Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023): 41–73 @language: sl, en, de, it, fr @trans-language: sl, en, de, it, fr @publisher.id: id @doi: 10.3986/00.0.00 @article-type: 0.00 @article-category: category @pages: 41–73 @history-received: dd. mm. yyyy @history-accepted: dd. mm. yyyy *** Žurnal meta *** @issue: xx @volume: 15 @pub-year: 2023 @pub-date: dd. mm. yyyy *** Oprema *** @avtorji: Januška Gostenčnik running-header: Narečna klasifikacija govora Ravne Januška Gostenčnik (ORCID: 0000-0001-5967-0920) ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, Slovenija januska.gostencnik@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.3986/15.1.03 N arečna klasifikacija govora r avNe g ore v g orskem kotarju V prispevku je predstavljen govor zahodnega dela kraja Ravna Gora, ki leži na jugu Gorskega kotarja na Hrvaškem. Prikazane so dosedanje obravnave in narečne klasifikacije tega krajevnega govora ter na novo zbrano narečno gradivo. Govor je v tem prispevku klasificiran kot priseljenski, sinhrono ga je mogoče uvrstiti v rovtarsko narečno skupino slovenskega jezika. Izpostavljena je problematika natančnejše narečne uvrstitve. Govor je prikazan na Karti slovenskih narečij (različica 2023). Ključne besede: Ravna Gora, rovtarska narečna skupina, Slovenski lingvistični atlas (SLA), fonologija, slovenščina The article presents the local dialect of the western part of Ravna Gora which is located in the south of Gorski Kotar in Croatia. The current treatment and dialectal classifications of this local local dialect are shown, as well as the newly collected dialectal material. In this article the local dialect is classified as immigrant, and it can also be classified as a part of the Rovte dialect group of the Slovenian language. The issue of more accurate dialect classification is highlighted. The local dialect is shown on the Map of Slovenian dialects (version 2023). Keywords: Ravna Gora, Rovte dialect group, Slovenian Linguistic Atlas (SLA), phono- logy, Slovenian 1 Uvod Ravna Gora leži v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Jezikovno na zahodu meji na čebranško narečje, na severu na kostelsko narečje slovenske- ga jezika, na vzhodu pa na priseljenske govore vzhodnohercegovskega narečja štokavske narečne skupine. 1 Ravna Gora se govorno deli na 1 Glej Karto 1 v Gostenčnik 2020: 356. 42 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) dva dela – na večji zahodni (oz. zgornji) del, kjer živijo t. i. Kranjci (to so zaselki Stari Varoš, Jarak, Bajt in Vrh), in na manjši vzhodni (oz. spodnji) del (zaselka Novi Varoš in Kosa), kjer živijo t. i. Hrvati. Govor Ravne Gore 2 se je doslej interpretiral različno, in sicer kot: 1) govor rovtarske narečne skupine slovenskega jezika (Majnarić 1938– 1939), 2) (goranski) govor kajkavske narečne skupine hrvaškega jezi- ka (Finka 1974, Barac in Finka, 1981, Lisac 1989, Barac-Grum 1993, Lončarić 1982, 1996), 3) govor kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika (Šekli 2018: 339, 380). Prva klasifikaci- ja podpira t. i. priseljensko hipotezo (do priseljevanja na izpraznjeno območje naj bi prišlo v prvi polovici 18. stoletja), druga hipotezo o prepletanju in sovplivanju različnih narečnih sistemov, tretja pa t. i. hipotezo o avtohtonosti govora na tem območju. Prispevek najprej seznanja z dosedanjo jezikovno obravnavo in narečno klasifikacijo govora Ravne Gore znotraj hrvaške in slovenske dialektolo- gije. Prikazano je na novo zbrano narečno gradivo z območja zahodnega dela Ravne Gore, ki ne prinaša večjih novosti. V nadaljevanju so pov- zemalno predstavljene njegove glavne jezikovne (vokalne, konzonantne in prozodijske) značilnosti na osnovi analize lastnega narečnega gradiva in so izhodišče za presojo (ne)utemeljenosti trenutno uveljavljenih nare- čnih uvrstitev. Predlog nove narečne uvrstitve sledi že postavljeni hipo- tezi jezikoslovca Nikole Majnarića (1938–1939), da je govor dela Ravne Gore del rovtarske narečne skupine