala izražene misli velikih ljudi o uspehih jugoslo-
Zborovanje društvenih predsednikov
V sredo 9. januarja 1934. ob 10. uri dopoldne (po prihodu jutranjih vlakov) bo seja predsednikov sreskih društev v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Poročilo o seji glavnega odbora JUU.
4.	Poročilo blagajnika: proračun za poslovno leto 1934./35.
5.	Tekoče zadeve.
6.	»Gospodarski dan« — referira tov. A. Hren.
7.	Slučajnosti.
Prosimo, da se seje sigurno udeležijo vsi predsedniki sreskih društev ter vsi člani upravnega in nadzornega odbora sekcije. Ako bi bil kdo od predsednikov zadržan, naj se udeleži seje opolnomočeni zastopnik.
Tajnik: Metod Kumelj, s. r.
Predsednik: Ivan Dimnik, s. r.
III. seja upravnega in nadzornega odbora sekcije
bo v torek 8. januarja 1935. ob 16. uri popoldne v prostorih sekcije v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Tajniško poročilo.
3.	Poročilo o seji glavnega odbora JUU.
4.	Poročilo blagajnika: proračun za poslovno leto 1934./35.
5.	Tekoče zadeve.
6.	Razgovor o predsedniškem zboru 9. I. 1935.
7.	Slučajnosti.
Vse člane upravnega in nadzornega odbora vljudno prosimo, da se seje sigurno udeležijo.
Tajnik:	Predsednik:
Metod Kumelj, s. r.	Ivan Dimnik, s. r.
dra I. Zedinitelja«. apelira na vsa sreska društva in posameznike, da v mejah najvišje možnosti prispevajo, da bo mogel fond uspešno služiti svojemu namenu. Izvršni odbor je vzel v svoi delovni program zidanje novih in asanacijo obstoječih učiteljskih domov, kakor tudi snovanje učiteljskih ustanov za samopomoč.
9. Glavni odbor je uvide! potrebo, da Jugoslovensko učiteljsko udruženje se nadalje sodeluje v Internacionalni zvezi učiteljskih organizacij in da to ustanovo podpira v njenih stremljenjih. Ravno tako smatra za potrebno, da stopi JUU v čim tesnejšo zvezo z vsemi bratskimi slovanskimi učitelj-
skimi organizacijami. V to svrho bo naša organizacija sodelovala pri snovanju slovanskih učiteljskih lig, ki bi podpirale vseslovan-sko učiteljsko zajednico.
Ob zaključku svojega dela apelira glavni odbor ponovno na vise jugoslovansko učiteljstvo. da v duhu letošnje resolucije, kakor tudi vsled nacionalnih potreb sedanjosti še krep-keje podpira izvršni in glavni odbor v stremljenju popolne realizacije sloge in edinstva v naših vrstah in dela za kralja, narod, državo, šolo, prosveto in učiteljstvo.
Tajnik:	Predsednik JUU:
Milinko Lazič, s. r.	Ivan Dimnik, s. r.
Da ne bo nesporazuma
Obvestilo predsedniitva JUU
vanskega učiteljstva v kulturni in nacionalni borbi.
3.	Da je v pogledu moralne in pravne zaščite članstva povzel izvršni odbor vse, kar je bilo v njegovi moči, posebno v pogledu odprave vseh kvarnih vplivov na pravilen razvoj organizacije, kakor tudi na prosvetna šolska in personalna vprašanja.
4.	Izvršni odbor je povsem pogodil željo članstva s tem, da je na seji glavnega odbora iznesel predlog glede novih pravil in poslovnika, ki bo stavljen na dnevni red prihodnje glavne skupščine.
5.	Glavni odbor z neprikritim zadovoljstvom konstatira, da je v pogledu prosvetno šolskih vprašanj: šolskega nadzorstva, upra-viteljstva šol, šolskih knjig, učnega načrta, učiteljskih praktičnih izpitov in dr., podvzel izvršni odbor vse mere za čim boljšo rešitev teh vprašanj.
6.	Glavni odbor ugotavlja, da je stanovski in strokovni tisk na dostojni višini. Interes učiteljstva za lasten tisk je razviden v povišanju števila čitateljev in zvišanju dohodkov od listov.
Ravno tako pohvalna je akcija izvršnega odbora: a) za razširjenje duhovnega obzora članstva potom izdajanja novih pedagoških in književnih edicij; b) z izdajanjem izbrane mladinske literature in c) z izdajanjem lista, ki bo ustvaril tesnejšo zvezo doma s šolo.
V zvezi s tem delom je treba prav posebno podčrtati idejo izvršnega odbora o osnovanju jugoslovanske pedagoške matice, ki bi združevala vsa jugoslovanska pedagoška društva in ustanove.
7.	Reorganizacija uprave listov centrale kakor tudi podvzeti koraki v gospodarsko gmotnem pogledu dajejo jamstvo, da se bodo vsa dela te vrste vršila ekspeditivno in v zadovoljstvo članstva.
8.	Glavni odbor pozdravlja ustanovitev »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksan-
Na nekem zborovanju beograjskega učiteljstva so ob priliki poročanja o letošnji glavni skupščini nekateri člani iznesli gotove očitke.
Dasi so ti očitki neosnovani in se nanašajo največ na poslovanje letošnje skupščine in ne na delo sedanjega izvršnega odbora JUU, nismo dolžni nanje odgovarjati, vendar smatramo za potrebno, da o vsem tem poročamo.
Prvi očitek. Novi odbor ni zadosti delal.
Ako se upošteva, da je novi odbor šele pred tremi meseci prišel na to mesto, da je med tem časom moral ublažiti mnogo učiteljske nevolje v načelnih in personalnih vprašanjih, da je dbbil mnoge šolske in učiteljske probleme odprte, da je moral utrditi načelne poglede na vse to, tedaj je naša dolžnost opustiti skromnost — ker smo ta vprašanja reševali v miru in tišini brez kričanja in pompa — in pripomniti samo ono, kar je najmarkant-nejšega bilo izvršeno.
Sedanji odbor je preuredil administracijo tako, da delo ne zaostaja; izvršil je popravilo doma, reguliral vprašanje najboljšega načina za intervencije, uredil učiteljski koledar s šematizmom, pripravil izdajo članskih izkaznic, znakov in diplom, pripravil je predloge za spremembo finančnega zakona in za spremembo disciplinskega postopka; pripravil je pravila za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. za fond samopomoči in kreditno zadrugo. Zbral je snov za spomenico o prosvetnem, nacionalnem in kulturnem delu in sodelovanju učiteljstva v epo-hi ustvarjanja jugoslovanske države, snov za preureditev sistema praktičnih učiteljskih izpitov. snov za novi učni načrt in program za narodne in višje narodne šote, principe za nova pravila in poslovnik.
Radi tega je neosnovan očitek, da ta odbor ni delal. Še bolj neosnovan je očitek, da ima ta odbor močan kontakt s prosvetno centralo. Vprašanje je, kako bi se mogle vse učiteljske in šolske potrebe uspešno rešiti in kako bi se opravičene učiteljske zahteve mogle plasirati ako primanjkuje vsemu temu osnova za uspeh, a to je kontakt s centralo in potreba tesnega sodelovanja.
Temu dejstvu, ki je posebno dobro znano vsemu podeželskemu učiteljstvu, katerega vprašanja so bila rešena povečini v zadovoljstvo učiteljstva in šole, se dolguje mnogo, in resnica je, da je v zadnjem času število premeščenega učiteljstva mnogo manjše nego v prejšnjih letih.
Predsedstvo glavnega odbora ni iz Beograda. Očita se, da predsedstvo glavnega odbora ni bilo izvoljeno izmed oseb, ki stalno stanujejo v Beogradu in da je to »omalovaževanje« beograjskih učiteljev. Izvolitev predsednika izven Beograda se ne protivi pravilom, radi česar gremo preko tega; pripominjamo samo toliko, da je za predsednika sedanjega izvršnega odbora izvoljena oseba izven Beograda ravno na željo beograjskega učiteljstva, ki je še naglašalo, da prehaja preko vseh osebnih in lokalnih ozirov ter upošteva le načelnost in splošno korist.
