solskl prijatel. Izhaja vsak lorck na pol poli in velja na leto 2 II. 12 kr. po pošti, 1 30 kr. brez pošte. Čislo 50. V torek 12. decembra 1854. III. tečq Zaderžki šolskega napredovanja, in kakj bi se odpravili. i Ne moremo tajiti, da se je o poslednjem času sem in k veliko važnega in koristnega v povzdigo in napredovanje šo' skega uka in učiteljstva storilo. Veliko novih šol, ki jih p* pred bilo ni, se je po Slovenskem napravilo in veliko se , poravnalo in uredilo, kar bi se bilo popred marsikteremu n mogoče zdelo. Po vsi pravici moramo spoznati, da so ' slavne vlade in mnoge skerbne srenje in soseske prav res'< prizadevale zapušeno šolstvo v dušnem in materielnem obzi''; povzdigniti in vredno pospešiti. In veselo moramo reči, da ; tu in tam šolstvo prav lepo cveti in veliko blazega sat; obeta. Vendar je tudi, žalibog, sem in kje še veliko šol' učiteljev, ki si nikamor pomagati in napredovali ne morejo, in kdo je tega kriv? Gotovo mnogi zaderžki, ki se v šoli ; zunaj šole nahajajo in šolski pravi vspeh podkopujejo in o^ vračajo. In ktcri so ti zaderžki? Mnogo jih je, in med dr gimi gotovo tudi naslednji: - 1. Premajhna skerb za svoje lastno izobraženje in naprl v ' dovanje nekterih učiteljev. Žalostna in vendar gotova resnicji — Malo učiteljev je, da bi se bili za svoj imeniten stan poklic že od mladih nog dobro in vredno pripravljali. In če se tudi dobro pripravljali bili in potlej zopet sami sebe zap; stili, ne morejo nikakor po pravem namenu svojih imenitri dolžnosti opravljati in toliko storiti, kar bi storiti mogli. „Kci, hoče učiti, mora tudi sam kaj vediti." To je stara resnii era je vsigdar bila in veljala. Pri vsakem delu je začetek žaven, in kolikor bolj pri učiteljstvu. Ni zadosti tedaj, da ■s učitelj le z malimi vednostmi, ki jih je v šolanju memo '•ede pobral, zadovolji, temuč on si mora prizadevati, da '' časom in duhom vedno naprej hiti in zadej ne ostaja. Vsak ysiteJj si lahko še kake krajcarje priterga, da si kake potrebne P)ve bukve omisli; in če bi .to ne mogoče bilo, vemo da so še BJm in kje dobri duhovni in drugi blagi dobrotniki, kteri bi ivnemu učitelju kake potrebne reči radi preskerbeli ali po-idili. Spomnim se, kako smo se včasi Gorenski učitelji po-^ enili in z združenimi močmi kakošne časopise ali knjige najavili, in eden do druzega pošiljali in brali. V začetku je šlo fčasi, — sčasoma pa smo pridobili veliko blagih podpornikov, iz nakupljenih knjig in časopisov smo imeli lepo bukvamico. ) tem takem saj ni manjkalo pridnim učiteljem lepe prilož-sti. — Vemo in poznamo , da je sem in kje veliko bistrili ' izverstnih učiteljev, ki so se zgolj sami od sebe z branjem tuhtanjem koristnih poduenih bukev in drugih spisov verlo rihtali in omikali, tako da se marsikterega učenega bahača, je leta in leta po šolah hlače tergal in učenosti z žlico za-nal, nič kaj ne vstrašijo, — in da s svojim modrim in tečnim 'om v šoli in zunaj šole srenji, soseski in celi deržavi več ristijo, kakor marsikteri sebični dohtarji polni namišljene »drosti. Spoznati pa tudi moramo, žalibože daje tudi še sem in '3 malovrednih bratov, ki lepega imena „učitelj" pač na postajo in tudi ne zaslužijo. In ravno zavoljo teh nevrednih 'atov mora večkrat ves učiteljski stan sramoto in nespošto-; nje prestati. — Slišal sim od veljavnega toda vendar ne-ušenega moža pri neki priložnosti gerdo učiteljem zabavljati, koč: »Die Schulmeister sind durchaus rohe LeuteTo me tako speklo, da nisim molčati mogel, in sim se za svoje ate krepko potegnil in živo dokazal, da če je znabiti njegov ichulmeister roh" kdo je tega kriv, in ali se od enega na e meriti zamore itd. Da bi si nam tedaj tako ne godilo, j bi si vendar vsi učitelji prizadevali, kar bi bilo mogoče si svoj imenitni stan potrebne vednosti pridobivali in se po- vsod moževno obnašati, kakor se po pravici od njih ti?' jati zamore. 