\ I I I I I I I I I I I I I I I FOR A f R I I S I0VKNI A * ** u El PUBLISHED MONTHLY BY. SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA,.646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2Tb LETNIK XXXI. - VOLUME XXXI. SEPTEMBER 1980 STEV. 9. - No. 9 politični pluralizem Govor na Slovenskem Dnevu v Torontu, nima prostora _ ab V Sloveniji 27- jlllijd 1980 Dr. Tone Štukel - Ottawa Nedeljski dnevnik (6. junija 1980, str. 3) prinaša razgovor novinarjev z Janezom Zemljaričem, republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Ko je omenil Dragi rojaki in rojakinje! Zadnja leta se je uvedla med mnogimi slovenskimi- skupinami po širnem severno-ameriškem politično emigracijo, je rekel, da je kontinentu navada, da se ena od bila emigracija razočarana, ker poletnih nedelj določi za "Sloven- niso sledili Titovi smrti nikaki ski dan» Namen tega dneva je, nemiri. Po poročilu lista je nadal- da z nastopi. pokažemo, kaj smo jeval: ohranili od slovenske ljudske "Seveda pa ne kaže podcenjevati dediščine, kaj smo se novega raznih groženj teh krogov. Ce smo naučili in končno, da ugotovimo, pripravljeni, tudi presenečeni ne kje smo in kam gremo kot moremo biti. Zdaj tudi n.pr. skušajo izseljenci, ki so obenem zavedni del politične emigracije organizirati Slovenci in tudi polnopravni člani pod geslpm neke nove noye posvojene domovine, "demokratične alternative". Ta naj slovenska skupina v Torontu je ne bi počenjala terorističnih akcij, brez ¿voma največja v Kanadi, ampak bi jo drugače uporabljali Ta §teviična pomembnost ji proti nam, proti pridobitvam naše naiaga posebne dolžnosti, če se Jugoslavije, predvsem naj Slovenci v Torontu in okolici v propagandno in kot strateško rezer- resnici smatrajo za zavedne vo. Ta krog prodaja ideologijo svo- Slovence, kajti med tolikimi jih gostiteljev — buržuazno ]jucimi mora biti brez nadaljnega pluralistični sistem", lllllllllllllllllllllllllllllllll 25letnica slovenske kulturne akcije Novemberska številka "Glasu" (XXVI, 6-10, november 1979) je posvečena lanskoletnemu 25letnemu jubileju delovanja te gotovo najvažnejše zasebne kulturne ustanove Slovencev v zamejstvu. Poleg poročil o raznih proslavah, čestitkah, itd. objavlja tudi imena izvoljenih novih rednih ustvarjalnih članov literarnega odseka. Novi člani so: pesnica, pisateljica in prevajalka Milena Merlak Detela, pripovednik, esejist, kritik in publicist Lev Detela, pripovednik in esejist dr. Vojko Arko, pripovednik, esejist, zgodovinar in publicist Franc Jeza, ter dramatik in prevajalec Nikolaj Jeločnik. Glas prinaša tudi kratko poročilo o delovanju nekaterih drugih ustvarjalcih SKA: akad. slikar Božo Ted Kramolc, dirigent Drago Mario Sijanec, zgodovinar p. Maver Grebene, o.cis., akad. kipar France Gorše, pisatelj in esejist Franc Jeza, akad. slikarka Marjanca Savinškova, pesnik in pisatelj Vinko Beličič ter član gledališkega odseka Alojzij Rezelj. SKA se priporoča za jubilejni dar v znesku USA$ 70 (ček na ime blagajnika Alojzij Rezelj, Ramon L. Falcon 4158.1407 Buenos Aires, Argentina). Darovalci bodo prejeli poseben knjižni dar dveh knjig: Vinko Brumen, Naš in moj čas ter Vladimir Kos, Spev o naši gori (z ilustracijami Franceta Goršeta). Ob vsem uspešnem delu pa bo moral bodoči zgodovinar skušati najti zadovoljujoč odgovor na čudno dejstvo, da ni SKA ustanovila posebnega odseka za družboslovne vede. Kolikor mi je znano, je pok. prof. Verbic sprožil te vprašanje, toda očitno brez uspeha. Rudolf Cuješ miiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiii • Posvetovalna tvrdka Norman Jaspan Associates (New York) je odkrila v teku lanskega leta nad 10 milijonov dolarjev škode, ki so jo povzročili podjetjem uslužbenci. Po njihovi cenitvi morajo potrošniki plačati povprečno do 15% višje cene, da pokrijejo podjetja tako škodo. Kar je bilo najbolj presenetljivo, je bilo dejstvo, da so bili odgovorni za 60% teh izgub uslužbenci na najvišjih mestih. • L. 1850 so prispevale človeške mišice nad eno tretjino energije v tovarnah, danes pa komaj 1%. dovolj takih, ki so intelektualno in gmotno sposobni vzdrževati delavnost Slovencev na višini, na katero smo lahko ponosni. Tema letošnjega Slovenskega dneva je: Slovenci v tujini. Za nas seveda to pomeni Slovenci v Kanadi. Razpravljanje o vprašanju, kje smo in kam gremo, predpostavlja, da smo zavedni JjjlaXgnci. Kaj pomeni biti javeden Slovenec? Ali "nas prisotnost na banketih, plesanje po slovenskih melodijah in zbiranje slovenskih glasbenih posnetkov že naredi zavedne? Brez dvoma je vse to izraz naše zavednosti in tudi prvi korak v pravo smer. Predlagal bi pa, da je za večino možno iti precej dalje. Vedeti moramo, da se je mogoče in vredno zavedati se samo tega, kar dobro poznamo. Zaveden Slovenec bo zato skušal poznati slovensko zgodovino, ki nam pove kake notranje in zunanje silnice so nas oblikovale, da smo postali to, kar smo. Da smo postali svojski narod, v mnogih ozirih drugačen od drugih, je vzelo stoletja. Dejstvo, da smo toliko časa uspešno kljubovali pritisku Germanov in Ramanov in se nismo asimilirali, je pravi čudež, posebno ko smo situirani na takem pomembnem križišču narodov . . . Slovenska kultura in umetnost, naj bo to literarna, glasbena, likovna ali predstavljalna in posebno še slovensko ljudsko izročilo, sta dosegla ravan, da nas mnogi večji narodi lahko zavidajo. Slovenski sinovi so se uveljavljali doma in v tujini kot znanstveniki, podjetniki in misionarji. Le ko vse to dobro poznamo, nam je lahko razvidno, da je biti vredno ponosen na svoj izvor. Le živa zavest vsega tega nas bo vspodbujala, da bomo žrtvovali čas in denar za stvari, ki se organizirajo v prid slovenstva. Sodelujte aktivno pri slovenskih klubih, farah, združenjih in prireditvah, posebno še, ko s tem ne koristite sami sebi in svojim otrokom, ampak ker nas to prikaže v pravi luči kanadski družbi in seveda, tudi da nakažemo Slovencem doma, kaj so stvari trajne veljave, ki nas v resnici delajo velike. Večkrat mislite o vsem tem! Naj preidem zdaj za naš položaj v tujini, konkretno, v Kanadi. — Vsakdo, ki se izseli iz svoje rodne domovine v svoji odrasli dobi, je napravil odločitev, ki je zahtevala premisleka in poguma. Cagavci se ne izseljujejo! Mogoče je baš ta pogum razlog za uspeh ogromne večine med nami. Verjetno bi celo lahko rekli, da so izseljenci (posebno iz povojne dobe) v mnogih ozirih najboljši del naroda in nadpovprečnih kvalitet. — V tej zvezi bi rad povdaril še eno dejstvo, ki bo zvenelo mnogim prvi hip mogoče kot nespremljivo. Vsi se zavedate besed slovenskega pisatelja, ko piše o izseljencih: Tujina jim je mačeha! Prepričan sem, da mi boste tudi vi iz svoje