Očitki finančnega značaja. Govorilo se je in so bili iznešeni tudi očitki finančnega značaja: a) rečeno je, da je sloga plačana. Vsota 30.000 Din, na katero se aludira, naj se po sklepu glavne skupščine izplača članom glavnega odbora za prihajanje v Beograd na seje. Prejšnji predsednik izvršnega odbora namreč ni hotel izdati naloga za izplačilo. Pozablja se ob tej priliki, da je naše učiteljstvo, prihajajoč na tri skupščine zaradi izmene odbora, ki mu ni bil po volji, potrošilo najmanj milijon dinarjev, a sedaj se očita neznatna vsota 30.000 Din, ki se ima izplačati za povrnitev stroškov za delo v dobro učiteljskega stanu. Ako glavna skupščina odloči, da se izplačajo stvarni stroški predsednikom sekcij članom glavnega odbora za prihajanje na sestanke, ki jih predsednik ni hotel sklicati in izplačati, ker je bil v manjšini. :edaj se to povračilo, ki ga je skupščina odobrila, naziva »honoriranje za delo na sporazumu«; b) 7.000 Din izplačanih iz blagajne JUU za izdatke »Jugoslovenske učiteljske reči« je samo začasen izdatek odnosno posojilo, ker se bo ta vsota povrnila, čim se denar iztirja od naročnikov. Glede zahteve, da plača članstvo po en dinar za venec Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ne smatramo za
potrebno odgovarjati in obžalujemo, da se .je med nami našla oseba, ki je iz tega naredila očitek.
Pravila. Nepravičen je očitek, da glavni odbor ne misli na spremembo pravil, nasprotno, ves material dobi glavni odbor, ki bo to stvar rešil v smislu želja vsega učiteljstva.
Kršitev pravil. Pripoveduje se, da so kršena pravila: a) ker je za predsednika glavnega odbora izbrana oseba,, ki ni iz Beograda, a člen 23. pravil dopušča to in volitev predsednika iz sredine glavnega odbora je povsem pravilna brez obzira na to, v Katerem kraju službuje; b) v izvršni odbor so izvoljene osebe, ki niso tedaj službovale v Beogradu, tako se pripoveduje, a pravila v čl. 18. pravijo, da morejo biti člani izvršnega odbora samo učitelji iz Beograda. Učiteljstvu je znano, da so predstavniki sekcij že v februarju. ko so bili pri g. prosvetnem ministru — dobili zagotovilo, da bodo osebe, izvoljene za člane izvršnega odbora, v kolikor niso iz Beograda premeščene v Beograd, Ta praksa se je uporabljala tudi prej, ko je bil za predsednika sekcije v Zagrebu izbran učitelj iz Sušaka, a za podpredsednika sekcijskega odbora v Sarajevu učitelj iz Šabca. In tedaj ni takratni glavni odbor, niti ostali, videl v tem nikake kršitve pravil; c) pravila so kršena, se navaja, tudi v tem, ker je v izvršni odbor izvoljenih 11 oseb namesto 10, kolikor predvidevajo pravila. Po pravilih je v izvršnem odboru 10 oseb in toliko jih je tudi izvoljenih. č) Govori se, da je že skupščina konstituirala odbor in tako kršila pravico glavnega odbora. Tudi ta trditev ni pravilna: skupščina je izvolila 10 članov v izvršni odbor in izrazila željo, da naj bo predsednik glavnega odbora tov. Dimnik, podpredsednik tov. To-dor Dimitrij evič in Dorde Mirkov. Glavni odbor je na svoji seji sprejel to, ugodil želji skupščine in izvolil navedene za glavne funkcionarje. Pravila ne branijo glavni skupščini, da izjavi željo, kdo naj pride v predsedstvo. Ako more glavna skupščina menjati pravila, sprejemati tudi druge za učiteljski stan važne sklepe, tedaj sme menda tudi izraziti željo, kdo naj bo vrhovni učiteljski predstavnik.
Sloga. Nekateri z omalovaževanjem govore o slogi. Koliko škode nam je povzročila nesloga in kako zelo nam ie potrebna sloga, se ie najbolje videlo na letošnji skupščini, ki je radi sloge prešla preko vsega onega, kar bi nas razdvajalo in ker je sprejela resolucijo z eno samo besedo »sloga«. Videlo se je tudi iz tega, ker je izvolila v izvršni odbor osebnosti iz vseh učiteljskih struj. V sedanjem izvršnem odboru je zastopano učiteljstvo vseh struj mnogo bolje, nego da bi se vršila volitev po najboljšem proporcionalnem sistemu.
Izvršni odbor se je trudil, da se kolikor mogoče vzpostavi sloga tudi po manjših or-ganizačnih edinicah, v kolikor je doslej ni bilo. To ni lahko doseči, ker je v gotovih krajih zastrupljenost velika, a drugod so povsem odpravljeni prepiri razdvojenosti in "nadejamo se, da Ibomo likvidirali neslogo povsod, kjer še obstoja. Dela se in delalo se bo za slogo, a upoštevati je treba, da je vedno nekaj takih, ki ne žele sloge in ki iščejo svoj uspeh v neslogi. Mi pa korakamo po potu sloge ne oziraje se nanje, ker je pretekla skupščina povsem jasno dokazala, da je ogromna večina učiteljstva za slogo.
Sprejetje resolucije sloge. Več kot čudna je trditev, da je letošnje predsedništvo vsililo resoluciio z eno samo besedo »Sloga«. Ako bi obstojalo vsiljevanje, ali bi mogla biti potem sprejeta resolucija tako soglasno in z navdušenjem, da ni bilo slišati .niti ¿nega glasu protesta. Ako bi obstojalo kako ne-razpoloženje večine, bi se gotovo slišali protesti in nezadovoljstvo od katerekoli strani. Spominjamo se iz prejšnjih let. na kak odpor je naletel vsak poskus vsiljevanja. Toda
t Mariji Marinkovi v spomin
Ko so že zvezde bledele in se je slutnja novega jutra porajala na vzhodu, Ti je zastalo srce. Tvoj poslednji dih se je prelil vanj, utrgal Ti je zadnjo življenjsko silo — in ni Te več bilo ...
Da Te res ni več?
Saj vendar še ni dolgo odkar si s toliko samopožrtvovalnostjo. živim ognjem in ne-ugaslim idealizmom oblikovala s svojo umetniško veščo roko male duše otrok, ki si jih toliko ljubila. Še Te gledam, kako si hodila med klopmi in vodila z brezprimerno potrpežljivostjo okorne roke malčkov ob njihovih prvih pismenih poizkusih. In mi vsi smo strmeli v Tvoje nenavadne uspehe, ki si jih dosegala posebej še pri pismenih izdelkih svojih učencev. Spominjam se, kako Ti je rekla ena izmed koleginj, ko si stala med nami:
»Povej, Micka, kako Ti to dosežeš. Saj delaš naravnost čudeže!«
Na Tvojih ustnih se je zazibal nasmeh zadrege, v obraz Ti je planila rdečica, ko si odgovarj ala:
»Beži. beži! Saj to doseže vsak!« Da, tako sikromna in tiha si bila. Sama vase si bila zatopljena in mnogi Te zato niso mogli prav razumeti. V Tvoji duši pa je svetilo žarko sonce, v Tvojem srcu je prebivala njegova toplota, ki si jo delila na nevsiljiv, skoro plah način med nas vse s prijazno besedo, dobrim pogledom, iskreno tolažbo. K Tebi je lahko prišel vsak v prepričanju, da bo našel razumevanje in dober nasvet.
Ko si zbolela, nismo mislili na neizprosno krutost Tvoje težke, trpljenja polne bolezni, nismo mogli misliti, da nam bo iztrgala Tebe, ki smo Te vedno poznali le močno in zdravo. Pa je prihajal zdaj eden, zdaj drugi k Tvoji bolniški postelji še vedno v veri, da Te najde bolj zdravo ali vsaj na poti okrevanja. In zdaj — — —?
na letošnji skupščini ne samo, da tega odpora ni bilo, nego se ni culo niti enega samega glasu proti. Tudi oni nekateri, ki so morda bili proti temu, so molčali, ker so videli v kaki izgubljajoči manjšini so.
Z resolucijo ene same besede »sloga« je, dala skupščina samo spontani izraz splošnega prepričanja, da se more s slogo doseči vse, a da v neslogi niti kilometrske resolucije pomagajo. Predlog za resolucijo »slogo« so sprejeli vsi člani odbora za resolucijo in vsa skupščina. Pravico govora je imel vsakdo. Ako ie sploh katera skupščina bila v tem pogledu liberalna, je bila to letošnja. Saj se spominjamo vsi nekega delegata, katerega ^ovor ni bil v nikaki zvezi z vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, pa mu je bilo vseeno dovoljeno, da je govoril do konca.
