Politiški pregled, * Bettmann-Hollvveg o nemškem jezuitskem zakonu. Več tednov že razburja katoliško javnost ukrep bavarske vlade, ki je prepovedala jezuitom naselitev na Bavarskem. Zaradi tega vprašanja je bila vložena tudi v nemškem državnem zboru mterpelacija, na katero je odgovoril državni kancelar Bettmann-Hollweg ter izvajal: Jezuitski zakon z dne 7. julija 1872 izkijučuje jezuite iz nemškega cesarstva ter jim prepoveduje naseljevanje. Na podlagi § 3. tega zakona je sklenil nato zvezni svet, da se jezuitom ne dovoli izvrševati svojega posla, ki ga jim nalaga red, ne v šoli, ne v cerkvi, in da se jim tudi misijoni ne dovolijo. Temu ukrepu je pridejan stavek, da ga je mogoče prenarediti, če bi se izkazala potreba za nadaljne ukrepe. Zvezni svet tedaj ni natančno deiiniral, kaj razume pod posli, ki jih jezuitom nalaga njih red. Vkljub temu so doslej vse zvezne države enakomerno postopale v tem vprašanju. Vedno so šteli med te posle vse dušnobrižno delovanje in vso duhovniško poslovanje, izvzeti so samo oni posli, ki imajo familiaren značaj, tudi takozvane konierence, ki so se vršile v neposvečenih prostorih. — Drugače pa je ta zakon razlagala bavarska vlada, ki je 11. marca odredila, da naj se ne štejejo konference v cerkvah med take, za jezuite prepovedane posle. Samo ob sebi umevno je, da ne gre državnih zakonov tako različno tolmačiti. Zato sem si dal takoj poročati o zadevi ter mi je bavarska vlada sporočila, da hoče staviti predlog da naj se ti posli natančneje deiinirajo. Obenem je bavarska vlada odredila, da se mora § 1. jezuitskega zakona po celi nemški državi enakomerno uporabljati, dokler zvezni svet ne sklene drugače. * Sto miljonov za nemško kolonizaeijo Poljske. V proračunu nemške skupne vlade za 1. 1912, ki ga je odobril državni zbor, je dovoljenih 100 miljonov za »narodno ogrožene kraje«, t. j. za nemško kolonizacijo poljskih krajev na vzhodnem Pruskem, dalje v Šleziji in Šleswig-Holsteinskem. Posebni zakon dovoljuje vladi nakup posestev in kmetij za nemške koloniste, zlasti male kmete in delavce. Posebno poročilo k temu zakonu pravi, da se poljski živelj v vzhodnji Prusiji vedno bolj ojačuje in da se že razširja na bližnje province. * Proti rusinskemu vseučilišču. V Lvovu se je vršil velik shod Poljakov proti rusinskemu vseučilišču, ki naj bi se nstanovilo v Lvovu. Sfovesno so protestirali Poljaki, med njimi vseučiliški profesorji proti temu, da bi se otvorilo rusinsko vseučilišče v Lvovu. Rusini pa so imeli shod za svoje vseučilišče. — To je pač lepa — slovanska vzajemnost!! * Razpust avstrijskega parlamenta. V parlamentarnih krogih povdarjajo, da se v kratkem poostri politiški položaj v zbornici. Krščanski socialci baje hočejo z vsemi silami delovati na razpust parlarnenta. ker upajo. da si pri novih volitvah pribore vse izgubljene dunajske mandate. Vlada hoče z ozirom na nejasnost položaja doseči edinole proračunski provizorij ter rekrutni kontingent, in sicer starega, ker je večina avstrijske zbornice proti brambnemu provizoriju in ker je izključeno, da bi bila v najkrajšem času rešena brambr_a predloga. * Narodno ločenje v socialni detnokraciji! Svoj klic po narodnem ločenju podkreplja »Pravo lidu«, glasilo čeških soc. dem., tako-le: Internacionalizem nemških socialistov se je izkazal nasproti češkim socialistom kakor zahteva po narodnem podrejenju. Zgodilo se je z njim prav tako, kakor svojedobno z nemškim humanizmom .Predstavljali so si ga kakor vodstvo močneiših: Nemec naj bi vodil, Slovan pa naj bi se puščal voditi! Ko se pa potem Slovani niso hoteli vdati v tako vlogo in so marveč zalitevali stališče enakoveljavnega do enakoveljavnega, je bilo z nemškim humanizmom, obsezajočim ves svet — pri kraju! In ko so češki socialni demokratje ravno iz načela internacionalizma izvajali zase pravico do samodoločbe ter se niso hoteli podrediti vodstvu nemških socialnih demokratpv je bilo pri kraju z nemskim internacionaliz°ni. Na zadnjih občinskih volitvah na Dunaju se je nemštvo socialne demokracije naspioti češki socialni demokraciji inanifestiralo prav tako, kakor ono drugili nemških strank. Gospodarski flasko Madjarov v Srbiji. Dne 16. aprila. v Belgradu otvorjena razstava madjarskih industrijcev je popolnoma ponesrečila. Madjari so doživeli vehk gospodarsko-politiški fiasko. Gospodarski bojkot od strani Srbije v znak demonstracije proti ogrskim nasilstvom na lirvaškem je prav izborno uspel. Kakor zatrjujejo, je razstavo obiskalo od 16. aprila do 1. maja v celem 175 oseb. * Zanimiva debata v nemškem državnem zboru. Zbornica je v tretjem braiiju rešila državni proračun za leto 1912. lckom današnje razprave je ppsegel v dcbato tudi notranji minister, ki je izvajai glede vpražanja, ee smeio uradniki posiati tudi socialni demokrati, da so uradniki pnsegli zvestobo svojemu deželncmu gospodu m bi to "'¦elomili, če bi se priuružili socialni demokraciji, ki izkuša odstraniii monarhijo. Proti takernu naziranju notranjega ministra pa je odločno protestiiai soc. demokraški poslanec Hoffmann in je lzjavil, da nasprotuje militarizem verstvu in da je vojna zasmehovanje boga, krščanstva in vsega čiovečanstva. * Švedski socialisti za odpravo kraIjest"3. Socialistični župan Lindhagen je predlagal v drugi švedski zbornici, da naj se zborniea načelno izjavi za odpravo švedskc monarhije, da naj se istočasno uvede iepublika in da naj se odpravi druga zbornica.