lastne skušnje pritrdili, da je to le lepo zveneča krilatica, brez vsake dejanske podlage. Vsakdo od nas se je izselil iz Slovenije iz enega od dveh razlogov: političnega ali gospodarskega. Z drugimi besedami, odločili smo se zapustiti rodno domovino, ker nam na splošno ni nudila toliko kot v marsičem nepoznana tujina. Tudi sedaj ko po tolikih letih zavestno ali nezavestno seštejmo vse ugodnosti Kanade in odštejemo vse nevsečnosti, nam to odtehta to, kar lahko pričakujemo nazaj v rodnem kraju. Ce si tega ne priznamo, nismo iskreni do sami sebe. Dejstva tudi kažejo, da je naša izselitev trajna. Zanimivo je tudi, da nam je kot izseljencem dana možnost uživati prednosti obeh severo-atlantskih kontinentov: starodavno, globoko zasidrano kulturo Evrope in prispevati k razvoju in napredku svoje nove domovine. Dovolite mi, rojaki in rojakinje, da se nekoliko podrobneje dotaknem prednosti in nedostatkov naše nove domovine, ki so glavni vzrok, da smo in da vstrajamo tukaj. Naj najprej pogledamo na nedostatke, ki so nas težili ali nas še težijo. Skoraj vsakemu od nas so bila prva leta v Kanadi težka: neznanje jezika, čudni običaji, mentaliteta vsemogočnega dolarja, občutek inferjernosti in, v mnogih primerih, začetna zapo-sljitev pod nivojem osebne kvalifikacije. S pogumom in pridnostjo smo večino teh težav kmalu premagali. Gotove od njih so še ostale, vendar brez dvoma izginjajo. Omenil sem že, da nam Kanada ni mačevska domovina in da se lahko smatramo srečne, da smo tukaj. Ni pretiravanje reči, da smo v gotovih ozirih na boljšem kot rojeni Kanadčani, ker naše obzorje obsega dva kontinenta. V okviru teme današnjega dneva "Slovenci v tujini" je umestno bolj natančno preučiti, kaj nam je dala Kanada in kaj nam daje še danes. — Zdi se mi, da je najbolj primerno razčleniti to vprašanje na podlagi dveh postavk, na katerih slonijo moderne države in družbe dvajsetega stoletja. Prva od teh postavk so osnovne človeške pravice, razglašene v Atlantski listini med zadnjo svetovno vojno kot podlaga za bodoči red. Druga postavka je pa demokratska ureditey družbe in političnega življenja. Demokracija sloni na osnovnih človeških pravicah in obratno, osnovne človečanske pravice ne morejo obstojati v deželah, kjer ni demokracije in kjer vlada kakršnikoli izem: nacizem, fašizem, komunizem ali podobni exkluzivizem. Dovolite mi, da se najprej dotaknem osnovnih človečanskih pravic in svoboščin. 1. Svoboda pred pomanjkanjem. Vsi vemo, da v Kanadi ni splošnega pomanjkanja. Kjer obstoja, je posledica klime, bolezni, nesreče ali nevednosti. Kot vseljenci v Kanado lahko vidimo, da med nami ni ljudi, ki bi trpeli pomanjkanje. Nasprotno, večina si je v kratkem času po prihodu ustvarila pravo blagostanje. Skoraj je ni družine, ki bi ne imela izplačane hiše, konfortno življenje r n in zasigurano bodočnost zase in za svoje otroke. Res da se je življenjska ravan zvišala na mnogih kontinentih sveta in tudi v naši rodni Sloveniji, vendar se pa ne da primerjati s Kanado. Stvar ja pa se bolj optimistična, če gledamo v bodočnost, ko bo naša posvojena domovina zaradi energije na boljšem položaju, kot katerakoli druga dežela. Kombinacija cene energije z industrijsko razvitostjo bo dala Kanadi prednosti, ki si jih je težko predstavljati. 2. Svoboda govora. Daje pravico prav vsakemu posamezniku brez izjeme pravico, da izreče in razširja svoje mnenje potom govora ali tiska. Dežele, kjer je tisk v rokah le ene stranke, nudijo le eno plat zvona. Poniževalno je, da celo v dvajsetem stoletju še obstojajo mišljenja, da ima samo gotova grupa ljudi monopol na resnico. Ali ni na primer čudno, da Slovenci še nimamo nepristranske zgodovine medvojnih dogodkov. Zakaj ne sme mlajša generacija vedeti, da nam je bil usiljevan ruski stalinizem, ki ne samo da sedaj ni več v modi, ampak se ga celo bojijo. Ce ne in-sistiramo, da pride po 35. letih na dan celotna in neokrnjena resnica, sma ne;načajni in nepošteni do samih sebe. V Kanadi je pa na drugi strani samo po sebi umevno, da ne bo nihče pozvan na zasliševanje, če kritizira obstoječo vlado ali sistem. Svoboda govora nam daje tisti blagodejni občutek prostosti, ki se ne da odkupiti ali podkupiti. Kanadski demokratični sistem nam daje to dragoceno svoboščino. Poslužujmo se je! 3. Svoboda vere. Nepomljivo je, da se še najdejo dežele, kjer zaradi vladajoče totalitarnosti ali diktature ne priznajo svojim državljanom ne samo prostega bogoslužja ampak tudi omejujejo prostost verskih združevanj, organizacij, tiska, itd. Ponekod celo omejujejo vernike v gotovih poklicih ali jim onemogočajo doseči višja službena mesta. Slovenci v Kanadi nadaljujemo s stoletno tradicijo in delujemo v farnih organizacijah. Kakor nas je vera v preteklosti pomagala ohraniti kot narod, tako nam tudi tukaj pomaga dalj časa ohraniti naše slovenstvo. 4. Svoboščina, ki se sicer omenja zadnja, pa ni zadnja po svoji pomembnosti je svoboda pred ustrahovanjem. Vse diktature slonijo na ustrahovanju, direktnim ali zahrbtnim, in ustvarjajo moderno suženjstvo. V Kanadi je vsakomur jasno, da sta delavnost in poštenje edina predpogoja za osebno napredovanje. Te štiri osnovne človečanske pravice so dane vsakomur v isti meri že pri rojstvu, ne glede na inteligenco ali druge sposobnosti. Zato je treba pribiti eno stvar: Zahteve za osnovne človečanske pravice niso "politika" in zato tudi ne morejo biti predmet barantanja, ker so pač glavni namen družbenega in državnega obstoja. Ce branimo svobodo govora in tiska, to ni politika. Ce zahtevamo, da naj ne bo nihče zapostaljen, če aktivno prakticira svojo, to ni politika. Ce rečemo, da pripadnost gotovi politični stranki ne sme ovirati ali rezervirati dosego višjih službenih položajev, to ni politika. Kanadski demokratični sistem daje vsakomur možnost, da delujo in voli za ono stranko, ki ima po njegovem mnenju najboljšo strategijo in politiko za dosego I i i i m I i i j j i i j i j i j i I i i SLOVENSKO-KANADSKI SVET vabi na AKADEMIJO, da skupaj proslavimo "29. OKTOBER" praznik slovenske svobode. Akademija bo v nedeljo 26. oktobra 1980 v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo takoj po koncertu Marijinih pesmi, (ob 6 uri zvečer). PROGRAM: Beseda zgodovine nas bo učila . .. Slovenska pesem bo budila narodna čustva in zavednost... Beseda naših pisateljev in pesnikov nam bo kazala pot. . . Melodije bodo vžigale slovensko plemenitost. ■ . Beseda sedanjosti, bo dajala up za bodočnost. . . program so pripravili "Fantje na vasi" Pianist g. prof. Jože Osana g. Blaž Potočnik s pevčki Slovensko gledališče Po programu se bo odprl bar, goste pa bomo postregli s prigrizkom. Stroške bomo krili s prostovoljnimi