Avtoritetno vladanje glavnega odbora.
Poudarja se, da se na letošnji glavni skupščini ni odločalo po »svobodni volji delegatov sreskih društev« nego, da je vzela »vladavina avtoritete« iniciativo za sklepanje v svoje roke in da so »predstavniki sekcij, ki so spontano prevzeli dolžnost kandidacijskega odbora »izvolili odbor« in da so delegati samo čakali, da se jim sklep priobči. Če bi to tudi tako bilo. ali ni to najboljši dokaz, da so predstavniki sekcij in glavnega odbora pravi izraz razpoloženja in ogromne večine, da so vzrastli iz te večine, da poznajo razpoloženje in težnje učiteljstva, da v tem smislu delujejo in naletijo na soglasno odobravanje. Ako so predstavniki sekcij imeli inicijativo in podali gotove predloge in tudi kandidacijo, so vršili le svojo dolžnost, ker morajo vse pripraviti in predlagati skupščini, a ona odloča o tem: s sprejetjem, z odklonitvijo ali s spremembo. Nikogar se ni oviralo, da bi stavi j al predloge ali predložil kandidatno listo. Predlaganje samo ene liste pomenja, da je vladala na skupščini soglasnost pri ogromni večini, a ostala mišljenja so bila osamljena in se niso niti pojavljala.
Virilni člani. Sprememba pravil mora iti rednim potom, a sedanja pravila ni spreiela današnja uprava in se jih ne more njej očitati.
Sicer večina sedanjih »virilnih članov« zavzema istočasno mesta predsednika in delegatov in radi tega ta očitek odpade.
Tendonciozni so očitki, da predsednik in eden podpredsednik, ki sta dodeljena v Beograd prejemata dnevnice, ki jih. kot se poudarja, delajo odvisne od predpostavljenih
Oba sta prišla v udruženje vsled potrebe vzdrževanja sloge in nikakor ne iz osebnih ali gmotnih interesov. Pustila sta svoje družine in, po logiki onih, ki jima vse to očitajo, bi se morala onadva gmotno uničiti. Vsi vemo, da se po prvem mesecu dodelitve dnevnice znižajo na polovico, in vsi dobro vemo, koliko stane življenje samca v Beogradu. Radi • odstopimo mesto vsakemu, ki bi se hotel s temi dnevnicami obogatiti.
Najmanj morejo take dnevnice vplivati na zavednost onih, ki so tudi s svojim dosedanjim delom dokazali svoje stališče v stanovskih opredelitvah.
Predsedniki sekcij prevzeli oblast. Ako
bi bila to resnica, kakor se očita, bi to vsekakor bil povod za nerede. Da tega ni bilo, se imamo zahvaliti širokogrudnosti in taktu predsedstva, ki je vsa vprašanja izneslo pred skupščino in dovolilo popolno svobodo govora in sklepanja. Ta način je privedel do znane sloge in soglasnosti na skupščini.
V čem obstoja sporazum. Na vprašanje na kakšnem sporazumu je izvoljen novi odbor sloge in na čem so se tedaj in pred kom sporazumeli, odgovarjamo: sporazumeli so se na programu sprejetem 14. in 15. decembra 1933., da ga izvedejo v kolikor ni izveden. Dalje so se tudi sporazumeli na programu od 1. julija in 19. in 20. avgusta 1934. na glavni skupščini. A ako se niso v tem in s tem sporazumeli vsi, zakaj niso tega iznesli
Sonce sveti na Tvojo zadnjo pot. Meglena vrata je prodrlo, da Te zadnjič poljubi, kot da hoče pokazati da odhajaš — da si odšla od nas v lepše in boljše življenje, kjer ni zmot, bolezni in trpljenja... Da — jaz verujem, da Ti je dobro, kakor more biti dober le veliki, nam živim nerazumljivi mir.
Zbogom, Micka! Spomin Tvoj bo živel med nami, svetal in čist, kot izkristalizirani vzor posnemanja vrednega dela učiteljice z dušo in telesom-
Nuša Rapetova.
Mladini več nacionalne literature
Ob mladinskem romanu tov. Arnošta Adamiča: »Dva mimo smrti«.
Vsakdo priznava velik vpliv dobre knjige na čitatelja, zlasti še na mladega človeka. Naše mladinske knjižnice se polnijo povečini le s pravljičnimi motivi. Novi čas pa zahteva takih knjig, ki so zajete iz naše zgodovine, ki naj prikazujejo mladini vso tvnjevo pot tistih, ki so pripravljali temelje današnji veliki Jugoslaviji. Takih knjig pogrešamo in iz tega razloga so naši stanovski tovariši s severne meje stavili zahtevo na naši zadnji učiteljski skupščini: Več nacionalne literature v roke naši mladini!
Zanimivo je, da so pokazali na to pre-važno plat v literaturi in učiteljskega udej-stvovanja sploh, naši »severnjaki«, ki lahko pobližje spoznavajo in vidijo, kako vrši njih sosed z dobro knjigo narodnostno propagando.
Da mu je taka knjiga najboljše sredstvo — o tem ni dvoma!
•
Za božič sem prejel zanimivo darilce. Tov. Netko Adamič, učitelj v Zagorju je iz-
na skupščini? Onih nekoliko, ki nočejo sporazuma. nego hočejo le lastno mišljenje vsiljevati drugim, ostane izven sporazuma. Borijo naj se legalnim potom, brez neresničnega predstavljanja stvari, nego potom prepriče-y,anja. ifi ako morejo naj dobijo zaupanje učiteljstva in rednim potom prevzamejo upravo JUU. A mi, naslanjajoč se na sedanje splošno zaupanje učiteljstva, gremo po poti, ki
nam jo je učiteljstvo na glavni skupščini začrtalo.
Gornje objavljamo v informacijo članstvu sekcije JUU za dravsko banovino, da si bo moglo ustvariti jasno sliko o udruženju in tolmačiti ukrepe nastajajoče opozicije iz vrst beograjskih tovarišev.
O obrtnem nadaljevalnem šolstvu
V 21. štev. Učit. tovariša smo priobčili statistiko obrt. vajencev in vajenk po zdravstvenih okoliših dravske banovine. V naslednjem objavljamo nekaj številk o trgovskih vajeincih in vajenkah zdravniško preiskanih pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani za vso dravsko banovino v času od 1. januarja 1932. do 30. nov. 1934.
Leta 1932, je bilo 141 vajencev(-enk).
Leta 1933. je bilo 196 vajencev(-enk).
Leta 1934. je bilo 210 vajencev(-enk).
Skupaj 547 vajencev(-enk); ostali vajen-ci(-ke) t. j. 858 so zavarovani pri OUZD. Skupaj imamo trg. vajencev 709 in 696 vajenk skupno 1405. Pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu je zavarovan trgovski naraščaj iz večjih trgovskih obratov in podjetij. (Opomba: V vseh navedenih številkah manjkajo podatki iz Kočevja in Krškega.)
Koliko je izdala zbornica za TIO obrtniškemu naraščaju v obliki podpor obrtno nadaljevalnim šolam? Od 1. 1922. do 1933. je izplačala zbornica 1,937.300 Din podpor obrt-no-nadaljevalnim šolam, ali letno a 161.441 Din. Ako cenimo letne izdatke za obrtno-nadalj. šolstvo za vso dravsko banovino na 1,500.000 Din, znaša prispevek zbornice desetino.
Številčno stanje obrt. vajencev(-enk) in
število obrtno-nadalj. obiskujočih vajencev (-enk).
1930	13624	7726	5898
1931	12093	7258	4835
1932	10095	6764	3329
1933	8788	5640	3148
1934	8337	4923	3148
Skupno število
Od teh je obiskovalo šolo
Ostalo brez pouka
Leto	1926	14549	6821	7728
„	1927	14587	7031	7556
„	1928	14827	6924	7903
.,	1929	15155	7495	7660
Iz gornjih podatkov sta najbolj razvidna porast in padec konjunkture v narodnem gospodarstvu. Zaradi gospodarske krize je padlo celokupno število vajencev od 1. 1926. do 1933. za 6212, število onih, ki hodijo v šolo za 1898. Razumljivo je, da je padlo število tistih vajencev, ki so ostali brez pouka. Padec števila vajencev(-enk) je poleg gospodarske krize pripisovati dejstvu, da so obrtne zadruge predvidele v svojih pravilih obvezno številčno razmerje vajencev napram pomočnikom, ker odpade na vsakega mojstra, oziroma na vsaka dva pomočnika po en vajenec; zakon o obrtih predpisuje še posebej v § 257. določbo, po kateri določi ministrstvo številčno razmerje vajencev do mojstrov in pomočnikov.