slovenskega jezika. Prispevek se osredotoča na govor zahodnega (oz. zgornjega) dela Rav- ne Gore, ki je obravnavan kot priseljenski. Zahodni del Ravne Gore je bil namreč v prvi polovici 18. stoletja, ko se je leta 1726 začela izgra- dnja t. i. Karolinske ceste ali Karolinke, ki naj bi povezovala Karlovec z Reko, umetno poseljen (tudi) s prebivalci Kranjske (mdr. Majnarić 1938–1939: 148, Kruhek v Gorski kotar 1981: 302, Barac, Finka, 1981: 426, Lisac 1989: 107). Pavle Blaznik (1979: 89) je na osnovi ravnogor- skih priimkov, ki jih navaja Majnarić (1938–1939: 146), ugotovil, da je jedro priseljencev v Ravno Goro izviralo iz Poljanske doline (tj. z 2 Narečno gradivo za ta prispevek je bilo zbrano med letoma 2010 in 2016 za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) in doktorske disertacije avtorice. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 43 območja današnjega škofjeloškega in dela poljanskega narečja) in tudi iz Selške doline (tj. z območja selškega narečja gorenjske narečne sku- pine slovenskega jezika). 2 dosedanje obravnave in narečne klasifikacije 2.1 Hrvaška dialektologija 2.1.1 nikola Majnarić Govor Ravne Gore je kot del srbohrvaškega jezika prvi obravnaval Rudolf Strohal leta 1905. Na njegovo gradivo se delno opira tudi roje- ni Ravnogorec Nikola Majnarić slabih dvajset let kasneje, vendar ga v mnogočem tudi popravi, predvsem pa ga predstavi kot nezaneslji- vega zapisovalca tega govora 3 (1922–1923: 35, op. št. 1). Majnarić se v svojem prispevku sicer osredotoča na sintakso govora Ravne Gore, iz samega naslova in uvodnega dela pa je razvidno, da ga obravnava kot ravnogorsko narečje kajkavske narečne skupine (1922–1923: 35). Že v svojem naslednjem prispevku Majnarić (1938–1939) ravno- gorski govor obravnava kot priseljenski rovtarski govor slovenske- ga jezika, kar je razvidno že iz samega naslova (Jedno rovtarsko narječje u Gorskom Kotaru) in tudi iz uvoda (1938–1939: 135): »Htio bih samo to, da odredim ravnogorskom narječju mjesto među slovenačkim narječjima (što uz lijepu i brižno sastavljenu Ramov- šemu knjigu neće više biti ni tako teško).« Majnarić namreč navaja lastno narečno gradivo, poleg tega pa ob vsaki značilnosti podaja tudi informacijo, v katerem rovtarskem narečju je mogoče najti je- zikovne vzporednice, pri čemer podatke črpa iz monografije Frana Ramovša Dialekti (1935). Izpostavljam izbrane (tj. relevantne) fonetične in morfološke značil- nosti ravnogorskega govora, ki jih Majnarić obravnava v svojem pri- spevku 4 in tam za vsako navedeno značilnost v podkrepitev navaja tudi primerjalno slovensko rovtarsko narečno gradivo z vzporednim oz. 3 Tako Majnarić tudi v prispevku 1938–1939: 135. 4 Povzeto po Majnarić 1938–1939: 136–142. Terminologijo (delno tudi narečno transkripcijo) priredila avtorica tega prispevka, ponekod so dodane poknjižitve narečnega 44 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) enakim razvojem. To so: 1) razvoj ejevskih vokalov v dolgih nagla- šenih zlogih v ẹː (mlku, nedla, kalnu, ls, pt, srča); 5 2) razvoj ojevskih vokalov v dolgih naglašenih zlogih 6 v ọː (bh, kakš, mž, mka) in razvoj izglasnega -o > -u (ltu, vìnu, sèlu), kar je primerja- no z enakim razvojem v vzhodnih rovtarskih narečjih; 3) razvoj umič- no naglašenega o > a (ȁgn, kàtu, nȁž), akanje ‒ prednaglasno (atrȁk, karn, gaspadár ~ gaspadȃr), ponaglasno (žálast, prid m: šèrak, vìsak) in izglasno (T/Oed ž (iz) lapáta, 1mn grèma in 3mn plèteja, Oed iz mȃna), kar je povezano z enakim razvojem v črnovrškem in horjul- skem narečju; 4) umično naglašeni polglasnik se odraža kot o, v pripo- nah pa onemi (bȍzg, sȍsc = sesec ‘sesek’, dòska, pòku = pekel, prid m tȍnk = tanek, mòkt = makniti), kratko naglašeni polglasnik se odraža kot o (bȍt, dȍž, vȍn), vse to je povezano z enakim razvojem predvsem v cerkljanskem narečju; 5) umično naglašena e in o se odražata kot e in a (mètla, žèna, 1ed grèbem, àsa, vàda, àknu), umik s končnega (prvotno) kratkega zloga na prednaglasno kračino