darovi; zanje in za obilno udeležbo se priporoča, PRIPRAVLJALNI ODBOR. I i ■ I j j i j 1 i I m I I i i i i i i L, I J J splošne dobrobiti. V demokratičnem sistemu ne samo da smemo stvari debatirati, ampak jih celo moramo debatirati, če hočemo, da bodo prišle na da najboljše ideje. Kanada nam nudi v tem oziru mnogo, posebno, da imamo možnost reševati svoja vprašanja na demokratski način in s strpnostjo. Na primer, ali si lahko predstavljamo da bi se vršil med Slovenci referendum in da bi potekal tako mirno, kot se je to zgodilo nedavno v Kvebeku? Kri je mogoče vrela, ni pa tekla. Kanada rešuje svoje politične probleme na dostojen način, da smo lahko ponosni, da je to naša nova domovina. Skušal sem na kratko orisati stvari, ki so prav za prav važne za vsako človeško bitje. Vendar so za mnoge to stvari na katere dostikrat ne mislijo, četudi bi morali in to iz dveh razlogov. V prvi vrsti, da si priznamo, da nam Kanada nudi v obilici ogromno važnih stvari, ki jih drugi pogrešajo ali se morajo zanje boriti. V drugi vrsti pa, da kot sinovi Slovenije, ki so zainteresirani v njen bodoči razvoj, pripomoremo na svoj način in s svojimi izkustvi, da bo slovenski narod zasiguran ne samo svoj obstoj v bodočnosti kot svojski narod, ampak, da bo tudi njegov razvoj šel v taki smeri, ki bo zagotovila vsem Slovencem, doma in v tujini, v polni meri tiste svoboščine, ki podelijo vsakemu posamezniku človečansko dostojanstvo. To je posebno važno, ker smo mi tistih del Slovencev, ki mu je možno izraziti brez bojazni mnenje o razvoju ali nerazvoju osnovnih pravic v rodni domovini. Vrhu tega pa imamo edinstveno možnost, da lahko iz lastnih izkustev primerjamo. Zdi se mi, da je za Slovence v Kanadi zelo primerno geslo izrek našega pisatelja Cankarja: Bogu otroci, Domovini sinovi, Nikomur hlapci! Bog Vas živi! • Zadružniki po svetu praznujejo prvo soboto v juliju mednarodni zadružni dan ( v Severni Ameriki je zadružništvu posvečen mesec oktober in mednarodnemu zadružnemu dnevu ne posvečajo veliko pozornosti). Ob tej priliki objavlja Mednarodna zadružna zveza v Londonu statistične podatke o stanju zadružništva. Letošnji podatki navajajo, da je v Mednarodni zadružni zvezi včlanjenih 355,257.026 članov. Zadruge so imele ob zaključku zadnjega poslovnega leta prometa za $440.501,459.000. Zaradi zamude v poročanju se nanašajo statistike v večini primerov na 1. 1977 zadrug Odstotek Število članov Odstotek 269.611 36.35 65,427.921 18.42 63.100 8.51 133,743.840 37.65 244.822 33.00 119,743.004 33.70 18.004 2.43 2,415.900 0.68 67.573 9.11 12,582.849 3.54 45.860 6.18 5,929.082 1.67 32.797 4.42 15,414.430 4.34 741.767 355,257.026 ^^^ SYour Donation i7iiiiiii 111 m «in »i ii 11111 mffiiin imni 11 u 11 mi m 1111 n 111 i 11111 - SVETOVNO ZADRUŽNIŠTVA V ŠTEVILKAH Po podatkih Mednarodne zadružne zveze, ki jih je objavila v začetku julija 1980, kaže mednarodno zadružništvo naslednjo sliko: Vrsta zadrug Stev Poljedelske Potrošne Kreditne Ribiške Stavbne Proizvajalne Razne Skupno IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH • V Madisonu, Wisconsin, so pred « Osemletna študija "Canadian kratkim odprli Center kreditnih National Mobility Study" dveh zvez (Credit Union Center). Center profesorjev Carleton vseučilišča v bo glavni stan za gibanje kreditnih ottawi je med drugim ugotovila, zvez v ZDA in po celem svetu, kjer da imaj0 otroci emigrantov na so organizirane (nad 60 milijonov splošno boljše uspehe v šoli kot pa članov v 67 državah). Tri poslopja, otroci staršev, ki so že več ki so med sabo povezana s podzem- generacij v Kanadi, skimi hodniki (70% parkirnega prostora je tudi pod zemljo), bodo nudila uradne prostore za Svetovni svet kreditnih zvez (World Council of Credit Unions), CUNA (organizacija kreditnih zvez za ZDA), mednarodno sekcijo zavarovalnice kreditnih zvez CUNA Mutual in za še druge pomožne organizacije (vsega skupaj 16 • Provincialna vlada Saskatche-wana je ustanovila poseben fond za štipendije za študij zadružništva. Fond znaša $100.000, čigar obresti bodo na razpolago za štipendije študentom, ki so prebivalci Saskatchewana in ki imajo vključene v svoje študije tudi zadružništvo. organizacij s 1.400 uslužbenci). 23485391238953234848535348485323234853 489023020248235323232353235323232353 FOR A FREE SLOVENIA Subscript ion ralos Stt.oo per vwir; ;>oc single issue. \d\«»rtisiuu I column \ I" $|.2í' K ''"'•'■-'» •I ............ I» Slmmiail National |>.....ali.....( ana.la lilti Km-liil A\c. Toriiuld SI.m i:\SK X DH/AVA i/haja ,„■„.,.., v „„.„,.„. '■'"'•'" '•.........../»A in K....i.....I.,, ,a A.-«n.ti,„,3;:. ,..•„»,„ H. asili }■."!"'..........3» <».„«.., /.. \i atriju Ml s i tillan v, /a strali ju 3t7.t a\ sir £ /a Half)., in hvl i .»hi lir, ,a l'i.,ii, ij„ !.....franki» Za ..........................................«marja N¡ „u|,„, ,,, hi „, „.„„.j,.,., 1K1/i, allj., „,,hl »klail.ili i H'1,,11 , |||1>I¡, Mi,.„, iin>,|niÑ|\a in i/il.i|alHja. TORONTO • Dne 26. avgusta smo pospremili k večnemu počitku na pokopališče Marije Vnebovzete gospo Ano Papež, mamo poznanih hčerk: Mary, Valerija in Anne, ki so velikodušno odprle vrata svojega doma številnim novo-došlecen v Toronto po drugi svetovni vojni. Naj ji bo Vsemogočni dober plačnik, žalu jočim hčerkam in njih družinam pa naše globoko sožalje! • V restavraciji "Linden" v New Torontu so se po več kot 30 letih zbrali bivši slovenski študentje iz Bologne (Italija) okrog svoje "Welfare Officer" — Misss K Fruchey (Mrs. Irene Standish), ki je za to priliko prišla z možem iz Californije. Udeleženci iz New York-a, Californije, Nebraske, iz Chicaga in Clevalanda, Windsor-ja, Montreal-a in Ottawe, iz St., Catherines-a in Toronta so z zanimanjem sledili lepo urejenim skioptičnim slikam; ki jih je s spretno roko pripravili g. Zvone Hrastnik. Poznan pevovodja "Korotana" ing. F. Gorenšek je na prošnjo bivših študentov zapel arijo iz "Kovačevega študenta" in v .duhu popeljal prijatelje 30 in nekaj let nazaj. Nato je ing. F. Vovk zapel "Martina Kebra"in vsi navzoči so navdušeno priskočili na pomoč z znanim odpevom: "zum, zum, zum, sladko vino bučensko". Očesa so se orosila vsepreg , ko je bivši "kovačev študent" s svojim osvežujočim tenorjem zapel zdravico "En starček je živel j.." V prijetnem razpoloženju in ob okusno pripravljeni večerji je čas vse prehitro potekel in ko so si stari prijatelji in znanci v slovo segali v roke so se nehote vpraševali: Ali bo možno srečati se še kedaj? . . . • Slovenski šahovski klub začenja z igranjem dne 19. oktobra ob 2 uri popoldne na 615 Manning Ave. Toronto. Vsi ljubitelji kraljeve igre prisrčno vabljeni. Za dodatne informacije, prosimo, kličite na tel 