Poleg navedenih dejstev je vzrok padca vajencev tudi mogočen napredek tehnike zadnjega stoletja. Racionalizacija in mehanizacija proizvodnje je poplavila s svojim tovarniškimi izdelki vse kraje in izpodrinila malo obrtništvo. V tem konkurenčnem boju med močno industrijo in malim obrtnikom išče slednji samopomoči v dobri stanovski organizaciji. ter v vestnèm teoretskem in praktičnem izvežbanju svojega naraščaja. Zalibog opažamo, da se ponekod zapirajo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev obrtno-nadalje-valne šole oziroma, da nekatere komaj životarijo od meseca do meseca.
Za razvoj tega šolstva ima največ zaslug osnovnošolsko učiteljstvo in to je treba upoštevati.	A.
Splošne vesti
NOVI PROSVETNI MINISTER.
V novi vladi, ki jo je sestavil g. Bogoljub Jeftič, je prevzel resor prosvetnega ministra narodni poslanec g. Štefan Čiric.
Novi prosvetni minister je rojen v Srem-skih Karlovcih kot sin znanega vojvodinskega nacionalnega delavca in književnika Izidorja Čiriča, ki je znan tudi kot mladinski pesnik. G- Štefan Cirič je študiral filozofijo in je bil nekaj časa tudi profesor na gimnaziji v Srem-skih Karlovcih, kjer je postal pozneje tudi župan, l. 1931. je bil izvoljen za poslanca sre-za staropazovskega.
Visoka in strokovna naobrazba novega g. prosvetnega ministra našega vrhovnega šefa, nas uverava, da bodo v njegovi osebi prav dobro zastopani interesi šole in učiteljstva.
Najiskrenejše ga pozdravljamo v prepričanju, da bomo v njem našli vedno zagovornika upravičenih teženj našega udruženia.
PROSIMO, POŠLJITE TAKOJ PRISPEVKE ZA POLE.
— Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani obvešča s tem vse tovariše in tpvarišice, ki študirajo svoje otroke v Ljubljani, da bo otvorilo s 1. septembrom t. L v svojem domu
¡n MU mm in ^»«¿fc mm. amwm
internat. Vanj bo sprejemalo predvidoma dečke in deklice predvsem iz učiteljskih vrst. Javite pravočasno podatke. Cene zmerne, hrana tečna in izdatna, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov: Frančiškanska 6.
—	Stalež šolstva in učiteljstva za dravsko banovino je zaradi podatkov neobhodno potreben za vsak urad. pa tudi učiteljstvu ga priporočamo v nabavo.
—	Jugoslovenski učiteljski kalendar 1935 sa školskom administracijom j šematizmom.
JUU u Beogradu je izdalo letos učiteljski koledar. Ta koledar je zelo obsežen in ima tudi šematizem vsega učiteljstva. — Cena koledarju Din 10.—. Vsi odbori se naprošajo, da zberejo naročnino za ta koledar in ga naroče skupno.
—	Vsem včlanjenim društvom ZKD v Ljubljani! Dne 6. januarja 1935. ob 9. uri dopoldne se bo vršil redni občni zbor ZKD Ljubljana v Zvezini predavalnici, Kazino, II. nadstropje. — Dnevni red občnega zbora je sledeči: dopoldne; 1. Nagovor predsednika. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Poročilo Zvezinih funkcionarjev in sicer tajnika in blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitve. 6- Slučajnosti. Popoldne se vrši delo v sekcijah: a) predavateljska sekcija, ki jo vodi
dal mladinski roman. V samozaložbi, prosim. V teh časih, ko se bore z izdajanjem knjig celo preizkušene književne založbe in tiskarne izda podeželski učitelj ob lastnem riziku 112 strani debelo, lično knjigo.
Roman, ki je namenjen mladini, pritegne tudi odraslega čitatelja. Jaz sem ga prečital v prvem zamahu.
V	zgodbi prikazuje avtor usodne dneve srbskega naroda, ki je moral zapustiti pred sovražnim navalom domovino in je ves skru-še>n prehodil pot preko Albanije. Na Krtu pa so se srbske čete osvežile in si opomogle. Ljuto so se vrgle nato v obrambo domovine pri Solunu in so junaško pregnale svoje zatiralce in rešile domovino.
V	ta okvir je spravil pisatelj zgodbo dečka Jove Jovanoviča iz Prizrena, ki je zbežal s svojo materjo — oče mu je že padel pred meseci — in z ostalo množico nesrečnikov. V zasneženih albanskih planinah je izgubil mater, njega pa so rešili v skromni albanski vasi. Tam ga je vzel pod streho mladi pastirček Suljo. Zdaj pride na dan, da Suljevi in drugi poznajo begunčkovega očeta. Mesar Jo-vanovič je pred leti v samoobrambi ubil Su-Ijovega očeta, ko mu je ta hotel oropati drobnico, ki jo je gnal z albanskega sejma.
Lepo je razpredel pisatelj albansko krvno maščevanje. Suljo se bori proti zahtevi domačih, da maščuje očetovo smrt s krvjo mladega Jove.
Oba fantička uideta zato z doma in bežita preko albanskih gora, koder se pomika evakuirana Srbija. Krasen je moment, ko sreča Jovo svojega starega kralja Petra I. na znani Planini smrti.
Jovo in Suljo stopita na Krfu v četo starega junaka Marka, iter se vneto borita na solunski fronti. Po končani vojni odideta oba mlada junaka na Suljev dom. koder na svečan način skleneta pobratimstvo in je s tem
ovržen madež z Albančevega rodu, ki je postal osramočen zato, ker Suljo ni maščeval očetove smrti.
Jovo poroči nato Suljevo sestro Fra in ljubezen dveh mejašev je podkrepljena še z rodbinskimi vezmi.
Zgodba romana je napeta, saj je napisan zelo fantastično. Prav lepo je napisano poglavje, kjer se bori Suljo s seboj. Pa mladi junak premaga zver v sebi in opusti misel na maščevanje, ter se stavi ves v službo prijatelja Jove.
Knjiga bo služila vnetemu učitelju kot razredno štivo ter bo pripomoček za zgodovinski pouk, pot ki sita jo napravila Jovo in Suljo pa bodo šolarji prav radi iskali na zemljevidu.
Jezikovno je roman zelo izpiljen. V vsem sem opazil le troje napak, ki jih ima na vesti tiskarski škrat. Na dveh, treh mestih mi niso bili všeč vmesni stavki, koder so vejice popolnoma odveč. Avtor bi prav lahko rabil za malenkostno število tujk naše 'besede, kakor na primer: fini živalski nagon, hero.jstvo.
Knjiga bi na svoji zunanjosti precej pridobila, če bi bila tiskana na boljšem papirju. Razumljivo je, da so čestokratf inicialke okrašene, to povzdigne zunanjost knjige. Ne razumem pa, čemu je tiskarna vsako prvo vrsto v novem poglavju stavila z velikimi začetnicami.
Naslovno stran je okrasil Stane Taufer, ki je takisto Zagorjan, kakor pisatelj romana. Knjigo pa je tiskala Blasnikova tiskarna v Ljubljani.
Mladinski 'roman: »Dva mimo smrti« Je nad vse važna knjiga ki je izšla v poslednjem času za našo mladino. Prav nobena šolarska, sokolska in druga mladinska knjižnica bi ne smela biti brez nje. Vsakdo bi jo moral citati, da bi se poglobil v Golgoto srbskega naroda in v njegovo Vstajenje, ki nas je združilo v širno domovino od Triglava pa do Vardarja.
Jože Župančič.
Srečno novo leto 1935
želi vsem
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, izplačuje vedno brez vseh omejitev ter jih obrestuje po 4 — 5%.
Denar lahko nakazujete z vsake pošte na naš poštno-čekovni račun št. 10.533.
dr. Mihalek; b) kino-sekcija, ki jo vodi g. Marn Fran; c) oderska sekcija, ki jo vodi g. Špicar in Pogorelec; č) mecklruštvena sekcija, ki jo vodi g. dr. Bajič. — Vsako društvo oziroma organizacija, ki je redni član ZKD, ima pravico poslati na občni zbor 1 delegata, ki ima 1 glas. — Pristop k občnemu zboru in pravico glasovanja imajo vsi člani, ki so poravnali db občnega zbora članarino za 1. 1934. Zato opozarjamo vsa društva, ki še niso izpolnila svojo dolžnost, da to čimprej store.
