LICTEK. Raistava UJU v Beogradu. Že pred dvema letoma je bil na glavni skupščini v Mariboru sprejet predlog, naj bi se o priliki desetletnega jubileja našega Udru^ ženja priredila drž. razstava šolskih izdelkov. Na letošnjem kongresu je bil ta predlog reali= ziran v popolno zadovoljstvo vseh, ki ,so po» setili razstavo, si jo natančno ogledali in se poglobili v njeno ureditev. Ni bilo sicer mo* goče povsem v podrobnosti proučiti ves raz? stavni prostor, kajti štirinajst sob z dvema hodnikoma je vsebovalo toliko materijala in toliko zanimivosti, da je nemogoče podati o tem izčrpno poročilo, ,pač pa le kratek infor* mativen pregled. Zasluži pa razstava, da se v »Popotniku« spregovori o njenem pedagoš* kem pomenu. Da bo pa vsaj deloma jasno v čem je ta razstava obstojala in kaj je bilo na njej za« nimivega, hočemo podati na tem mestu le pregled razstavljenih predmetov po sobah in pa nekaj neizogibnih pripomb. Vsa razstava je bila urejena po predmes tih, izdelki šol iz vse države so bili med seboj pomešani, a vendar so najboljši izdelki sto? pali povsod v ospredje in z mirno vestjo lahko trdimo, da je teh največ bilo iz Drav= ske banovine. Ko si stopil v avlo šole Kralja Petra, kjer je bila razstava, te je pozdravil glas iz radicaparata in zagledal si se v stopnjišče zelo okusno okrašeno s pirotskimi tepihi. Po stenah stopnjišča so bile razobešene fotogra^ fije šol iz JDravske in nekaj tudi iz Savske banovine. V prvem nadstropju so bila razstavljena predvsem ročna dela in risbe. Poleg tega pa je bila ena soba dodeljena mladinski in šolski književnosti, ena pa telovadbi po sokolskem sistemu. V sobi za mladinsko in šolsko literaturo je bila, rekel bi, velika gnječa. Po stenah na= lepljene posamezne strani iz najrazličnejših učnih knjig, po mizah pa poleg pedagoških in učnih knjig lepo razporejena mladinska lu teratura. Za Fleretovo: Našo prvo knjigo je vladal v tej sobi precejšen interes in se je mnogo učiteljstva, predvsem srbohrvatskega, kajti slovensko jo že pozna, informiralo o uspehih, ki se dosežejo z uvedbo te knjige v prvi razred. Interesantno je dejstvo, da je Naša prva knjiga tudi prva izginila iz raz* stave. Pri mladinski literaturi je bilo opaziti, da slovenska prav nič ne zaostaja za drugo, marveč da v marsičem celo prednjači. Po= sebno pozornost je vzbujala mladinsk,a izdaja slovenskih klasikov. V sobi telovadbe po sokolskem sistemu je bila razstavljena predvsem sokolska lite« ratura in sokolski kroji. Stene pa so bile okrašene s sliko staroste prestolonaslednika Petra in drugih prvakov Sokola kraljevine Jugoslavije. Na hodniku nad stopnjiščem pa je bilo razobešenih večje število velikih in 'lepih slik, ki so prikazovale razne momente telovadnih vaj. Ko je prišel v prvo nadstropje je vsakdo opazil dvorano, napolnjeno z ženskimi roč* nimi deli, ki je bila zelo okusno urejena. Že sam pogled v to dvorano, ki služi sicer za šolske prireditve, je vsakogar naravnost očaral, kajti narodne vezenine iz najrazlič* nejših delov naše domovine, izdelane v buj* nih barvah tako precizno, da mora vsakdo nehote v mislih občudovati pridnost mladfli delavk. — !In ravno v tem oddelku je bila Dravska banovina zelo slabo zastopana. Raz^ stavila je več ali manj le predmete z umetnim vezenjem, manjkale pa so narodne vezenine, s katerimi je prednjačila Primorska banovina. Poleg te dvorane so bile razstavljene slike in kipi učiteljev=upodabljajočih umetni« kov. Slovensko učiteljstvo je zastopal tu edi* no tov. Fran Zupan s sedmimi akvare|nimi in eno oljnato sliko. Hodnik, po katerem se je prišlo