447-4332. P.M. • "Naše novine" prinašajo v številki 6. avgusta t.l. dodatno poročilo o kanadsko-jugoslovanskem dnevu. Pod govorom predsednika odbora za proslavo S. Dediča, ki je seveda vključil v govor poveličevanje "masovnih uporov proti okupatorju in domačim izdajalcem", je tudi slika slovenske folklorne skupine "Lipa Park" iz St. Catherinesa. • V isti številki je tudi poročilo o turnejitorontske šole "Nikole Tesla" po Jugoslaviji. Mesečna turneja se je pričela v Zagrebu in se je končala v Beogradu. Na letališču v Zagrebu so jih pričakali otroci šole "Mira Ciketa" iz Prijedora — z rdečimi nagelji in značkami "z imenom našega dragega DRUGA TITA." • V rubriki "Društveni glasnik" je med drugim tudi poziv na obisk sovjetskih filmov, ki jih predvaja Canadian USSR Association. • Med žalnimi brzojavkami Slovenski izseljenski matici ob smrti J. Broza beremo v Rodni Grudi — Juni 1980 — tudi izrečeno sožalje Slovenskega radijskega kluba "Slovenski večer", Kanadsko slovenske skupine za "kulturne" izmenjave in g.prof. in ga. Ivan Dolenc. >vENct* m • Pristojni urad SRS je sklenil za poglobitev odnosov med Slovenijo in izseljenci začeti deliti različna odlikovanja in medajle SFRJ zaslužnim izseljencem. Med izseljenci se sedaj na veliko debatira, kdo bo med kanadskimi Slovenci med prvim prejel tako "čast". • V nedeljo 14. septembra so ob navzočnosti visokih svetnih in cerkvenih predstavnikov v Torontu odkrili spomenik padlim žrtvam Katynskega pomora, ko so Sovjetske oblasti dale pobiti 15 tisoč častnikov redne poljske armade, ki je takrat branila svojo neodvisnost in svobodo proti dvojnemu sovražniku, Hitlerjevi Nacistični Nemčiji in Stalinovi kGmunistični Sovjetski zvezi. Vsak Poljak ve povedati, kako so ujetim častnikom, ki so odklonili vstopiti v poljsko Rdečo Armado, zvezali roke z žico in jih v skupinah po 200 odvedli na kraj morišča, jim poslali krogle zadaj v tilnik in jih nato pometali v skupne grobove. Sovjeti sicer trdijo, da so ta zločin storili Nacisti. Toda kongresna preiskava Združenih držav te razlage ni sprejela. Prav tako jo je uvrgla mednarodna zdravniška komisija leta 1943. Najboljši dokaz, kdo je ta strašni zločin nad poljskim narodom izvršilne pa dejstvo, da se ime Katyn tako v Sovjetski Zvezi, kakor tudi v sedanji Poljski, ki je pod Sovjetsko kontrolo, niti omenjati ne sme. Odkritje tega spomenika je povzročilo precej glavobola kanadskim politikom, ki mislijo, da morajo zaradi politične pragmatičnosti zatajiti svoja načela, pa s svojim obotavljanjem dajejo samo potuho totalitarcem Stalinovega kova. Slučaj je hotel, da smo istega dne, kot vsako leto, Slovenci v Kanadi poromali h križu v Midland in počastili spomin 12 tisoč domobrancev, ki so jih slovenski komunisti leta 1945 na zelo podoben način pobili. • Na letošnjem občnem zboru Zveze ontarijskih kreditnih zvez so podelili posebno priznanje petimpionirjem kreditnih zvez v Ontariju. Med njimi je bil tudi pokojni škof Francis Marocco (Peterborough). Kot nekdanji tajnik škofovskih konferenc za Kanado in pozneje kot pomožni škof v Torontu je imel mnogo stika tudi s Slovenci. Udejstvoval se je aktivno pri širjenju zadružništva (stavbne zadruge in kreditne zveze). Odlikovanje - the Distinguished Service Award -predstavlja najvišje odlikovanje gibanja kreditnih zvez v Ontariju. Portreti odlikovancev krasijo Dvorano dediščine (Heritage Hall) Zveze. Cleveland • V mesecu juniju in prav tako v avgustu so ljudje na počitnicah. Tisti, ki ne gredo na oddih proč od doma, pridno hodijo na izlete v okolico Clevelanda. Vreme letos ni preveč naklonjeno, vedno se zdi, da imamo nevihte in nato strašno soparo. Posebno konci tedna so skoraj vsi deževni. • V dneh od 11. do 13. julija je bil pri fari sv. Vida lepo obiskan festival. Ob tej priliki pridejo nazaj tudi farani, ki so se odselili, da pokramljajo z znanci in obenem podprejo finančno to naj- DOM LIPA Cas hiti. Poletni dnevi prehajajo v jesen, zelenje travnikov, vrtov in gozdov se spreminja v zlato zorenje. Preorana žitna polja diše po sveži rjavi zemlji. Pod jesenskim nebom se zbirajo ptice k potovanju v južne kraje. Sonce ubira vedno krajšo pot k zatonu, kjer se v jasnih dneh vtopi v bleščečem morju. Na zemlji bodočega slovenskega starostnega doma Lipa zore visoke trave in poljsko cvetje se priklanja v rahlem vetru. Zdi se, da ves ta kraj neslišno sprašuje in kliče po domovanju, po ljudeh in pridnih rokah, ki bi ta lepi kos zemlje spremenile v prijetno bivališče našim starejšim bratom in sestram. In ista vprašanja prihajajo od mnogih, ki se za naš starostni dom resno zanimajo ali sami že čutijo potrebo po mirnem kotičku. Do končnega cilja, do zgrajenega doma Lipa je še mnogo dela. Predvsem so potrebna finančna sredstva, da bo Dom Lipa čimbolj samostojen, neodvisen od pomoči pokrajinske vlade, da bo čim popolnejša last slovenskih ljudi. Kot smo že večkrat poročali, je dosedaj za Dom Lipa zbranega čez 240 tisoč dolarjev. Za popolno kritje dolga pri nakupu zemljišča na 52 Neilson Drive potrebujemo najmanj še 100 tisoč dolarjev. Pripravljalni odbor je prepričan, da je v slovenskih srcih dovolj plemenitosti in dobrote, da bomo to vsoto v kratkem času zbrali. Mnogo je naših ljudi, ki so pripravljeni darovati, pa ni dovolj prostovoljcev, nabiralcev, da bi vse dosegli in obiskali. Zato Pripravljalni odbor ponovno trRa na dobra srca za delo za to našo skupno zadevo. V jesenskih mesecih bomo izvedli drugo stopnjo nabiralne akcije in upamo, da bomo ob zaključku poslovnega leta svobodni gospodarji posestva na 52 Neilson Drive. Uradna poslovanja in opravki pri civilnih oblasteh potekajo brez velikih težav in zaprek. Na tem mestu ponovno poudarimo, da je Dom Lipa uradno registirana dobrodelna ustanova, za katero so vsi prispevki oproščeni davkov. Navajamo številčno poročilo o prvi stopnji nabiralne akcije v 1.1979.