Osebne szadeve
—i Prevedeni so iz pripravniške v uradniško skupino 20. IX. 1934. učitelji(-ice): Ku-naver Franc iz Škocijana (Krš.).Milič Miro iz Drage (Met.), Krašovec Antonija iz Šalovcev (M. S.), Sušnik Helena iz Št. Janža (Krš.), Majcen Tatjana iz Kozja (Šm.). Merhar Milan iz Domžal (Kamnik). Rak Miloslav iz Krškega, Meliva-Trobec Sabina iz Poljan (Šk. L.), Faj-diga Vanda iz Zg. Tuhinja (Kamnik).
—i Napredovali so učitelji(-ce): Golma-jer Bogdan iz Sv. Križa v VII. — 11. II. 34.; v VIII. skupino 23. VII. 1934.: Sedej Pavla iz Grahovega (Log.), Horvat Julijana iz Stane-tinca (L jut.) in Grafenauer Ludvik iz Št. Danijela (Drav.).
l/čitelfski pravnik
-—§ Vprašanje: »Ali sme tožiti učna oseba privatno osebo zaradi 'razžaljenja časti brez ministrskega dovoljenja?«
Odgovor: za vsako tožbo v zadevi razžaljenja časti je potrebno predhodno dovoljenje.
—§ Vprašanje. Bil sem inameščen kot učite,lj-d'nevničar na narodni šoli, plačan iz »Bednostnega fonda« od 25. X. 1933. do 17. XI. 1933. in od 22. XII. 1933. med tem časom sem bil dodeljen na sresko načelstvo v L. kot brezplačen praktikant do 17. V. 1934., torej do dneva, ko sem bil sprejet v državno službo, potemtakem sem poučeval kot učitelj na nar. šoli več kot 5 mesecev.
Ali se mi more šteti ta doba 5 mesecev v dobo 20 mesecev efektivne službe, ki jo moram prebiti kot učitelj-pripravnik, da smem polagati praktični učiteljski izpit, z drugimi besedami, ali imam pravico, da delam ita izpit spomladi 1. 1936.
Odgovor. Po § 72. zakona o narodnih šolah more opraviti začasni učitelj praktični izpit če je uspešno delal 20 mesecev v osnovni soli toraj v razredu.
—§ Vprašanje. 1. Ali ima poročena učiteljica, ki je poročena z neučiteljem (mož tudi ni Uradnik, ampak privatnik) na stanarino? Ali ima dotična oseba pravico na stanovanje v naturi?
Ali lahko mož neuradnik in neučitelj stanuje zraven žene uradnice (učiteljice v stanovanju, ki ga dobi od krajev, šol. odbora?
Odgovor: 1. Učiteljica poročena z neučiteljem nima pravice na stanarino ne na na-turalno stanovanje po § 30. finančnega zakona za 1. 1933./34.
2. Ako pa nudi krajevni šolski odbor tej učiteljici ugodnost — to je stanovanje, ki ji ga po zakonu ni dolžan nakazati, ni ovire, da stanuje pri njej tudi njen mož neučitelj, pod pogojem, da pri tem ne trpe škode šolski interesi, odnosno pravice ostalega učiteljstva na šoli.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Naša gospodarska organizacija
—g Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prispevala sre-ska društva: Sv. Lenart 500 Din, Aleksinsko 1000 Din, Gornjegrajsko 40 Din. Jajce 487 Din, Laško 20 Din, Bjelovar 485 Din, Našice 1000 Din, Subotica 1000 Din, Vršac 250 Din, Velika Gorica 1060 Din, Čajetina 500 Din, Ba-jina bašta 1000 Din. Prej objavljeno 9190 Din. Skupaj 16.212 Din. Opomba: Blagajna objavlja samo one prispevke, ki so bili vplačani.
—g Učiteljski dom v Ljubljani se naj-iskreneje zahvaljuje tov. Mihajlu Vrbiču, nadučitelju v pok. v Sodražici, ki je daroval 1 obveznico za 100 Din in 4 kupone, skupaj 114 Din.	Blagajnik Učit. doma.
—g Učiteljska samopomoč v Ljubljani.
V decembru sta umrla Pavel Gorjup (336.) in Franja Ileršič (337.), oba iz Ljubljane. Sorodniki so prejeli 25.020 Din posmrtnipe. Samski zadružniki plačajo s poštnino po 11 Din, poročeni pa 21 Din. Uprava prosi, da nakažejo zadružniki dolžne prispevke takoj po preje: mu plače. Oni, ki odlašajo s plačilom do konca meseca, napravijo upravi mnogo nepotrebnega dela. Ker takih plačil ni mogoče upoštevati pri predpisih prispevkov za bodoči mesec, se nekateri jeze, češ. da so že plačali. Prosimo torej točnosti. Apeliramo tudi na zamudnike, da store svojo dolžnost. V preteklem letu je bilo samo 23 smrtnih primerov. Sorodniki so prejeli 288.690 Din posmrtnine. Srečno in zadovoljno Novo leto 1935. želi vsem svojim zadružnikom	Uprava.
Učiteljska
tiskarna
—t Viktor Parma * 20. februarja 1858., r 25. decembra 1924. Ob priliki 10 letnice smrti skladatelja Viktorja Parme, navajamo njegova dela, ki so še ori nas na zalogi:
Balkanska koračnica 14 Din.
Mladi vojaki, koračnica, 14 Din, za orkester 16 Din.
Intermezzo iz opere Ksenija 14 Din, za orkester 16 Din. dodatni glasovi 8 Din.
Caričine amazonke, potpuri iz opere 24 Din.
Povodni mož, balada, 40 Din.
Slovanske cvetke potpuri, 18 Din.
Triglavske rože. valček. 18 Din.
Zlatorog, koračnica, 10 Din.
Zlatorog, poutpuri, 18 Din.
Zlatorog, barcarola 8 Din, za orkester 20 Din.
Mina, valček iz operete, 20 Din.
O, te ženske, koračnica, 12 Din.
Bela Ljubljana, valček. 24 Din,
Pozdrav Gorenjski, valček, 20 Din.
Kuža muca, kuplet. 5 Din.
P osni j venec, poutpuri slov. pesmi, 20 Din.
Veseli pastir, 18 Din.
Veseli pastir, za orkester, 20 Din.
Koračnica amazonk, za salonski orkester, 20 Din.
Jadranska straža, koračnica, 10 Din.
Rokovnjači. material za zbor in orkester k nar. igri »Rokovnjači«, 80 Din.
Projekt za glas in klavir, 4 Din.
Poslednja noč, za glas in klavir, 4 Din.
Obenem pripominjamo, da imamo na zalogi sliko Viktorja Parme, v formatu 61.5 X 47.5 cm, cena 10 Din.
—t Pravkar je izšel album s 60 slikami pogrebnih svečanosti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Najelegantnejša in tehnično najpopolnejša izdaja. Cena v črno platno vezanemu albumu je Din 120.—. Dobi se v »Učiteljski knjigarni« v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru.
Obenem pripominjamo, da smo založili spominsko sliko »Narodni kralj« v formatu 22X30 cm, cena Din 3.—.
Vsaka šola naj naroči Album in to sliko, ki kaže pokojnega kralja v družbi kmetov.
—t Žirovnikove narodne pesmi. Da se
omogoči nabava vsakemu šoloobveznemu otroku Žirovnikovih narodnih pesmi (I., II. in III. del), ter Maroltovih narodnih himen in domorodnih pesmi, smo se odločili, da jim znižamo ceno na Din 1.— za komad. Ker se; zaloga vidno zmanjšuje, prosimo vljudno gg. upravitelje, da nam naročila čimprej pošljejo. Na vsakih deset enakih izvodov priložimo 1 izvod zastonj. Upamo, da se boste poslužili ugodne prilike ter takoj naročili pesmarice za vse šoloobvezne otroke.
—t Naročila. S 1. januarjem je stopil v veljavo nov proračun krajevnih šolskih odborov. Zlasti je važna varčna uporaba kredita za učila in šolarsko knjižnico. Vsa naročila točno izvršuje Učiteljska tiskarna in daje potrebna tozadevna pojasnila.