ni izveden (prid m paštȅn, po podaljšavi: prid m kasmȃt, paplȃt); 6) izveden terciarni na- glasni premik pri odprtem izglasju (blágu, snu) in redko pri zaprtem (gaspd, prid m balȃn); 7) kratka naglašena i in u se odražata kot e oz. i (nȅč, tȉč, hudȉč) in o oz. u (tȍ, krȕx); 8) dolgi naglašeni i se v položaju pred r odraža kot ẹː (mr, pastr), kar pri Majnariću sicer ni povezano z rovtarskimi narečji, temveč je razloženo kot prevzeto iz kraškega na- rečja; 7 9) izglasna -aj in -a prehajata v -ej in -o (krȅj, zdȅj, pačákej, jègrej, prid m: mšo, zdrȍ, šìnkoc = ščinkavec, del -l m: pìso, dr- mo); 10) pojav prehodnega j (bȅjš, skrȍjz, grèjnku), kar je primerjano med drugim s tolminskim in cerkljanskim narečjem; 11) razvoj  > ro (dròva, mròva, črȍ, abrȍ, ta pròva, del -l m: pažrȍ, adrȍu, rezdrȍu, zatrȍ, umrȍ); 12) izglasni -ł > - (prid m vesȅ, sȍ), dolgi  > o (pȍh, pȍš, vòna, dȍh, dȍžn, 3ed: kòne, tòče) in kratki  > u gradiva. Nespremenjeno je ostalo Majnarićevo neoznačevanje onezvenečenja v izglasju in (delno) neoznačevanje zlogotvornih vokalov. 5 V oklepajih je navedeno samo izbrano vzorčno gradivo. 6  Iz navedenih primerov je razvidno, da gre za issln. *ō in *ǭ. 7 Omenjeni položajni razvoj je sicer znan skoraj v vseh današnjih rovtarskih narečjih (cerkljansko, črnovrško, horjulsko, poljansko, škofjeloško) in v selškem narečju gorenjske narečne skupine (glej npr. SLA 3.1: 236). Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 45 (pȕn); 13) ĺ > l (nedla, stla, vla, zle, vesle = veselje, 3ed mle, 1ed kȃšlam, sábla, pstla), ń > jn/n (kȍjn, zastjn, čršna, lùkna, knìga, zádni, nìva in atpraščèjne, karèjne,); 14) -avi- > -aj- (sprȁjt se, ustȁjt, 2ed prájiš); 15) onezvenečenje izglasnih zvenečih nezvočnikov (bȍp, prid m: hȕt, dȍh, brh, vrȃh, mrȁs, nȁš); 16) črnovrško in poljansko mehčanje intervokalnih velarnih konzonantov v položaju pred e in i ter anticipacija tega palatalnega elementa v obliki glasu , ki naj bi se danes ohranjala v besedah, kot so Imn strèhe (analoško Ied strèha), Imn arèhi (analoško Ied arȅx); 17) ohranjanje skupine šč (agnìšče, klšče, ščìpat, na tòšče). Majnarić beleži (1938–1939: 136‒137) kvantitetno in tonemsko opozi- jo, in sicer štiri naglase, dva kratka (, ) in dva dolga (, ), ki od- govarjajo predvidljivemu slovenskemu razvoju. Izpostavljena je meto- nimija v primerih: bagatáš ~ bagatȃš, gaspadár ~ gaspadȃr in pastr, ki pa ni posebej komentirana. 2.1.2 Božidar finka Majnarićevo trditev o slovenskem izvoru ravnogorskega govora (sicer posredno) zavrača Božidar Finka (1974: 31), ki je po njem prvi, ki ta govor ponovno sistematično obravnava. T. i. gorskokotarsko kajkavšti- no (1974: 30) deli na sedem narečnih tipov, in sicer na lukovdolski, skradski, ravnogorski, brodskokupski, gerovsko-čabarski, lokvarsko- -fužinarski in prezidanski tip. Dalje piše, da je zajedničko svim tim govornim tipovima i pojedinim mjesnim govorima to da se u njima govori poseban oblik kajkavštine, drukčiji od kajkavštine u sjevernom dijelu Hrvatske, drukčije im je i podrijetlo. Gorskokotarska kajkavština nije organski nastavak nijednoga hrvatskoga kajkavskog dijalekta, nego je kajkavska dijalekatska grupa formirana u kasnije vrijeme, kao rezultat raznorodnih dijalekatskih prožimanja, pri čemu je kohezijska uloga pripala nekim kajkavskim dijalektima slovenskog jezika. Za t. i. »ravnogorski tip« navaja Finka enake značilnosti kot Majnarić v svojem prispevku iz l. 1938–1939 (gl. zgoraj točke 1–4, 6–9, 11–15 in 17), tudi narečno gradivo je enako. 46 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) Barac in Finka se v svojem skupnem prispevku (1981), 8 ki obravnava gorskokotarske govore, v obsežni monografiji, posvečeni Gorskemu kotarju, jasno opredelita, da je ravnogorski tip del kajkavskih govorov hrvaškega jezika. 