__ • Provincialna vlada v Britanski Kolumbiji je ustanovila v okviru svoje organizacije posebno tajništvo za večkulturnost. Naloga tega tajništva bo, da bo zastopalo interese etničnih organizacij in jim pomagalo preskrbeti finančna sredstva za razne njihove programe. Darovali so: dolarjev: 5 7 10 15 20 22 25 30 32 33 35 40 45 50 60 70 75 80 100 105 110 113 115 120 125 139 150 160 175 200 225 250 300 350 380 400 500 520 600 619 1000 1500 2000 2500 3000 5000 po: darovalcev : 10 2 51 9 111 1 34 43 1 1 2 29 1 187 36 3 1 15 283 1 1 1 2 1 2 1 16 2 2 46 1 5 13 1 1 1 22 1 1 1 27 2 2 1 1 1 Vsem dobrotnikom Doma Lipa ponovni Bog plačaj. Za leto 1980 darovi še prihajajo. V tem času izstopa posebno eno dobro delo. Podjetje John Wood v vzhodnem delu Toronta zaposluje mnogo Slovencev. Po prizadevanju g. Franka Kraljica so slovenski uslužbenci darovali Domu Lipa 600 dolarjev, tovarniška uprava pa je po dogovoru z g. Kraljičem in delavci prispevala 1200 dolarjev namesto prispevka v torontski United Appeal. Hvale in posnemanja vredno. Pripravimo si dom počitka zdaj, ko je naše sonce visoko in dan še dolg, da nas večerne sence in jesenski hlad ne prehite. Za informacije, nasvete in pošiljanje darov se poslužujte naslova: » 52 Neilson Drive, Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 i Za pripravljalni odbor: Anica Resnik Djilas je napisal knjigo o Titu Po poročilu New York Timesa (11. julija 1980) bo izdala jeseni založba Harcourt, Brace Jovanovich v New Yorku prevod Djilasove knjige o Titu z naslovom večjo slovensko župnijo. • Pikniki na Slovenski pristavi so kar vsako nedeljo. Slovenska šola pri sv. Vidu je imela svoj piknik 20. julija. Naslednjo nedeljo 27. julija pa je vabila na svoj piknik, slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti. V tednu med obema piknikoma pa so učenci obeh šol taborili na Pristavi. • Primorski klub je priredil svoj 1 piknik 3. avgusta; Prav isti dan je dr. Jost Martelanc, bivši dolgoletni kaplan pri sv. Vidu, praznoval 25letnio mašništva. Prišel je zato iz Slovenije, da je praznoval ta svoj jubilej med svetoviškimi farani. Popoldan pa je preživel na Pristavi med primorskimi rojaki. • Slovenski športni klub, po-življen pod novim vodstvom, je priredil 10. avgusta na Pristavi 'Superteam' piknik. Obisk je bil nad vse lep in tekme so bile lepo organizirane tako v bazenu kot na prostem. Tudi dež ni motil navdušenja tekmovalcev kot tudi ne zanimanja gledalcev. Po tekmah pa je za ples in zabavo igral Alpski sekstet. Veseli smo uspeha mladih in upamo, da nas bodo še vabili na svoje prireditve. "Tito: The Story From the Inside" (Tito — zgodba od znotraj). Djilas se je bavil z mislijo, napisati Titov življenjepis, že dolgo vrsto let. Do pisanja se ni pripravil, ker bi težko skrival rokopis, razen tega je preživel več let v ječah. Takoj po Titovi smrti se je letil rokopisa in ga končal v nekaj mesecih. Sedaj ga prevajajo v angleščino. Po izjavi avtorja ima podnaslov "od znotraj" dvojen pomen — ne samo njegove tesne zveze s Titom v prvih letih, marveč tudi njegovo bivanje "znotraj" ječ. Djilas je napisal ped leti knjigi "Wartime", ki opisuje v veliki meri Tita in njegovo vlogo med vojno. Ta knjiga bo prva, ki bo osredotočena na Tita samega — Titov prelom z Moskvo, njegov "neodvisni" komunizem, zamisel komunističnega "tržnega" gospodarstva, razvoj po Titu. Kljub nasprotstvom med Titom in Djilasom je ohranil Djilas neke vrste spoštovanja do Tita, do "starega". Po mnenju Jovanovica bo Djilasova knjiga resnična interpretacija Titovega življenja. /MA^OJ ¿¿it£u ( "Canada's Employment Tax Credit Program" je podaljšan. Z uvedbo nove zaposlitve si lahko ustvarite davčno olaj- ■ v ■ savo v visim $4,160.— za vas same. Je cisto preprosto. A!i bi hotel odšteti do višine $4,160 — ali celo več,— od tvojega federalnega davka? Je čisto preprosto. Zvišajte število vaše delovne sile s tem da ustvarite nove zaposlitve in si s tem napravite možnosti za davčne olajšave. In to do višine $4,160.— za vsakega novega nastavijenca, če ste vpostavili novo delo kot direktni rezultat „The Employment Tax Credit Program"-a. To storite zelo preprosto. Izpolniti morate eno stran vprašalne pole. Popolne nasvete dobite v vašem lokalnem uradu „Canada Employment Centre". 1+ -Employment and Immigration Canada Lloyd Axworthy Minister Emploi et Immigration Canada Lloyd Axworthy Ministre Canada Iz slovenske zgodovine .. Bogdan Novak Mal pred 1923 Nas posebno zanima stališče Josipa Mala do tistih teorij L. Hauptmanna, ki govore o slovanski in staroslovenski sužnosti, o hrvatski vladi v Karantaniji ter o kosezih in njihovi vlogi pri ustoličevanju koroških vojvod. Kot smo videli je Mal nastopil proti Hauptmannovim teorijam šele leta 1923, ko ga je k temu podžgal Hauptmannov unitaristično pisani članek priobčen v Njivi leta 1922. Čeprav je Mal leta 1916 pohvalil Hauptmannovo razpravo, v kateri je Hauptmann prvič razvil svoje hipoteze, je to storil, kot pravi sam, iz narodnopolitičnih razlogov, da ne raztrga pred Nemci Hauptmannovega povdarka o hrvatsko-slovenski skupni preteklosti. Pri pregledu Malovih razprav in ocen, ki so izšle pred letom 1923 in še posebno pred letom 1916, se bomo lahko prepričali, da se Mal ni strinjal, in to že pred letom 1916, z novimi teorijami, ki so nakazovale suženjsko naravo Slovanov in Slovencev (in ki so vplivale tudi na Hauptmannova izvajanja), pač pa je taka dela dobro poznal, poznal pa je tudi dela, ki so gornje teorije zavračala. Zato Mal ni bil nikak nevednež, ko je ocenil Hauptmannovo delo leta 1916. O tem se bomo natančneje prepričali, ko bomo pregledali njegova članka, ki imata oba isti naslov, "K poglavju starejše zgodovine Slovencev" in sta bila objavljena v Času, prvi leta 1909, drugi pa letal916, ravno pred dela. oceno Hauptmannovega Peisker — Levčeva izvajanja V prvem članku (Čas, III, 1909, si0jnosti slovanske in posebno str." 375-379) Mal obravnava slovfenske družbe. Da bomo bolje odgovor Alfonsa Depscha na razumeli Malovo razpravo, si na Peisker-Levčevo teorijo o dvo- j^a^o oglejmo Peisker-Levčeva izvajanja. Proti koncu 19. stoletja so nastajale v zvezi z raziskovanjem gospodarske in socialne zgodovine razne n.ove teorije, ki so namigovale ali naravnost povdar-jale suženjsko naravo starih Slovanov. Za nas-je najpomembnejša teorija, ki jo je razvil Johann ali Jan Peisker v svojih nemško in češko pisanih delih. Peisker je bil sprva privatni docent za socialno zgodovino na graški univerzi, nato pa redni profesor na univerzi v Pragi. Izmed njegovih del naj omenim predvsem dvoje tipičnih razprav: "Forschungen zur Social- und Wirtschaftsgeschichte der Slawen" (Raziskovanja o socialni in gospodarski zgodovini Slovanov) priobčeni v Zeitschrift für Social- und Wirtschaftsgeschichte (Časopis za socialno in gospodarsko zgodovino) (V, 1896-97, str. 114-144); in "Die älteren Beziehungen der Slawen zur Turkotataren und Germanen und (Dalje na 4 strani) » / POMEMBNA ZMAGA POLJSKIH DELAVCEV O zgodovinskih dogodkih in dosežkih na Poljskem letošnjega avgusta je bilo mnogo napisanega — in še bo. Zmaga vztrajno stavkujočih poljskih delavcev ni enkratna ali zaključena. Njen nesporen dosežek je v tem, da je partijski režim največje satelitske dežele na sovjetski meji bil prisiljen da se s stavkujočimi delavci pogaja in da je v "teh pogajanjih moral načelno sprejeti vse njihove glavne zahteve, ne le sindikalno-gospodarskih (povišanje mezd. in pod.), temveč tudi izrazito politične: Ustanovitev