—t Svoji k svojim! — Mnogo učiteljev sodeluje pri občinah, cestnih odborih, kmetijskih podružnicah, itd. Tovariši, potrudite se, da bodo te korporacije naročale pisarniške potrebščine pri Učiteljski tiskarni, ki vedno postreže s prvovrstnim blagom po zmernih cenah.
Šolski radio
—r XIII. teden. V petek 11. januarja bo ob 11. uri govoril mladini g. Vekoslav Mlekuž »Prenos vaše prisege na Oplenac«. Oddaja bo v obliki razgovora z učenci ter ima sledečo vsebine.
Pomen prisege 180.000 učencev. Opis skrinje in knjig s podpisi. Potovanje do Beograda in utisi iz naše prestolice. Pot od Beograda do Mladenovca in od tu do Topole. Oplenac, grobnica Karadordevičev, poslednji dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Torek 15. januarja: Na meji večnega ledu; g. dr. Oskar Rey a.
Petek 18. januarja: Kako iščemo rude; g. Josip Žabkar.
Torek 22. januarja: Lutkovna igra; Sokol na Taboru.
Petek 25. januarja: O naši jugoslovenski glasbi; g. prof. Emil Adamič.
V	kmetijskem radiu bo v nedeljo 6. januarja ob 7.30 predaval gosp. Anton Viranit: O kaktejah.
V	nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednja predavanja:
Nedelja 6. januarja: I. štev. hrvatskega lista. (Prenos iz Zagreba.)
Ponedeljek 7. januarja: Pravoslavni božični običaji in pesmi. (Prenos iz Beograda.)
Vsak učitelj(ica)
je lahko član
Učiteljske tiskarne!
Stanovska organizacija JUU Iz sekcije
—s Seznami neorganiziranega učiteljstva.
Odbore sreskih društev naprošamo, da dostavljajo sekciji poleg članskih seznamov tudi po en izvod seznama neorganiziranih učitelj ev(-ic). Opozarjamo, da sta doslej to storili le dve društvi.
—s Odgovori na okrožnici sekcije. Prosimo, da pošljejo sreska društva odgovore na sekcijske okrožnice takoj. Z netočnim pošiljanjem odgovorov je vsako delo ovirano.
—s Tolmačenje čl. 22 pravil JUU. Izvršni odbor JUU je dostavil sekciji sklep o pravilnem tolmačenju čl. 22. »Člen 22 pravil JUU naj se tolmači tako: ako najmanj 50, 30 odnosno 15 članov skupščine pismeno zahteva tajna glasovanja, se mora glasovati tajno. Če pa ni stavljen predlog o tajnem glasovanju se glasuje javno.«
iz društev s
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG zboruje v soboto 19. j an. 1935. ob pol 10. uri predpoldne v Narodnem dlomu v Mariboru. Spored običajen, razen tega predavanje in razgovor o izkustvih s sedaj uvedenimi uradnimi knjigami in šolarskimi listinami. Zbor vsake šole na j si izbere vsaj enega poročevalca, ki v imenu učit. zbora priobči poročilo o izkustvih in morebitne predloge. Ob pol 9. uri, t. j. eno uro pred zborovanjem, je seja upravnega in nadzornega odbora!
Predsednik.
Poroflla:
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo 15. decembra 1934. v Ljubljani pri Mikliču. Navzočih 80 članov.
Predsednik tov. Župančič Jože je otvoril zbor z vzklikom »Čuvajmo Jugoslavijo!« V globoko zasnovanem govoru se je poklonil manom blagopokojnega kralja, ki nam je bil najvišji Vzornik-Učitelj! Stoje in s slava klici je članstvo blagoslovilo Njegov spomin, nato pa so navdušeni vzklikali novemu vladarju kralju Petru II.
Tov. Veber Lojze je potem živahno orisal romanje našega učiteljstva na Oplenac, kamor so nesli podpise vdanosti vseh naših šolarjev. Žalna komemoracija se je zaključila z žalnim premorom in s podpisovanjem na spominski listini.
Po odmoru se je pričel društveni občni zbor. Predsednik je pozdravil sreskega šol. nadzornika tov. Ivana Beseljaka in vse navzoče.	>
Tov. Župančič je podal nato izčrpno si-tuacijisko poročilo. Vsa poročila so bila sprejeta. Po prečitanju tajniškega in blagajniškega poročila je bil sprejet absolutorij s pohvalo.
Zatem je bilo zborovanje posvečeno gospodarskemu problemu: tov. Veber je referi-ral o naših gospodarskih organizacijah, posebno še 0 Učiteljski tiskarni, ki vabi vse V krog zadružnikov. Tov. Kovič Leopoldina je govorila o zadrugi Dom učiteljic.
Pri volitvah je bila predlagana le ena lista in so bili soglasno izvoljeni: v upravni odbor: Župančič Jože, Klovar Štefanija, Taufer Ven-česlav, Veber Lojze, Švajger Marija, Adamič Arnošt, Kopriva Janez, Rost oh ar Drago, Ko-lenc Lojze, Kovič Leopoldina. V nadzorni odbor: Vinko Okorn, Lojze Intihar, Lovro Jevnikar, Marica Koritzkv. Eliza Žgur. Razsodišče: Pelko Matija. Turnher Edmund Le-nardič Peter, Rode Zinka. Zaščitni odbor: Župančič Jože, Kopriva Ivan, Veber Lojze, Tramte Marija.
Sklepi: Vsak član naj plača 1 Din za venec na krsto kralja Aleksandra.
Naročnina za knjige SŠM se naj plačuje sreskemu poverjeniku itov. Rostoharju.
Vse tiskovine naj bodo premišljeno sestavljene, da ne bo potreba zanje večnih navodil in dopolnil (predlog tov. Jevnikarja').
Zborovanja se naj vrše menjaje v litijskem in višnjegorskem predelu ter v Ljubljani, kakor je bilo običaj že doslej.
Januarsko zborovanje naj bo posvečeno vprašanju smučanja in zimskega športa v osnovni šoli. Vrši se naj tudi s praktičnimi vajami na Polževem pri Višnji gori.
Za izvedbo nekaterih sklepov, o katerih je razpra'vljal občni zbor, se pooblasti odbor, da ukrene vse potrebno. Jože Župančič, preds. Klovar Štefanija, ta j.
+ SRESKO UČIT. DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. je imelo svoj redni občni zbor dne 5. dec. 1934. v Sv. Lenartu v Slov. gor. Navzočih je bilo 42 članov(-ic), t. j. 84%.
Preden se je začel pravi občni zbor je imel tov. predsednik govor, v katerem je z globokimi besedami očrtal življenje in delo kralja Mučenika, ki je postal žrtev zločinske roke. Po govoru je bil v počastitev spomina enominutni molk in desetminutni odmor.
Sledilo je situacijsko poročilo. Nato so bila poročila o banovinski in državni skupščini in poročila dosedanjega odbora. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. V preteklem letu je imelo društvo 10.752 Din dohodkov in 7974 Din izdatkov. Pred volitvami je predlagal tov. Jant Radovan, da bi se naše društvo razpustilo in priključilo drugam, toda ker to ni bilo na dnevnem redu in je bila tudi večina članstva proti, se ta predlog ni obravnaval.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je takole konstituiral: Štuhec Jakob, predsednik; Porenta Stanislav, tajnik; Rogl Franc, blagajnik; Horvat Angela, Stumpf Lu-dovik. Golob Josip odborniki. Nadzorni odbor: Ferlinc Anton, predsednik; Križnic Josip, podpredsednik; Selak Kristina, tajnica; Kocuvan Adolf in Zinauer Andrej namestnika. V knjižnični odbor so bili izvoljeni: Košenina Vlado, Zinauer Marija in Vipavec Viktor. Poročevalec za »Naš rod« je ostal Ferlinc Anton. za izvenšolsko udejstvovanje pa Vižintin Rudolf.
Članarina ostane za prihodnje leto ista kot je bila doslej.
Občni zbor je bil zaključen z določbo, da bo prihodnje zborovanje v januarju. Štuhec Jakob, preds. Porenta Stane, taj.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V ŠKOF JI LOKI je imelo svojo redno skupščino 24. novembra 1934. v dvorani nove deške šole v Škofji Loki. Pred simbolično dekoracijo, je otvoril zborovanje predsednik, tov. Vojteh Debeljak, ki je vse prisotne kar najprisTČneje pozdravil, imenoma pa poveljnika prvega planinskega polka, polkovnika Mihajla Lukiča z vsem oficirskim zborom, zastopnika škofjeloške občine mag. phar. Otona Burdycha, predsednika zminške občine Pavla Dolinarja. direktorja banovinske mlekarske šole ing. Srečka Šabca in veroučitelja, prijatelja učiteljstva, Ivana Veiderja.