do na= daljnjih oddelkov razstave v prvem nad* stropju je bil ves okrašen z risbami. Poleg krasno izdelanih slik višjih razredov si opazil prve umetniške poizkuse učencev prvega raz= reda. Na mizah pa so bile razdeljene risanke po razredih, da je bil jasno razviden razvoj tisanja od začetka do konca, in ravno tu se je opazilo, kako različno se v naši državi po* učuje ta predmet. Med raznimi, dasi na nižji stopnji primitivnimi ilustracijami raznih do« življajev in dogodkav je bilo opažati risanke z vtisnjenimi pikami, po katerih so vlekli otroci črte in risali primitivne ornamente. Isto je bilo razvidno tudi v prvi sobi deških ročnih del in risanja, kjer so bile risbe pri« trjene na steno, urejene po razredih. Neka= teri učitelji pač dobro izrabljajo in pospešu= jejo otroško fantazijo, drugi pa so mišljenfa, da naj se začne risanje v narodni šoli s črta« mi. Ta velikanska razlika pri ,pouku risanja jasno kaže, kako zelo je potreben enoten učni načrt. Tudi izdelki deških ročnih del, ki so na* polnili poleg risb štiri sobe v prvem nadstrop* ju, so pokazali delavnost mladih rok in pa tudi prav dober uspeh, ki se ga da doseči pri mladini s sistematično vajo v delu ene ali druge vrste. Dominirali so leseni izdelki, bilo pa je tudi mnogo izdelkov iz papirja, lepenke, ilovice in pletarstva. Mnogo je bilo med vsem tem zelo lepih izdelkov in tudi razne skupine so prav posebno padale v oči. V sobi, kjer so bili razstavljeni večinoma leseni izdelki, je bila okusno urejena miza, na kateri so bila vsa prometna sredstva, čolni, ladja, vozovi, avtomobili, že= leznice, aeroplani in vse samo lični otroški izdelki. Tudi slike na steni so predstvaljale iste predmete. Prav lep je bil tudi pogled v sobo, kjer so bili razstavljeni izdelki iz ple* tarstva in lični predmeti narejeni z rezljar« sko žago. Lepo zvezo med deškimi ročnimi deli in vsem ostalim poukom je pokazal tajnik P. R. K. iz Zagreba, ki je razstavil v oddelku Podmladka svoje izdelke in pokazal s tem, kako je prav za prav treba gojiti ročna dela v osnovni šoli, kajti teh ne kaže poučevati kot poseben predmet in izvežbati učence v eni ali drugi smeri te vrste, marveč jih je uporabljati Ie kot pripomoček pri ostalem pouku za nazorno utrjevanje težjih pojmov. Posebna soba je bila dodeljena tudi šo> Iam za slepo, gluhonemo in slabonadarjeno deco. Tu so razstavile Pomožna šola iz Ljub« ljane in Maribora, Gluhonemnica iz Ljub« ljane ter Zavod za slepe iz Kočevja in Ze* muna. Poleg otroških izdelkov je bilo raz« stavljenih tudi mnogo učnih pripomočkov za pouk s!epe in gluhoneme in slabonadarjene dece. Naravnost čuditi se je moral človek le« pim izdelkom teh imbecilnih otrok, največjo pozornost so pa vzbujali izdelki slepih, ki se, dasi ne :vidijo, izvežbajo v prav dobre obrtnike (čevljarji, pletarji, ščetarji itd.). Pozornost so vzbujali predmeti za preiz^ kušnjo inteligence slabonadarjene dece, ki jih je razstavil tov. 'Skala iz Maribora. Tudi iz« delki obeh pomožnih šol, bodisi pismeni ali risarski, kakor tudi izdelki ročnih del so po* kazali, kako se nauči tudi slabonadarjeno dete če hodi v specijalne šole. Gluhonemi so se izkazali kot zelo dobri risarji in mojstri v vseh vrstah ročnih del, s čemer so povsem jasno pričali izdelki ljub» ljanske gluhonemnice. V 'pritličju so že na hodniku .vzbujali pozornost poleg lepopisnih zvezkov razstav* ljeni mnogobrojni vzorci za poslovno spisje. ki so jih poslaie razrie šofe iz Dravške banb-vine. V sobi za jezikovni pouk je večina obiskovalccv pazno ogledovala lepo ilustriranc pismene izdelke iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Tudi ilustrirane spisne naloge iz Mokronoga in Mostarja iso vzbujale pozornost. Veliko zanimanje je vladalo tudi za šolski list »Naša Mladost«, ki ga izdajajo učenci višjih razre= dov osemrazrednice na Bledu. Vse ostale sobe, kjer so bili razstavljeni otroški izdelki, so pokazale najlepši primer zveze med rokotvornim poukom, risanjem in ostalimi predmeti. V sobi za zemljepisje in zgodovino je bilo razstavljenih mnogo zem< Ijevidov in reliefov otroških izdelkov in pa risbe predstavljajoče zgodovinske dogodke. Tudi nekaj »lesenega« starinskega orožja je bilo. Kako dobro se da uporabljati ročno delo za utrjevanje zemljepisnega pouka, je pokazal način, ki ga je uvedel tov. Prinčič na osnovni šoli na Viču pri Ljubljani. Učenci narišejo najprej n. pr. eno banovino, nato jo prekopirajo na tenko desko in /z rezljarsko žago izrežejo in nanjo narišejo zopet ves zem= ljevid. Na ta način se otrokom najbolj utis? nejo v spomin oblike posameznih banovin ali držav. Veliko pozornost je vzbujal tudi relief Jugoslavije, ki so ga izdelali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole v Ormožu. Tudi zbirka slik iz Evrope, Azije, Afrike in Amerike, ka^ kršnc je uvedel tov. Vranc v Studencih pri Mariboru, so bile predmet ve^kega zanimanja. »Nauk o prirodi« je bil naslov sosednje sobe. Risbe, nalepljenje, izdelki iz ilovice in lesa so pričali kako nazorno se poučuje pri^ rodopis in prirodoslovje s pomočjo ročnega dela. V tej sobi si videl najrazličnejše orodje, modele ptičev, rastlin in tudi fizikalne apa* rate in vse samo izdelki učencev. Le ena miza je bila namenjena šolskim vrtovom in tu je bilo poleg načrtov razstavljeno tudi orodje, ki se na šolskih vrtovih uporablja. Priznati se pa mora, da je bila to najlepše urejena soba. ! i ' i V sobi za računstvo ^in geometrijo je bilo poleg računskih zvezkov mnogo primitivs nih in tudi boljše izdelanih računal. Razna geometrična telesa izdelana iz lesa in lepen« ke in drugi pripomočki za računski pouk so tudi lep dokaz. da se dado tudi pri tem pouku uporabljati ročna dela kot učni pripomoček. Zadnja soba 'je bila namenjena učitelj' skim izdelkom. Razstavljene so ;bile nagačene živali, skioptikon. herbarij, razni reliefi, med katerimi so posebno pozornost-vzbujali oni, ki jih je razstavil jtov. Prinčič iz Viča in pa velik relief tov. Tihomira* Trivunca iz Beo= grada. V tej sobi je bi! razstavljen tudi na= ort tov. Vranca za kompleksni pouk in pa Fromova stavnica, ki je bila na razstavi tudi prodana. Na hodniku je bilo razstavljenih tudi več statističnih pol o manjšinskem šolstvu v Dravski banovini in pa primerjalna statistika osnovnega šolstva med letom 1918. in 1930. v Dravski banovini, ki jik je izdelal tovariš Petrovec iz Ljubljane. Bile so to edine stati* stike na razstavi. ' ( Poudariti je treba, da je prirejena raz= stava povsem zadostila svojemu namenu in pokazala kaj zmore osnovna šola. Pravilno postopanje pri pouku in pravo razumevanje otroka in njegovih zmožnosti more dovesti do takih uspehov. kot jih je pokazala jugo= slovenska narodna šola na tej razstavi in s takimi uspehi stopimo lahko z mirno vestjo pred svetovno javnost in dokažemo z njimi, da stopa jugoslovenska narodna šola v prvih vrstah sodobnega šolstva. Želeti bi bilo, da se priredijo slične raz« stave tudi pq posameznih banovinah, kjer bi prišlo do izraza še podrobnejše delo posa» meznih šol in ki naj bi bile priprave za drugo državno razstavo, na kateri bi nastopili zopet skupno in pokazali napredek in stanje naše šole še podrobneje.