od partije povsem neodvisnih delavskih unij, uzakonjenje pravice do stavk, pravica Cerkve do televizijskih oddaj, izpustitev političnih jetnikov, in zmanjšanje tiskovne , cenzure. S sprejetjem teh zahtev v teku formalnih pogajanj med delavskim vodstvom štrajka in visokimi predstavniki partijskega režima je partija izgubila znaten del svoje, prej totalitarne oblasti. ~ Značaj teh zgodovinskih dosežkov je vsebinsko tak, da bo razsežnost in učinkovitost njih izpeljave postala vidna šele s potekom časa. Potrebno je formalno uzakonjenje oz. po-ustavljenje dosežnih zahtev, poleg tega pa nove, vso deželo obsegajoče neodvisne * delavska organizacije ni mogoče solidno zgraditi čez noč. Tega se zmagoviti, pri tem pa zelo zreli in stvarni poljski delavci dobro zavedajo. Zato je pričakovati, da bodo vztrajno in modro pritiskali za dejansko uresničenje dogovorjenih — in slovesno podpisanih ter celemu svetu na televiziji izpričanih —• dosežkov. Nobenega dvoma ni, da bo ta izredni razvoj na Poljskem močno odmeval tudi v drugih satelitskih dežalah Vzhodne Evrope, še bolj pa v ne-satelitski Jugoslaviji. O tem je THE NEW YORK TIMES dne 8. septembra objavil naslednji moj komentar: ZA POLJSKO — JUGOSLAVIJA Koncesije, ki so jih izsilili stavkujoči poljski delavci, bodo nedvomno ostale privlačen vzgled v drugih komunistično vladanih deželah v Evropi. Ce Poljska lahko, zakaj ne bi tudi oni — seveda, če zmorejo podobno močan in zrel pritisk za spremembe. Jugoslavija najbolj izpolnjuje ta predpogoj. OD Titovi smrti letošnjo .spomlad je bilo mnogo zaskrbljenosti, da ne bi "Brežnjeva doktrina" na en ali drugi način bila uporabljena proti oslabljenemu po-Titovemu režimu. Poljska stavka je prepričevalno razveljavila to, skoraj bolestno prevzetost s tudi najneverjetnejšo možnostjo sovjetske invazije v Jugoslavijo, ki ne pripada sovjetskemu bloku, niti ne meji na Sovjetsko zvezo. Ce sovjetske divizije na Poljskem in vse okoli nje niso niti poskušale preprečiti brez-primerno erozijo totalitarne moči najvažnejšega satelitskega režima ob sovjetski meji, po kakem čudnem imperativu naj bi Sovjetsk zveza tvegala mnogo bolj oddaljeno in težavno ter povsem neupravičljivo invazijo Jugoslavije, katere v Jalti dogovorjeno neodvisnost tudi sama Sovjetska zveza priznava vse od Stalinovega izpodletelega poskusa si jo podvreči leta 1948? Ce nujno potrebne spremembe v Jugoslaviji ne bi resno podvzeli sedaj, bi to bilo iz CIRIL A. tEBOT notranjih ozirov, ne zunanjih. Toda ni verjetno, da bi taki oziri prevladali. Zaradi svoje mnogonarodne sestave je Jugoslavija nekoč bila pionir v liberalizaciji svojega, prvotno stalinističnega sistema. Jugoslavija je nadaljevala z započeto liberalizacijo celo potem, ko so Sovjeti pomandrali "praško pomlad" leta 1968. Med leti 1967 in 1971 je Jugoslavija uvedla vrsto ustavnih sprememb, ki so dosegle vrhunec v konfederalnem razsrediščenju državne oblasti in v razširjenem gospodarskem samoupravljanju. Toda decembra 1971 je Tito, kot da ga je nenadoma prevzel strah pred temi spremembami, započel široko čistko mlajših "liberalnih" prvakov, ki so se v teku borb za te spremembe bili uveljavili v na novo razgibanih republikah. Čistkam je sledil namerni zaokret v smeri ponovnega osredotočenja partijskega aparata, da bi le-tci zmogel okrepiti svoje nadzorstvo nad sindikati, gospodarskim "samoupravljanjem" in raz-središčeno državno upravo. Titova bolezen in smrt pa sta sprožili vprašanje, ali bo brezoblično "kolektivno" nasledstvo v partiji in državi; sestavljeno iz predstavnikov republik, zmoglo nadaljevati Titovo zaokretno zapuščino. V tej negotovosti je- kmalu po Titovi smrti postalo jasno, da je Juoslavija zabredla v globoko krizo svojega, od Titovega vodstva zavoženega gospodarstva. Čeprav je mnogo manjša od Poljske, se je Jugoslavija dejansko približala visoki stopnji poljske zunanje zadolženosti (nad 15 miljard dolarjev) kot posledica dolgo omalovaževanega kroničnega preseganja uvoza iz zahodnih dežel nad izvozom k njim. Ker skromnih možnosti Jugoslavije za izvoz k zahodnim'upnikom ni moč čez noč podvojiti medtem, ko so nadaljni krediti od tam skoraj ustavljeni, je postalo neizbežno nenadno zmanjšanje uvoza, ne le na škodo prej od zunanj subvencioniranega domačega standarda, temveč tudi za ceno skrčene domače proizvodnje in investicij, ki so postale nevzdržljivo odvisne od uvoženega repromateriala in opreme. Vrh tega je Jugoslavija zaradi svojega dolgoletnega razsipnega zapravljanja obremenjena tudi z nad 30-odstotno inflacijo in s — za bahajočo se "socialistično" deželo — škandalozno visoko brezpolesnostjo. V teh nakopičenih političnih in gospodarskih težavah v okoliščinah, ko je preplah pred namišljeno sovjetsko invazijo domala skopnel, je prav v Jugoslaviji pričakovati nov val razsežnih sprememb. Edinstvena mnogonarodna dinamika v Jugoslaviji ki je njen nasprotek prav tako edinstvenega pomena, ki ga ima na Poljskem njena katoliška Cerkev kot pravir množičnih pritiskov za reforme — bo v Jugoslaviji povzročil nove pritiske za osvoboditev sindikatov, samoupravljalskega mehanizma in decentralizirane državne uprave od podložništva leta 1972 ponovno osredotočenemu partijskemu vodstvu. Treba je upati, da bodo Združene države in njene evropske zaveznice tokrat uporabili svojo gospodarsko pomoč prezadolženi Jugoslaviji v oporo potrebnim reformam. Proslula Carterjeva zunanja politika človekovih pravic, ki je v odnosu do Jugoslavije bila zgolj nominalna, mora postati dejavna. Vsi v Jugoslaviji morajo zvedeti, da bomo pozdravili njihove napredne spremembe, ki bi popravile od partije zavoženo gospodarstvo obenem, ko bi razširile dejanske človeške pravice za vse državljane in narodne Jugoslavije. Washington, D.C. Cyril A Žebot Pisec je profesor gospodarskih ved na Georgetown. University, Washington, D.C. {fyjQ^AMsUy , AMS V CJb. Možnosti notranjega razvoja v Jugoslaviji po smrti Tita: OBSEG IN MEJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V "SAMOUPRAVLJALNEM SOCIALIZMU" JUGOSLAVIJE Decentralizacija in liberalizacija Takoimenovana ekonomska reforma iz leta 1965 (9), skupno s sledečo odstranitvijo Aleksandra Rankoviča leta 1966, centralističnega šefa partijske kontrole nad državnim in samoupravljalnim aparatom, pomeni odločujoč preobrat k gospodarski in politični liberalizaciji. Reforma naj bi izpolnila bistvene institucionalne in finančne predpogoje za novo jugoslovansko "socialistično tržno gospodarstvo", ki se je hotelo okoristiti z zahodno trgovino in tehnologijo. Reforma iz leta 1965 je do neke mere okrepila tudi zasebni sektor; ne toliko s posebnimi odredbami, kot po svojem duhu. Zasebna podjetja so v