V kratkih besedah je očrtal predsednik veliko osebnost iblagopokojnega, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. kot nosilca narodne prosvete in ljudske omike, nakar je imel tajnik društva tovariš Ivan Mihelič prekrasen, slavnostni komemoracijski govor, v katerem je označil kot prvo in najvišjo nalogo učiteljstva, da se ono z vsemi svojimi silami posveti vzgoji mladine v duhu svetega izročila našega nesmrtnega kralja: Čuvajte Jugoslavijo. S petminutnim molkom, se je poklonilo nato učiteljstvo spominu Velikega pokojnika. Za tem pa je z živio klici izrazilo svojo vdanost in zvestobo ljubljenemu Nj. Vel. kralju Petru II.
Po desetminutnem odmoru se je pričel redni občni zbor. Tov. predsednik je poročal o važnejših dogodkih v JUU.
Sledilo je izčrpno poročilo tov. tajnika Miheliča in blagajničarke tov. Geli Debevče-ve in razgovor glede pristopa deležnikov k Učiteljski tiskarni.
Izvoljen je novi odbor, ki se je na prvi seji konstituiral naslednje: predsednik Vojteh Debeljak, podpredsednik Janko Kokalj, tajnik Franc Košca, blagajničarka Anicav Ter-pinova, odborniki Edvard Vidic, Vida Štolfa in Clemente Ecfvin. Namestniki: Josip Zupančič, Vida Kocijančič in Štefe Janko. Nadzorni odbor: predsednik Jakob Rojic in člana Franc Rebolj in Tarina Juvanec. Namestnika: Andrej Likar in Viktorija Reboljeva. Vojteh Debeljak, preds. Košca Franc, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je imelo svoj redni občni zbor dne 7. decembra 1934. 1. v kočevski narodni šoli. Pred začetkom je . imel tov. predsednik H. Krnet v za to primerno okrašeni šolski telovadnici spominski govor o blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Svečanosti sta prisostvovala zastopnik sres. načelstva 'g. dr. Makar in sres. šol. referent g. Betriani.
Po 10 minutnem odmoru se je vršilo zborovanje v šol. sobi. Tov. predsednik je pozdravil navzoče, zlasti zastopnika sr. nač. g. dr. Makarja, novopristopivše tovariše(-ice) in številne brezposelne abituriente, ki so pose-tili zbor.
Pri dopisih se sprejme naknadno proračun sekcije za 1. 1934./35. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, iki so biLa soglasno sprejeta, nato še poročila o banovinski in državni skupščini.
Izid volitev je bil sledeči:
Upravni odbor: Kmet H., predsednik; Križaj K., podpredsednica: Čok A., tajnica; Klun N., blagajničarka; Žitko M., Sumperer I., Vončina D., odborniki. — Namestniki: Rup-nik A., Kadunc I., Hočevar M.
Nadzorni odbor: Janežič G., predsednik; Lovšin I., tajnica; Blenkuš A., odbornik. — Namestniki: Stolfa P., Kos P.
Zborovanja se je udeležilo 93 članov ali 71.53%.
H.	Kmet. preds.	Cok A., tajnica.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA VZHODNI
DEL je imelo svoje zborovanje dne 10. dec. 1934. v telovadnici II. deške osnov, šole v Ljubljani.
Pred rednim zborovanjem je tov. predsednik v jedrnatem govoru citiral tudi pismo, ki ga je naslovil bkgo pokojni Viteški kralj_ Aleksander I. Zedinitelj učiteljstvu. »Prežeti ljubezni do svojega naroda in .svojega težavnega a vzvišenega poklica, so graditelji narodove duše, njegove nacionalne zavesti in kulture. Da bi popolnoma ustrezalo željam in na-d)am, ki jih polagata vanje njihov kralj in narod. mora biti jugoslovansko učiteljsko udru-ženje, ki združuje vse sedanje in bodoče jugoslovanske učitelje, žarišče prosvete, steber jugoslovanskega nacionalizma in pobuda vsem lepim stremljenjem v bodočnosti Jugoslavije.«
Sledilo je razpravljanje o društvenih zadevah in je bil izvoljen tov. Vouk za referenta glede Učiteljske tiskarne.
Na zborovanje je prišel gosp. banski nadzornik Drnovšek, ki ga je tov. predsednik iskreno pozdravil ob aplavzu vseh navzočih.
Nato je podal svoj znanstveno obdelan referat g. H. Tuma. Po zahvali predsednika g. referentu je sledilo nadaljevanje razpravljanja o društvenih zadevah in se je soglasno sklenilo, da prispeva vsak član v »Socialni fond« po 5 Din.
Tov. tajnik je v kratkem poročilu orisal vtise iz Beograda ob priliki kraljevega pogreba, kjer je bil kot društveni delegat, kakor tudi o Oplencu, zadnjem dlomu blagopokojne-ga kralja.
Tov. banski šolski nadzornik Drnovšek je obširno poročal o delu za nove učne načrte. Za njegova izvajanja se mu je tov. predsednik v imenu članstva toplo zahvalil.
Ob zaključku je to.v. predsednik apeliral na članstvo naj ostane stanovsko zavedno in zvesto idealom učiteljskega stanu. Kosin. pred.	Tomšič, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo v soboto dne 15. dec. 1934. v Velenju. — Udeležba je znašala 96%.
Pred rednim zborovanjem je imel tov. predsednik govor v počastitev spomina na biagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra
I.	Zedinitelj a. Zborovalno šolsko sobo so velenjski tovariši lepo uredili in okrasili sliki Nj. Vel. kraljev Aleksandra I. in Petra II.
Po žalnem govoru je tov. predsednik odredil odmor, nakar je otvoril redno zborovanje.
V počastitev spomina umrlih tov. Lukma-nove in Viher j a Leopolda smo nakazali 200 Din za Majstrov kamen Učit. domu v Mariboru.
Pogreba Nj. Vel. Vit. kralja Aleksandra I. Zedinitelj a so se udeležili sledeči tovariši: Vreže Jurij za naše društvo, Menhard Alojz za občino Topolščico in Robinščak Srečko za Sokol, društvo v Šoštanju. Poklonitve^na Oplencu pa tov. Majer Srečko iz Šoštanja in Pokeržnik Ferdo iz Škal. — Odbor je imel 16. okt. žalno sejo za blagopokojnim kraljem v Šoštanju, odkoder smo odposlali sožalne brzojavke Nj. Vel. kraljici Mariji ter knezu namestniku Nj. Vis. Pavlu, vdanostno brzojavko pa Nj. Vel. kralju Petru II.
Za socialni fond JUU prispeva naše društvo znesek 100 Din.
Tov. Jenko Metod je predaval o temi »Moderne psihološke struje«, kar je dalo povod obširni debati.
Vrečko preds.	Rudolf Macarol, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH je zborovalo 7. dec. 1934. v Brežicah. Navzočih 78% članov.
Pred zborovanjem je bila žalna komemo-racija za -blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Tov. predsednik ga jo orisal kot otroka, regenta, vojaka, zmagovalca, človeka, voditelja, vzgojitelja, kralja in učitelja.
Sprejeta predloga:
1.	Vsaka šola naj se obvezno naroči na spominsko izdajo svoječasnega pisma blago-pokojnega Viteškega kralja naslovljenega učiteljstvu.
2.	Društvo naj prispeva iz svojih sredstev po zaključku društvenega odbora primeren znesek v socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. na ta način, da istega nakaže naši stanovski socialni ustanovi — Učiteljskemu domu v Ljubljani.
Zborovanje:
1.	dipl. agr. g. Jamnik je podal izčrpen pregled našega gospodarskega stanja z ozi-rom na kmeta. Poudarjal je razliko kmetstva in kmetijstva — kmeta smatrajmo kot podjetnika, ne kot družaben sloj. Prikazal ie veliko prednost zložbe kmečkih parcel. Potom narisa je pokazal zanimivo sliko našega uvoza in izvoza v zadnjih letih. Primerjal je inozemske pridelke s t. zv. »znamko«, doseženo s standardnim blagom — z mešano robo našega neorganiziranega kmeta.
2.	Tov. predsednik je podal situacijsko poročilo in pozival neorganirano učiteljstvo k strnitvi v enotno stanovsko fronto sreza.