2.1.3 Josip Lisac Josip Lisac (1989) v svojem poglobljenem prispevku, ki je posvečen ravnogorskemu govoru, v uvodnem delu prikaže dosedanje obrav- nave tega govora, dalje pa očrta njegove glavne fonetične, morfolo- ške, delno pa tudi sintaktične in leksikalne značilnosti, vse na osnovi lastnega gradiva. Za razliko od predhodnih obravnav Majnarića in Finke Lisac ne be- leži intonacijskih opozicij v govoru, kot prvi pa tudi izpostavi labiali- ziran izgovor odrazov dolgega a in dolgega naglašenega polglasnika (ˈmåːti, vˈråːx, Oed iz laˈpåːta, abˈlåːk, ˈdåːn, ˈmåːx). Prikaz vokalnih in konzonantnih značilnosti je v veliki meri enak tistemu pri Majnariću, prav tako sami odrazi sovpadajo z njimi (npr.: bˈrẹːx, ˈcẹːstar, čˈrẹːšna, Imn ˈlẹːta; cˈvẹːtje; zˈvẹːzda; smˈrẹːka, neˈvẹːsta; ˈmẹːt, ˈšẹːst; ˈzẹːle; ˈpẹːt, ˈpẹːtk; ˈkọːst, ˈbọːx; ˈvọːla, ˈkọːža, 2ed ˈvọːziš; ˈmọːš, ˈzọːp; kˈniga, sˈliva, šeˈnica, ˈdim, ˈneč; hˈruška; ˈšuša, kˈlabuk; ˈmuxa, kˈrux; ˈlåːs; ˈbåːba, Red bˈråːta, Ied bˈrat, prid m zdˈro, kˈre; ˈdåːn, ˈjet ˈvåːs ʻobiskovatiʼ; ˈdož = dež, ˈpos; ˈpox, ˈvona, 3ed ˈtoče; dˈrova = drva, čˈro = črv; ˈselu, ˈsestra, pašˈtene = poštenje, ˈvada, leˈpata = lepota, ˈkašna = košnja, tudi ˈraka; ˈsẹːnu, ˈuxu, gaˈlọːp; sˈtoza, ˈbosk = bezeg; prid m ˈšerak, ˈatrak). Vendar pa se Lisac, tako kot Finka pred njim, ne strinja z Majnarićevo narečno klasifikacijo, saj piše (1989: 107): Nikola Majnarić (1938–1939, str. 145) pokazao je da su u jednom dijelu mjesta bili u većini doseljeni Slovenci (među kojima je bilo i poslovenjenih Nijemaca) […] Taj naš istaknuti filolog oba ravnogorska govora (kao i većinu kajkavskih goranskih idioma) drži slovenskima što je znanstveni stav vrijedan svakog poštovanja, ali ponajprije ako se uzme u obzir nacionalni sastav stanovništva i uporaba hrvatskoga književnog jezika u svem djelovanju – moguć je i drugačiji pogled na problem koji doduše ne omogućuje prisnije povezivanje s tzv. središnjim kajkavskim dijalektima, međutim ipak opravdava uvrštavanje i ravnogorskoga govora među hrvatskosrpske idiome. 8 Prispevek je sicer v veliki meri povzetek Finke (1974). Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 47 Tu je Lisac posegel po kriteriju, ki naj bi se ga ne uporabljalo znotraj dialektologije kot dela geneolingvistike, ki se ukvarja izključno z or- ganskimi idiomi. 9 Na osnovi tega kriterija Lisac zaključuje (1989: 108): 9 Liščev neustrezni metodološki pristop pri zemljepisnem določanju jezikovnih, natančneje narečnih mej, se je sploh v zadnjih desetletjih zelo uveljavil znotraj hrvaške dialektologije. Namesto tega, da bi bili kot edini v ospredju geneolingvistični kriteriji (s primerjalno metodo in metodo rekonstrukcije), je tam večji poudarek na sociolingvistiki in tudi na upoštevanju državno-nacionalne meje. Geneolingvistika in sociolingvistika sta dve različni veji jezikoslovja, pri čemer ima vsaka svoje teoreme in kriterije, katerih uporaba naj se ne bi prenašala iz ene veje v drugo, saj to ni v skladu z do sedaj uveljavljeno stroko. Navajam nekaj primerov neustreznosti takega »kombiniranega« metodološkega pristopa: 1) »Zbog toga isključivim genetskolingvističkim kriterijima nije moguće odre- diti koji govor pripada hrvatskom, a koji slovenskom jeziku. Za takvo je određenje nužno uvesti dodatni kriterij. Budući da se jezične jedinice u koje se mjesni govori svrstavaju nazivaju nacionalnim imenima, taj kriterij treba biti nacionalna pripadnost govor- nika.« (Celinić, Menac-Mihalić 2017: 102); 2) »U spomenutoj slovenskoj monografiji [tj. Gostenčnik 2018, op. avtorice] pri klasifikaciji analiziranih govora zanemareni su potpuno sociolingvistički kriteriji, odnosno stav ispitanih govornika o njihovoj jezičnoj pripadnosti, što također vodi do nepotpunih zaključaka.