Jugoslaviji seveda omejena. Ustava iz leta 1974 jih definira kot "osebno delo s proizvajalnimi sredstvi v osebni lastnini". To velja v glavnem za male družinske kmetije, ki pa skupno pokrivajo skoraj 85% orne zemlje, ki je bila v zgodnjih petdestih letih povoljno dekolektivizirana, kot posledica proloma med Stalinom in Titom obenem s prvimi začetki "samoupravljanja" na preostalem podružabljenem sektorju. Poleg družinskih kmetij, ki so bile dekolektivizirane (in jih je nato doletela politična diskriminacija), je tudi nekaj zasebnih obrtnikov in podjetnikov v proizvodnji, prevozništvu in v sektorju uslug, kakor tudi manjše število politično priviligiranih profesionalcev, pisateljev in odvetnikov. Dejanski obseg samoupravljanja na podružabljenem sektorju, pa skupno z bodočnostjo zasebnega sektorja, zavisi ne toliko od formalno legaliziranega sistema, ki ga je mogoče raztegniti v vse smeri, kolikor od pragmatičnega zaznavanja gospodarskih in/ali političnih nujnosti s strani partijskega vodstva. Kljub vsem njenim liberalističnim in decen-tralističnim namenom, je bila reforma iz leta 196£ izvajana polovičarsko in ji zato ni uspelo zagotoviti zadostne finančne baze za samoupravljanje podjetij. Do leta 1967 je vladni delež podjetniškega dohodka zopet dosegel skoraj petdeset odstotkov, kot pred reformo. Po odplačilu tekočih produkcijskih stroškov, anuitet na pretekle kredite, davkov in plač, podjetjem ni dosti, če sploh kaj, ostalo za investicijsko samofinanciranje. .Ob taki finančni stiski je prišlo do občutnih izgub, zlasti v podjetjih z manj sposobnimi upravniki (10). Naraščajoča medsebojna zadolženost zaradi verižnih zaostankov pri odplačevanju poslovnih dolgov je povzročila ponavljajočo se "nelikvidnost", tako da je morala centralna banka ponovno reševati nesolventni sistem z inflacijskimi transfuzijami nepokritega novega denarja. To pa je še bolj povečalo politično odvisnost samoupravljanja. pa je postala ustava iz leta 1963 zastarela in leta 1974 je bila proglašena nova. Obdržala je decen-tralistične določbe amandmajev iz leta 1971, zmanjšala pa je njihov liberalistični učinek s tem, da je ponovno okrepila "vodilno vlogo" partije, tako na ravni države, kot tudi v družbenem in gospodarskem samoupravljanju. Ta nepričakovani preklic liberalizacije je bil posledica nenadnih političnih sprememb, do katerih je prišlo manj kot pet mesecev po amandmajih junija 1971. S presenetljivim ukrepom je Tito z začetku decembra 1971 odredil široko čistko celotnega političnega vodstva republike Hrvatske, zaradi domnevnih "nacionalističnih" odklonov v prizadevanju za hitro okoriščenje-z novo pridobljenimi ustavnimi pooblastili republik. V podobnih čistkah so bili leta 1972 odstranjeni liberalnejši prvaki v drugih republikah, zlasti v Srbiji in Sloveniji. Z odstranitvijo "nacionalistov" in "liberalov" po republikah, je bila jugoslovanska Ciril Žebot Georgetown University « partija spet centralizirana v okviru novega Izvršnega Biroja na partijskem sedežu v Beogradu. Sledeči partijski kongres leta 1974 je "povišal" ta Izvršni Biro v skupni Izvršni Odbor partije. Na 11. partijskem kongresu junija 1978 pa je bil Izvršni Odbor ukinjen, namesto njega pa vpeljano prikrojeno Predsedstvo Centralnega komiteja. Po republikah odstavljene politične prvake so zamenjale manjše, podložnejše figure. Nove zakonodajne zbornice so zdaj na vseh ravneh uprave sestavljene iz nepolitičnih "delegatov", izbranih iz piramidne strukture razširjenega samoupravljalnega sistema, ki jih je lažje odstraniti in s tem tudi lažje nadzorovati (12). Ta formalno povečana samoupravna organizacija, ki je bila navidez funkcionalno povišana v politično strukturo, je bila tako v resnici izkoriščena, da bi reorganizirano vlado še bolj podvrgla partijski kontroli in manipulacijem. Gospodarske spremembe in učinki Reforma leta 1971 in kontrareforma Za rešitev hvalevrednih ciljev reforme iz leta 1965, pa je postala potrebna nova, njej sledeča reforma. Pritisk za novo reformo je naraščal v dveh dopolnjujnočih se smereh: za premik od doslej še vedno v glavnem nominalne decentralizacije v resnično, na drugi strani pa za nove ukrepe, ki bi okrepili finančno avtonomijo in odgovornost podjetij. Ta trend v decentralizacijo je kulminiral v triindvajsetih ustavnih amandmajih junija 1971 (11), ki so prelili ustavni sistem države v sui generis zlitino, s federativnimi in konfederativnimi značilnostmi. Formalna pristojnost zvezne vlade je bila zdaj omejena na obrambo, zunanje zadeve, mednarodno trgovino in plačila in na bistveno edinost družbenega in gospodarskega sistema. Toda celo na teh področjih je bilo za centralne odločitve potrebno enakopravno sodelovanje ali pristanek republik. V predvidevanju bodočnosti po Titu, je bilo formirano kolektivno Predsedništvo Jugoslavije, v katerem so enako zastopane vse republike. Te globoke ustavne spremembe so sledile podobni decentralizaciji Zveze Komunistov Jugoslavije, ki je bila vpeljana na devetem partijskem kongresu, marca 1969, in je predelala jugoslovansko partijo v nekako konfederacijo osmih ločenih partij po republikah in avtonomnih provincah, kot je to veljalo za nekatere pred drugo svetovno vojno in do leta 1943. S temi celovitimi spremembami Nova ustava je radikalno spremenila tudi gospodarsko in družbeno orgainizacijo samoupravljanja. Ker je bil njen proglašeni namen dati samoupravnim delavcem več občutka sodelovanja in odgovornosti, je bila zrahljana organizacijska struktura vseh, razen najmanjših, podjetij, s tem, da so bile njihove več ali manj zaključene delovne enote spremenjene v avtonomne Temeljne Organizacije Združenega Dela (TOZD). Te naj bi zdaj tvorile neko v bistvu federalizirano strukturo samoupravljanja v podjetjih, pa tudi preko njih s pomočjo tako-imenovanih Samoupravnih dogovorov. Družbene usluge naj bi bile odslej upravljane in financirane preko pogodbene "svobodne izmenjave dela" med njihovimi producenti in porabniki v institucionalnem okviru bilateralnih "samoupravnih interesnih skupnosti". Te skupnosti so postale obvezne na področju zdravstva, vzgoje, socialnega zavarovanja, brezposelnosti in socialnega skrbstva, kakor tudi znanosti in "kulturnih" dejavnosti. Podobne interesne skupnosti so bile vpeljane tudi za take bistvene, napol-javne dobrine, kot so električni tok, voda, ceste in železnice. Nedavno so bile v vseh republikah ustanovljene tudi posebne interesne skupnosti za mednarodne gospodarske odnose, ki naj bi povečale samo-odgovornost zunanje trgovine in izposojanja po sameznih področij. V nasprotju z reformo iz leta 1965, katere namen je bil povečati tržne odnose in konkurenco, je po letu 1971 sledeča