2. Velik zaderžek šolskega napredovanja so večkrat tu\, neslterbni starši svojih otrok. Nekteri starši menijo, da svo dolžnost že s tem spolnijo, ako otroke v navadnem času v šo^ pišiljajo in odpravljajo. Kako pa da se njih otroci v šoli uči zaderže itd. jim ni kar nič mar, ali če jim je mar, jim je t za napčno stran, namreč, da hočejo učitelju le ukazova' in zapovedovati v šolskih rečeh, kterih kar nič ne razumej in razumeti hočejo. Tudi so, žalibog, taki starši, ki ne le, d' bi učitelju pri izreji njih otrok nič ne pomagali, ampak še cel zaverajo in šolskim naukom naravnost nasproti ravnajo. -Božja in človeška postava tirja od staršev, da bi za i zre' svojih otrok po moči skerbeti imeli, in kako se to spolnuje Koliko staršev je pač, ki za svojo živino bolj kot za otrok' skerbe. Živina mora iti vsaki dan na pašo, in se napasti v napojiti, — toda če njih otroci v šolo gredo, ali ne, če učitelj z njimi zadovoljen, ali ne, če se kaj uče, ali ne, če k znajo ali ne, to je neskerbnim staršem vse eno, kakor je, j1 dobro. Kjer se tako godi, ne more učitelj z vso svojo dobn voljo veliko storiti. Da bi se tako neskerbno in nasprotn; ravnanje pri starših odvernilo, je treba, da se tudi starši enak' nevednim otrokom prav živo poduče, kaj in kako bi mogli z1 svoje otroke skerbeti in tudi z učiteljem v prid taistih enak* pot hoditi. Naj bi tedaj duhovni gospodje pri razlaganju ker;'' nauka, pri drugih pritožnih ogovorili, v spovednici in pri vsal' priložnosti staršem te dolžnosti prav iskreno na serce in ves1 polagali in vsigdar tirjali, da bi se vse to natanko spolnovalfi In kjer bi lepe besede in opomini ne pomagali, naj bi tudi go'1 sposka z vso ojstrostjo k temu pripomogla in na spoliiovaiij11 šolskih postav skerbno cula. Franc Ksaver Lušin, [ knezonadškof Goriški. .' t (Konec.) Kako dobrotljiv in vsmijlen je Franc Ksaver bil, je znan'1 po celem svetu. „Zgodna Danica" to takole popisuje: „0| — 3; 6 — iihovigft dobrotljiviga serca, od njihoviga usmiljenja do revnih ; ^Jogih poleg svetih, občno koristnih naprav, ktere so se v tem i asu, ko so oni visi pastir bili, v Gorici vstanovile, kakor: na-jrava gluhonemov, bolnišnica za ženske in ostarele siromake, ^tero oskerbujejo miloserčne sestre, ktere so na njih prizadetev emkej prišle, naprava za uboge, zapušene otroke itd., ktere ,se so z obilno railošino podperali, pričajo tudi cele trume labotnih starčikov ino vgubenih ženic, ki so se za njimi ku-ama suli, od kodar koli so prišli, ali kamorkoli so se podali, jie marsikak drugi bi lohka po vsi pravici s dobro vestjo svoj ;las zagnal, de je o tem vse do zadnje pičice gola resnica, ko bi se očitno spoznati ne sramoval, de so ga bogato, bo-ato morebiti še clo nevredniga, še skoz več let obdarovali; iko pa le na tihim blagruje dobrotljviga očeta in se na skrivim za njimi solzi. — De so vse, kar so imeli, že v življenju o rokah ubozih v nebeško zakladnico na bogate obresti pred eboj poslali, priča še nar glasovitiši to, de po njihovi smerti e toliko gotoviga dnarja našli niso, de bi jih bili tako poko-ali, kakor se škofu spodobi. De so se le več, kakor je po-lanjkanje veči prihajalo, vbogajme dati zatnogli, so zadnje ^ta, na svoje stare dni brez konj bili, in kadar so se ob ne-eljah, praznikih in posebnih godovih v veliko cerkev mogli 1 odati, so se s poštnimi konji vozili." ( Leta 1848 je Lušin pri vsih nevihtah terdno in zvesto stal (a strani svojega presvitl. cesarja in svoje avstrianske domovine. Te njegove izverstne zasluge so bile tudi spoznane od '.vitlega cesarja; leta 184!) je bil on imenovan skrivni sveto-1 'avec, 1. 1851 je pa dobil veliki križ Leopoldovega reda. Zadnje trenutke Frančiška Ksaveria Lušina je „Zgodna 1 )anica" prav lepo in ganljivo popisala. Ona piše takole: „Za-1 ;etna bolezen, ktera se je prečastitiga višiga škofa že sredi ; iosta lotila bila, ino jih je, kakor mi kratkovidni menimo, pre-' igodej za nas iz tega sveta pobrala, je bil kašelj, kakor sploh iravijo, pri ostarelih ljudeh nič ne kaj dobro znamnje dolgiga 1 iivljenja. Zdravili se prav za prav v začetku niso, in odleglo im je samo od sebe vender toliko, de so veliki četertik svete olja blagosloviti zamogli, ne sicer, kakor so serčno želeli v veliki cerkvi, ampak le doma v svoji dvorani v prostor ni sobi. Velikonočni torek, ko je zadnja postna pridiga, in se pri' tligar navadno poslavlja in blagoslova z nebes na ves sv