« (Marinković 2018: 43, op. 57); 3) »Osim toga, u uvodnom dijelu, kao što je i spomenuto, autorica [Januška Gostenčnik, op. avtorice] napominje kako istraživanje nije uključivalo sociolingvističke značajke, kao npr. narodnost ispitanika. Upravo bi ta konstatacija mogla biti pomalo diskutabilna. Naime, u slučaju isključivanja nacionalne pripadnosti, tj. identifikacije govornika (a što u ovakvom tipu istraživanja ipak ne bi smjelo biti zanemarivo), potrebno je isključiti i imenovanje jezičnih značajka nacionalnim imenom. Čini se tako logičnim da je i govor govornika koji nisu nacionalno determinirani potrebno nazvati neutralnim terminom, a ne uvrstiti ga u slovenski jezik. Govornici govora s područja Gorskoga kotara govornici su mjesnih govora koje ubrajamo u hrvatski jezik, to su govori kojima govore Hrvati u Republici Hrvatskoj i kao takvi nesumnjivo su dijelom kajkavskog narječja i hrvatskog jezika. Nazivanje njihova govora slovenskim, tj. njegovo uvrštavanje u dijalekt koji se definira kao slovenski, a što direktno implicira isključivanje hrvatskog (ili kajkavskog (?)), nije nikako prihvatljivo. U obradi novoutvrđenog čabranskog dijalekta svakako treba uzeti u obzir činjenicu da njime govore govornici različite nacionalne pripadnosti, što otvara problematiku dodira dvaju bliskosrodnih jezika, a samim time i pitanje pristupa takvoj problematici u kojoj se jeziku jednog naroda neće nametati nacionalno ime jezika drugog, susjednog naroda. Postavljeni pristup, naime, može izazvati (već izaziva) i nepotrebne prijepore i imati (već ima) loše posljedice na međusobne odnose. Potrebno je stoga revidirati postojeću terminologiju za dijalektologiju 21. stoljeća, koja će stanje organskih govora interpretirati točno definiranim i nedvosmislenim terminima, bez nacionalnojezičnih presezanja, a što jedino omogućuje da situaciju jezičnoga konti- nuuma – u kojem smo povezani brojnim izoglosama, a ni jednom, čini se, razdvojeni – iskoristimo za neopterećen razvoj dijalektoloških istraživanja na južnoslavenskom 48 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) Goranski dijalekt dijelimo u dva poddijalekta, mnogo manji istočni (područje oko Lukovdola i Severina na Kupi) i veći zapadni (sav teren od Zaumola i Plemenitaša na zapad). Ravna Gora, dakle, u cjelini pripada zapadnom poddijalektu, ali ima u njem izdvojen, poseban položaj, i to s obzirom na osobine većinskoga ravnogorskoga govora [tj. v tem prispevku obravnavan govor dela Ravne Gore, op. avtorice] koji znatno odstupa od prosječne fizionomije poddijalekta, dok se manjinski govor u poddijalekt uklapa ‒ kako smo već napomenuli ‒ osjetno bolje, međutim, njime se u ovim zaključnim razmatranjima nećemo opširnije baviti. Uzroci izdvojenosti većinskoga ravnogorskog govora posve su jasni i odnose se na većinu etnosa [!, op. avtorice] što tim idiomom govori. 2.1.4 Vida Barac-grum Vida Barac-Grum v svoji monografiji (1993), ki je v največji meri sinhroni prikaz govorov Gorskega kotarja, v uvodnem delu korek- tno povzame Majnarićevo obravnavo ravnogorskega govora (1993: 24‒25), dalje (na straneh 219‒220) pa se v kontekstu obravnave gor- zapadu, kao i za razvoj nacionalnih dijalektologija za budućnost.« (Malnar Jurišić: 164; recenzija monografije Gostenčnik 2018). Pridevnik slovenski v zvezi s terminom slovenska narečja (in tudi slovenski jezik) je znotraj dialektologije termin, ki označuje točno določen pojem in se poslužuje jasno vzpostavljene metodologije, ki je lastna geneolingvistiki kot (le) eni izmed vej jezikoslovja. Vsebinsko enako piše tudi Dalibor Brozović (2004: 3): »Dijalekti se svrstavaju u narječja. Ostali svijet kaže »u skupine dijalekata«. Slaveni imaju riječ narječje, koja nije iskorištena, pa se onda umjesto skupina dijalekata upotrebljava jedna riječ. Ali treba znati da su narječje i skupina dijalekata sinonimi. Narječja se onda svrstavaju u jezik, i to u genetskolingvističkom smislu shvaćen jezik. U znanosti to nazivamo, prema jednome američkom lingvistu, jezik dijasistem. Termin dijasistem znači sustav zajedničkih osobina za određeni broj idioma. Pa onda mjesni govori čine dijasistem skupine govora. Skupine govora čine dijasistem dijalekta. Dijalekti sačinjavaju dijasistem koji onda zovemo narječjem ili skupinom dijalekata. Tako se onda skupine dijalekata svrstavaju u jezik dijasistem.