Knapič, predsednik.
Svetinova, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je
imelo svoje redno zborovanje dne 15. dec. 1934. ob 10. uri v Kozjem. Navzočih 42 t. j. 77%.
Pred pričetkom zborovanja je imel tov. predsednik spominski nagovor za blagopokojnim našim Viteškim kraljem Aleksandrom. Očrtal nam ga je kot vzor miru in sloge, kot najboljšega državnika in največjega prosveti-telja našega naroda. Z vzklikom »Slava!« je bila žalna sveč a nosit zaključena — nakar je sledilo redno zborovanje.
Predlogi in sklepi:
1.	Na dopis SŠM, da naj se pobira članarina skupno s članarino društva se sklene, da bodo prostovoljni člani SŠM prispevali članarino skupno z društveno.
2.	Uvedli naj bi se zopet izkazi za 8 šol. let, katerih izdajo naj bi prevzela banov, sekcija. Čisti dobiček naj bi ostal za domove.
3.	Za »Socialni fond« se je nabral enkratni prispevek v znesku 75.75 Din.
4.	Na odgovor »Branibora« se predlaga, da se mu ponovno primerno odgovori, upoštevajoč obe pismi.
5.	Na dopis »Sreskega društva Brežice«, glede prevčlanjenja učiteljstva iz Podsrede v 'tamošnje društvo, izrazi vse učiteljstvo toplo željo, da ostanejo prizadeti ueitelji(-ice) še nadalje včlanjeni v našem društvu.
6.	Društvo sklene, da se ponovno prosi sekcijo JUU, da intervenira pri banovinskem šolskem odboru v Ljubljani, sklicujoč se na določila § 139. zak. o nar. šolah, da ne črta več po kraj. šol. odborih odobrenih postavk šol. proračunov.
Tovariš Zehrer je prečital referat: »Domovina in narodnost v vzgoji naroda«. Tov. predsednik se mu v imenu vsega učiteljstva zahvali.
Tov. blagajnik prosi vse one člane, ki dolgujejo na članarini, da to poravnajo do 15. januarja 1935., sicer se bo moralo sodnim potom izterjati.
Prihodnje zborovanje bo februarja 1935. v Kozjem.
Albert Čok, preds. Kleč Tončka, tajnica.
Srečno novo leto!
Učiteljska knjigarna v Ljubljani in podružnica v Mariboru
UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, ljubljana
MESTNI TRQ 2« ♦ STRITARJEVA ULICA S
Avgust Agnola
LJUBLJANA
TTRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in Sip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter u splošno gospodinjstvo. Lnkanzni predmeti.
■
S ■
5
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA ČRNOMELJ IN METLIKO je imelo dne 7. dec. v Gradacu redni občni zbor, katerega se je udeležilo nad K vsega učiteljstva.
Po otvoritvi je povzel besedo takoj tov. Špan France, ter se v imenu vsega učiteljstva Belekrajine z izredno krasnim komemorativ-nim govorom oddolžil spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja.
Učiteljstvo je poslušalo žalni govor stoje in je ob sklepnih besedah »Večna slava in nesmrten spomin Viteškemu kralju Aleksandru Prvemu, Zedinitelju« ,s trikratnim slava klicem oddalo poslednjo počast mrtvemu kralju Mučeniku.
Poslevodeči podpredsednik tov. Just Mar-telanc je pozdravil nato podpredsednico JUU sekcije za dravsko banovino, tov. Francko Završanovo, ter podal naito kratko situacijsko poročilo.
S strani kandidacijskega odbora je bila predložena naslednja lista: 1. Ljubic Matko. pred.; 2. Razpotnik Albin, I. podpreds.; 3. Martelanc Just, II. podpreds.; 4.Vilfan Maksimilijan, tajnik; 5. Vrezec Marko, 6. Špan Firance in 7. Kugler Mirko s tremi namestniki, nadzornim odborom in njegovima dvema namestnikoma. Odbor je bil izvoljen soglasno, brez najmanjše debate.
Zbor je nato na predlog tov. predsednika Ljubica sklenil, da iztirja ves dolg na članarini v treh zaporednih mesečnih obrokih, po-čenši s 1. jan. 1935. 1. Kdor pa v tem času ne poravna svojih obveznosti napram društvu, bo kratkomalo izključen in se bo sodnoprav-nim potom iztirjalo od njega dolžno članarino.
Tovarišica podpreds. JUU sekcije za dravsko banovino Francka Završanova je podala nato izčrpno poročilo o splošnem položaju učiteljstva, posebno točno pa je po-dlala poročilo o položaju v naši sekciji, za kar je žela s strani učiteljstva obilo hvale. Razvila se je krajša, popolnoma mirna in dostojna debata.
Učiteljstvo je z največjim veseljem, zanimanjem in zadovoljstvom sledilo vsem izvajanjem ter se polno upanja v boljše prilike poslovilo od svojih stanovskih tovarišev iz prijaznega Gradaca, v zavesti, da so stari grehi pozabljeni.
Ljubic Matko, preds. Vilfan Maks., taj.
Novosti na Icnfižnem trgu
—k Izšla je 12. štev. »Živalce«, lista za pospeševanje reje malih živali, ki ga izdaja Društvo rejcev malih živali »Živalca« v Ljubljani, Novi trg 5 in urejuje naš tovariš Leopold Paljk. Letna članarina je 36 Din. Za kmet. nadaljevalne šole, osnovne šole in društva je naročnina znižana na 20 Din. Pri listu sodelujejo znani strokovnjaki in referenti kr. banske uprave ter priznani praktični rejci. List prav toplo priporočamo šolam, ker ga morejo prav s pridom uporabljati pri pouku v šoli.
Vsebina 12. štev. je: Ob koncu leta. L. Paljk: Perutninarjeva opravila v januarju. Inž. Wenko: Lastnosti štajerke. A. Stresen: Prehrana kuncev pozimi. Ljudmila Svetlova: Nekoliko receptov o pripravljanju kunčjega mesa. V. Vidmar: Kako ohranimo, oziroma premenimo barvo ptičjega perja. M. Peeov-nik: O reji dobičkanosnih golobov. Vprašanja in odgovori. Društvene vesti.
Šolska upraviteljstva naj pišejo upravi »Živalce«, ki jim pošlje brezplačno list na ogled.
Srečno in veselo novo leto 1935
A. & E. SKABERNE
—k »Modra ptica«. Izšla je 1. in 2. to je decembrska in januarska številka leposlovne revije* »Modra ptica«. Letos stopa revija v VI. leto svojega obstoja in 1. in 2. številka ima prav pestro vsebino: Filip Kalan: O Lav-renceovih sinovih in ljubimcih; Bogomir Ma-gajna: Uradnik Filip Klemenčič mora na operacijo; Peter Donat: Konec pravljice; Japonska lirika; Vladimir Bartol: Zadnje gibalo; Milena Mohoričeva: Maksim Gorkij; Poročila; Razno. — Naročniki na redne publikacije prejemajo list kot dopolnilo h knjigam brezplačno.
—k Andre Gide »Vatikanske ječe«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Gide, ki je proniknil v naj skrivne j še globine človeške duše, nam je v tem svojem delu talko brezobzirno razgalil značaje boljše družbe, da jo vidimo v vsej njeni umazani nagoti. Knjiga, je rezka satira na preveliko zaupljivost ljudi in njihovo lažno, plehko vernost. Izšla je v prevodu dr. A. Ocvirka in stane broširana Din 65.—, v celo platno vezana samo Din 85.—, v polusnje vezana Din 95.—. Dobi se tudi v Učiteljski knjigarni.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne nanese osčlnstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
FR. P. ZAJEC
lipriin optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
KATERA TOVARIŠICA BI ZAMENJALA
službeno mesto eno postajo od Maribora za njeno mesto v ljubljanski okolici, če mogoče tudi pri postaji. — Naslov pri upravi.
ČEBELNE PANJE
A. Ž. (Žnidaršičeve) izdeluje po najnovejšem načinu in najodličnejši izdelavi po najnižjih cenah v vsaki množini. Kla-mink Vinko, Dolga vas pri Kočevju.
Srečno novo leto!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Muzikalije
za klavir dvoročno, štiriročno, violino in klavir, citre ter razne skladbe za moške, ženske in mešane zbore, dobite v največji izberi v naših knjigarnah
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 Maribor, Palača Banovinske hranilnice
UČITELJSKA TISKARNA reg.zadrugo...
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6