revizija "socialističnega tržnega gospodarstva" dala prednost ustanovni "samo-organizaciji" gospodarstva. Tako povezovanje — vertikalno v proglašenih namenih, v resnici pa največkrat horizontalno — zmanjšuje tržne odnose med povezanimi TOZD-i in krepi osredotočenje tržne moči v njihovem zunanjem trgovanju z drugimi povezanimi skupinami. V ob.eh primerih je konkurenca oslabljena, cene postajajo samovoljne in višje, sredstva pa še slabše porazdeljevana kot poprej (13). Celotna (macro) gospodarska dejavnost večno neustaljenega jugoslovanskega sistema pa odkriva nekatere večje kronične pomanjkljivosti. Čeprav je bila stopnja gospodarske rasti sprejemljiva, povprečno okrog šest odstotkov letno, kar več ali manj sovpada s stopnjo gospodarskega razvoja Jugoslavije, je v glavnem temeljila na pretirano kapitalno-intenzivnih in pogosto razsipnih investicijah, ki so zajele okrog 33 odstotkov družbenega produkta (14). Brezposelnost je narastla na skoraj 14 odstotkov, irtedtem ko je podoben odstotek delovne sile še vedno "začasno" zaposlen v Zahodni Evropi (15). Vkljub temu pa storilnost na delovno uro upada in se zdaj vrti okrog dvoodstotnega letnega prirastka. Izračunana inflacija je v zadnjih desetih letih dosegla skoraj 300 odstotkov, januarja 1980 pa je zabeležila nakazano novo letno stopnjo 50 odstotkov (16). Naglo naraščujoči primanjkljaj v zunanji trgovini z deželami konvertibilnih valut je v letu 1979 presegel šest miljard dolarjev (17). Takega primanjkljaja ne morejo pokriti tudi občutni devizni dohodki od tujskega prometa skupno z devizami, ki jih pošiljajo jugoslovanski delavci iz tujine. Posledica skupna zadolženost Jugoslavije razvitim deželam v konvertibilnih valutah je konec leta 1979 dosegla 13 miljard dolarjev, se pravi blizu dvajset odstotkov vrednosti celotnega družbenega produkta Jugoslavije. Samo oskrbovanje tega dolga stane okrog dve in pol miljarde dolarjev na leto. Kako dolgo bo še mogoče podaljševati to narašču-jočo plačilno nesolventnost? Možnost, da bi znaten porast izvoza in omejitev uvoza zmanjšala zunanjetrgovinski primanjkljaj do vzdržljive stopnje, je odmaknjena. Bližnja bodočnost jugoslovanskega gospodarstva ni zavidljiva. Samoupravljalni socializem Jugoslavije se doslej še ni izkazal kot učinkovit gospodarski sistem. Njegov dosedanji uspeh je predvsem v tem, da so bili narodi Jugoslavije osvobojeni spon prvotnega "sovjetskega" sistema. Toda samoupravljalni sistem, ki je sledil, je še vedno bolj politično upravljan od zunaj, kot pa samoupravljan od znotraj. Poleg obdavčenja in drugih finančnih in predpisnih oblasti, je vlada omejevala samoupravljanje tudi s tem, da je obdržala ali si ponovno pridobila "bistveni vpliv na cene, investicije, zunanje gospodarske odnose in podobno." (18) Kljub tem ustanovnim in funkcijskim pomanjkljivostim, pa je jugoslovansko "eksperiment" pokazal, da samoupravljanje lahko nudi možnost decen- tralizirane izbire v prožnem okviru realistično pojmovane "družbene lastnine", če mu je dovoljeno delovanje v smislu usklajenih pobud njegovih sestavnih delov, tistih ki sodelujejo in onih, ki konkurirajo. Z izkoriščanjem kapitala s (aJi zemlje), ki je "družbena lastnina", samoupravljalna podjetja, z različnimi omejitvami, dejansko izvajajo lastninsko pravico nad njim, bodisi posamezno, ali skupno z drugimi, v skladu z zadevnimi Samoupravnimi sporazumi. Da je sistem OPOMBE: (9) T. Wilson, G.R. Denton et al., Gospodarska reforma v Jugoslaviji. PEP London, julij 1968; tudi OECD, Gospodarski pregledi: Jugoslavija 1965, 66, 67. (10) Celo v letih 1977-78, je tretjina eospodarstva operirala z gospodarsko na trhlih nogah, je v glavnem posledica dejstva da niti kronično nesolventna podjetja ne bankrotirajo, da ni zanesljive razvojne in stabilizacijske politike, da je dopuščena koncentracija tržne moči in pa, ker se prav zategadelj vlada in partija še bolj samovoljno vmešavata v samoupravljanje. To slabo delovanje pa bi se dalo zmanjšati in popraviti. Vendar uresničitev te možnosti zavisi od tega, če bo obnovljen razvoj politične liberalizacije, ki je bil decembra 1971 ustavljen. Toda, ali bo? deficitom, kot piše Ekonomska politika, op.cit., julij 3, 1978, str. 10. (11) Uradni tekst: Ustavni Amandmaji od XX do XLII, Uradni list SRS, Ljubljana, 30 junija, 1971. (12) PeiltMai lictein Jugoslavije je zgrajen U "delegatov" decentraliziranih-< a po partiji kontroliranih) »traktur: SKUPŠČINA SJLR. JUGOSLAVIJE Zvezna zbornica (220 delegatov) Zbornica Republik In Avtonom. pokrajin (»« d»l«Q«ttw1 i" SKUPŠČINE REPUBLIK IN POKRAJIN (S) Zbornica Zbornica Družbeno- združenega ob«n politična dela zbornica SKUPŠČINE POSAMEZNIH OBČIN (501) Zbornica Zbornica Družbeno- zdruienega krajevnih politična dela akupnoatl zbornica DE- KAL Hi Tamaljne organizacija zdrutan.g. Mit (T02DI) Krajšim« skupnosti* SZ* (OI. S » TOZWh) "pfodlseslo" In "potrdilo" kandidata u VSE fbfclfl tfologatt POLEO TE O*, 0a "dal«glr«|o" tudi SVOJE odbornik« t» Druib.-pol. zbornic«!. "Povrltu toga so «so-"druttonoi>olltlSn« organizacija"___ (SZ, S. Itd) kraaclja ZK kot orodji n|«n« "»odlln« »los«" »" polltlinsm In druibano^ospodarsMni slstsmu. Funkclonar|l "OruiMno^olltienin organizacij" so Clsnl ZK In ao za ta tunkclja določani v smislu psrtljsks "ksdrovsks" »tporadlttr«. DruttonoDollWii« organUaolJa , krat. skupnostih ZK" • Zvoxa komunlato» SZ* s* . sindikat (13) V svojem uvodniku, 14. avgusta, 1978, komentira Ekonomska Politika, nedavni "družbeni dogovor", ki je potrdil izvozne subvencije za leto 1978 v znesku več kot ene miljarde dolarjev, ali okrog dvajset odstotkov domačih stroškov izvoženega blaga. Toda kljub temu narašča primanjkljaj v jugoslovanski mednarodni plačilni bilanci. Leta 1966 je izvoz v države trde valute pokril 80 odstotkov uvoza iz njih. Leta 1977 pa samo 39 odstotkov. Isti uvodnik povezuje to resno poslabšanje v zunanji trgovoni z "družbenimi dogovori" in "samoupravnimi sporazumi" o cenah, ki skušajo, kot v kartelih, ustvariti enotne cene v različnih industrijah na ravni, ki pokrije najvišje stroške na enoto proizvoda v podjetju, ki je najmanj produktivno. Op. cit. str. 8 in 10. (Nadaljevanje na naslednji strani) Iz slovenske zgodovine.. B.C. Novak Solzhenitsyn on Communism (Nadaljevanje*. 2, strani) The great Russian Nobel Prize-winning exile, Alexander Solzhenitsyn, in his penetrating New York address in 1975 during his first visit to America, warned the West of .* ** * ___» • •______— /..'/J élis* CVi«tf»i ihre socialgeschichtliche je iskalo vzroke in skušalo dognati f/jW%M skega izvora slovenskega plemstva — županov. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII :ltÍ¡lll: ¡MÉ (