« Pred njim pa že tudi Fran Ramovš (1935: 4): »Če govorimo o jeziku, imamo torej pred očmi skupino dialektov, ki jo veže v enoto eden teh dialektov kot kulturni dialekt; v enakšni relaciji je zgodovina formirala tudi istorodna plemena kot družbo v „narod“, tako da sta oba formirana po zgodovini, politično-socialni in kulturni. Dokler in če ni kulturne jezikovne zveze, govorimo le o dialektih in ime kakega jezika je le kulturno- historično utemeljeno in upravičeno, genetično pa bi smelo služiti za isto označevanje ime katerega koli dialekta te skupine.« Tako naj bo znotraj dialektologije razumljena tudi zveza slovenski jezik, tj. kot skupek slovenskih narečij, ki naj se obravnava neod- visno od govorčevega kraja bivanja v določeni državi, nacionalne pripadnosti govorca in avtopercepcije govora tega govorca. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 49 skokotarskih govorov posredno do Majnarićeve klasifikacije tudi opre- deli, sicer mnogobesedno in mestoma nejasno (1993: 220): 10 Gorskokotarski kajkavci stvorili su vlastiti kajkavski dijalekt, s govorima koji ih međusobno i dijele i približavaju. Neki od tih govora vežu ih i danas jače uz slov- enske dijalekte, ali ne u dovoljnoj mjeri da budu slovenski. […] U sagledavanjima gorskokotarskoga kajkavskoga makrosustava danas možemo utvrditi njegovo pravo mjesto i uvrstiti ga u zaseban tip hrvatske kajkavštine. Govor Ravne Gore uvršča v t. i. makrosistem VI., znotraj katerega sta na kratko opisana govora Starega Varoša (Vrh) v Ravni Gori in (Stare) Sušice, dalje pa je govor Starega Varoša opredeljen kot posebna govorna oaza (1993: 217) znotraj zahodnih gorskokotarskih govorov. Predstavljene so vokalne (1993: 51‒57), konzonantne (1993: 147) in prozodijske značilnosti (1993: 129‒130), 11 ki so sinhrono primerjane z okoliškimi govori. Samo gradivo in inventar sta primerljiva s tem, predstavljenim pri Liscu in delno pri Finki. Nekaj pa je tudi netočnosti, in sicer pri obravnavi daljšanja starega dolgega akuta (1993: 38), kjer je rečeno, da ta »pokazuje dvostruke ostvaraje; duge (od bráta, jápka) i kratke (mȁma, slȉva)«, pri čemer gre pri »kratkih« primerih pri prvem za očitni položajni razvoj, pri drugem pa za predvidljivo krajšanje vokala i. Prav tako nejasno je (prav tam): »U pogledu duženja metatonijskog kratkoga akcenta ravnogorski starovaroški idiom jedinstven je s većinom zapadnih gorskokotarskih govora: kža«, s čimer se je mogoče strinjati. 12 Nadalje pa je na isti strani zapisano: »Zajedničke dodirne točke u razvojnom putu starovaroškoga prozodijskoga sustava sa zapadnim gorskokotarskim kajkavskima pokazuje i pokraćivanje metatonijskoga dugouzlaznog akcenta: sȕša, žȅja.« V primeru suša seveda ne gre za skrajšanje odraza nekdanjega novega dolgega akuta, ampak za predvidljivo krajšanje vokala u, neodvisno od nekdanjega tonema (le v čebranškem narečju, 13 ne pa 10 Citatno navajam le del, ki je najbolj jasno zapisan. 11 Tudi morfološke značilnosti, vendar v tem prispevku zaradi klasifikacijske nerelevatnosti niso del obravnave. 12 Novi dolgi akut se namreč tako v čebranškem kot v kostelskem narečju odraža kot dolgi (prim. Gostenčnik 2018 in 2020), kjer ni bilo pogojev za njegov umik na predhodni zlog. 13 Predvidevam, da se na to krajšanje i in u v čebranškem narečju nanaša del povedi »Zajedničke dodirne točke u razvojnom putu starovaroškoga prozodijskoga sustava sa zapadnim gorskokotarskim kajkavskima.« 50 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) tudi v kostelskem, prim. Gostenčnik 2018: 132‒134, 2020: 360, 361), v primeru žeja pa za položajni razvoj, prav tako krajšanje, neodvisno od nekdanjega tonema. 2.1.5 Mijo Lončarić Mijo Lončarić v svojem prispevku o klasifikaciji kajkavske narečne skupine (1982) neposredno sicer ne omenja govora Ravne Gore, pač pa le posredno, saj je območje tega govora na Karti kajkavskega nare- čja (1982: 246), zarisano znotraj območja goranskega narečja, ki je v samem besedilu poimenovano kot gorskokotarski govor, za katerega je omenjeno le (1982: 243): Kajkavskim se smatraju i neki drugi govori koji nemaju toga jednačenja [tj.  = ǫ, op. avtorice], bilo da imaju važne kajkavske značajke bilo da njima govore Hrvati, a od hrvatskih govora najsličniji su kajkavskim govorima. Takvi su gorskokotarski govori, koji su većinom u svojoj osnovi slovenski […] V monografiji o kajkavski narečni skupini (1996) Lončarić obravna- va ravnogorski govor kot del zahodnega podnarečja goranskega narečja kajkavske narečne skupine oz. kot (1993: 148) »zapadni poddijalekt go- ranskog dijalekta kajkavskog narječja, veći, sa znatnim osobinama kao u slovenskom jeziku.« Neposredno je govor Ravne Gore omenjen le bežno pri govoru o pojavu akanja (1993: 80) in pri opisu naglasnih značilnosti kajkavske narečne skupine, in sicer (1993: 54): U Gorskom kotaru mogu se razlikovati dva glavna razvojna toka, odnosno govori s dvije osnove. Istočni, manji poddijalekt povezan je s glavninom kajkavskih govora. Zapadni, veći poddijalekt ima ‒ ako ne svi govori, onda glavnina ‒ osnovni slov- enski razvoj […] Slovenski razvoj pokazuju primjeri s progresivnom metataksom cirkumfleksa, što je bitna slovenska prozodijska crta. Danas je u tim govorima stanje dvojako. 14 U jednim govorima nalazimo prema cirkumfleksu naglasak na ultimi, npr golóp, kakš, devt, mes (Ravna Gora, Finka 1974: 35). 2.2 slovenska dialektologija Matej Šekli (2018: 339, 380) na osnovi odsotnosti splošnokajkavskih inovacij, razvoja issln. *ō, ajevske vokalizacije issln. *, odrazov slo- 14 S tem so mišljeni govori s terciarnim premikom cirkumfleksa in tisti brez njega. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 51 venskih sredinskih vokalov, sovpada odrazov ejevskih in ojevskih vokalov, (ne)splošnoslovenskih umikov in zgodnjega daljšanja issln. kratkega akuta v nezadnjem besednem zlogu (po gradivu Nikole Maj- narića (1938–1939) in Vide Barac-Grum (1993)) govor klasificira kot vzhodni govor kostelskega narečja dolenjske narečne ploskve južne slovenščine. Govor Ravne Gore je bil leta 2010 kot kontrolna točka vključen v mrežo za Slovenski lingvistični atlas (SLA 1.2: 22), in sicer kot SLA T412. 15 3 rovtarska narečna skupina Rovtarska narečna skupina je med vsemi najmlajša po nastanku. Rigler (1962: 53) skupino izvaja delno iz osnovnega gorenjskega, delno pa iz obsoško-idrijskega sistema. Danes skupina pozna šest različnih narečij (tolminsko, cerkljansko, črno- vrško, poljansko, škofjeloško, horjulsko), ki so se izoblikovala na osnovi dveh različnih narečnih podlag (gorenjske in obsoško-idrijske narečne ploskve), za vsa pa je značilna ajevska vokalizacija dolgega polglasnika, zgodnja denazalizacija, zgodnja podaljšava skrajšanih staroakutiranih in novoakutiranih vokalov v nezadnjem besednem zlogu, sovpad ejevskih in ojevskih vokalov, umik na prednaglasno kračino (na vzhodnem delu tudi terciarni premik cirkumfleksa), krajšanje visokih vokalov i in u, razvoj *g > γ, ponekod ohranjanje skupine *šč in ponekod razvoj * > or oz. premet v ro v položaju pred ustničniki in nebniki. 15 Že od prve zasnove mreže za Slovenski lingvistični atlas (SLA) l. 1934 (prvotna mreža krajev je predvidevala le 230 krajevnih govorov) so v mrežo vključeni tudi govori na robu slovenskega jezikovnega prostora, in sicer v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem, ne pa tudi na Hrvaškem. Ti so kot kontrolne točke vključeni v mrežo SLA šele od leta 2010, in sicer zlasti na podlagi novejših dialektoloških raziskav in kajkavistične literature (SLA 1.2: 22). Na novo se je tako dodalo 7 točk na Hrvaškem, in sicer T407 Banfi, T408 Hum na Sutli, T409 Dubravica, T410 Čabar, T411 Ravnice, T412 Ravna Gora in T413 Brest. 52 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) 4 narečni inventar z naborom narečnega gradiva Narečni inventar vokalizma in konzonantizma vključuje vse foneme govora Ravne Gore. 16 Narečna distribucija je prikazana v obliki nabora narečnega gradiva. 4.1 Vokalizem 4.1.1 Inventar Dolgi naglašeni zvočniki Kratki naglašeni zložniki Kratki nenaglašeni zložniki 16 Za predstavitev vrednosti transkripcijskih znakov oz. za prikaz splošnoslovenskega narečnega inventarja (vendar le pogojno, saj sloni le na gradivu za SLA 1‒3) z gradivom glej prispevke Fonetična transkripcija Karmen Kenda-Jež v SLA 1:1: 27‒30, SLA 2.1: 27‒31, SLA 3.1: 30‒35; za narečni inventar kostelskega narečja dolenjske narečne skupine z gradivom glej Gostenčnik 2020: 364‒370. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 53 4.1.2 gradivo Dolgi naglašeni zložniki iː ˈsiːn, Red ˈsiːna, Idv (dˈvaː) ˈsiːna, Imn ˈsiːni, Oed/dv/mn is ˈsiːnḁm, kˈriː, R/Med kərˈviː, Oed is kˈriː, xˈčiː, stˈriːna ‘očetova sestra’, ˈsiːr, ˈsiːrȯtka, ˈšiːłu, prid mn ˈsiːve, ˈliːce, ˈziːma, ˈtiːc = tilec ‘tilnik’, ˈiːzba ‘manjša hiša za orodje’, agˈniːšče, sestˈriːčna, pasˈtiːr, prid m ˈmiːčkn, mˈziːnc, mərˈliːč, ˈžiːla, Imn ˈžiːle, gˈriːč, vadeˈniːca, Imn rọˈčiːce, dvaˈriːšče, kavaˈčiːja, seˈniːk, skərbˈniːk, Imn perˈniːki = pirniki (star.) 17 ‘svat’, Imn gˈriːči ‘strmi travniki’, žeˈniːdba, damaˈčiːnstvọ, mərzˈliːna ‘mrzlica’, radˈbiːna, mˈliːn, Red mˈliːna, 1ed kaˈsiːm (is ˈkasa), del -l m: pakaˈsiː, razˈbiː, 3ed: smərˈdiː, zaˈkiːsa se, se zaˈsiːri, 1mn pasˈtiːma se, 3mn seˈdiːja = sedijo, bˈliːzu, raˈkiːja, Imn gˈłidi (~ gˈliːdi) = glidi ‘členek’, ˈfiːrtax ‘pred- pasnik’, kramˈpiːr, berˈtiːja ‘pivnica’, ˈpiːrx, Imn ˈpiːrxi, maˈšiːnat ‘vejati’, del -l ž ˈfiːnla ‘končati’, faˈmiːlija; [ėː] ˈrėːbrȯ, Red ˈrėːbra, ˈbėːrma; ẹː ˈpẹːč, ˈmẹːt, Red ˈmẹːda, ˈlẹːs, ˈrẹːč ‘beseda’, ˈmẹːx, Red ˈmẹːxa, neˈvẹːsta, smˈrẹːka, kaˈlẹːnȯ, ˈmẹːstȯ, paˈłẹːnu, Imn paˈłẹːna, paˈvẹːsmu, nẹˈdẹːla, ˈlẹːtọ ‘leto, poletje’, Tdv (dˈvaː) ˈlẹːta, Rmn ˈlẹːt, praˈlẹːtje = proletje ‘pomlad’, (ˈmaja) ˈdẹːkle, Imn dekˈlẹːta, Red aˈčẹːta, ˈjẹːsen, sˈvẹːča, sˈtẹːna, Med na sˈtẹːni, sˈrẹːda, ˈẹːs = jez ‘jezero’, sˈnẹːγ, bˈrẹːγ ‘vzpetina’, Imn bˈrẹːgi, kˈlẹːšča, ˈdẹːkla, Red ˈpẹːska, sˈrẹːča, ˈžẹːnska, vˈčẹːra, ˈpẹːrje, xˈčẹːrka, Red xˈčẹːri, ˈrẹːd ‘vrsta’, ˈpẹːst, ˈpẹːs = pesten ‘prgišče’, ˈẹːsk = jesik ‘kis’, dˈrẹːta, sˈkẹːra, Oed is sˈkẹːra, Mmn na tˈlẹːx, gˈlẹːžən, ˈzẹːle, sˈtẹːla (za žiˈvina), kaˈmẹːńi = kamenje, ˈtẹːd, skˈlẹːda, ˈlẹːxa, prid m ˈcẹː, ˈvẹːvca = velnica, žeˈlẹːzju ‘železo’, tˈrẹːbux, Red tˈrẹːbuxa, čˈvẹːla, čˈvẹːlca, ˈẹːtra = jetra, Rmn ˈẹːtər, čˈrẹːọ, Red čˈrẹːa, Rmn čˈrẹː, plẹˈvẹː, ˈẹːč = ječmen, suˈsẹːt, sˈvẹːd, ˈvẹːt, spaˈvẹːdca, spaˈvẹːdat se, rasˈpẹːlo, pˈlẹːva, veˈčẹːrja, Red ˈtẹːga, prid ž: sˈlẹːpa, ˈtẹːnka, stakˈlẹːna, ˈbẹːla, prid ž mn ˈbẹːle, prid m: sˈrẹːč, sˈrẹːd, ˈšẹːpa, prid s: drˈvẹːnu ‘lesen’, paˈžẹːtọ, paˈžẹːt, paˈsẹːkat, 1ed ˈsẹːčem, del -l ž paˈsẹːkala, naˈcẹːpt, ˈjẹːst, 17  Mlajše sˈvåːt, Imn sˈvåːti. 54 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) 1ed: gˈrẹːm, zapˈrẹːgnem ‘zapreči’, ˈmẹːlem, del -l m mn sma mˈlẹːł, samˈlẹːt, 2mn: ˈvẹːšte, ˈdẹːlašte, del -l ž ˈdẹːłała, 3ed: aˈžẹːni se, tˈrẹːse, ˈvẹːže, pərˈdẹːt, zavˈrẹːt, smərˈdẹːt, umˈrẹːt, vel 2mn paˈmẹːšajte, del -l m: sˈtẹːgnu = stegnil, ˈrẹːku = rekel, sˈpẹːku, naˈrẹːdu, del -l ž: ˈjẹːla = jedla, paˈčẹːla = počela ‘začeti’, ˈdẹːla ‘deti’, del -l s: gaˈrẹːlọ, zaˈvẹːzalọ, del -l m mn: iˈmẹːł = imeli, paˈpẹːval sma, pˈrẹːkọ, ˈnẹːkej, pˈrẹːjk, ˈpẹːšice ‘peš’, Rmn do ˈDẹːnc = do Delnic, ˈcẹːrkva, prid ž cərkˈvẹːna, šˈtẹːnge, ˈrẹːgc ‘kljuka pri verigi’, sˈkẹːd, 18 ˈvẹːrbas ‘jerbas’, ˈžẹːg, ˈmẹːžnar, ˈkẹːdr, ˈcẹːgła, ˈrẹːma, šẹkˈrẹːt ‘stranišče’, žˈlẹːmpərga = žlem- prga, ˈmẹːžnar, bˈrẹːmza, kaˈpẹːlca, ˈmẹːlta ‘malta’, paˈlẹːnta, aˈšẹːrat = oširati ‘osedlati’; ẹ ː v primerih: stˈrẹːxa, Med pat stˈrẹːxa, Tmn aˈrẹːxe, del s aˈbẹːslu se je; [ḙː] v primerih: prid ž ˈtḙːnka, pˈrḙːst, 1ed pˈrḙːdẹm, del -l m pˈrḙːdu, 1mn gˈrḙːma, ˈjḙːla ‘jelka’, pˈrḙːdiga, ˈxztˈrḙːgər ‘naramnica’; eː ˈčeːla (ž) ‘pleša’, ˈčeːlu ‘čelo’, ˈseːdłọ, Red ˈseːdła, ˈseːlọ, ˈžeːna, ˈjeːzik, bˈreːme, ˈveːža, gˈreːda, ˈveːja, Red ˈveːje, pˈreːja, stuˈdeːnc ‘izvir’, xˈreːn, Red xˈreːna, veˈteːrnik ‘prva predsoba’, prid m mn samˈłeːni, prid ž: ˈšeːraka, spˈreːdena, spˈreːst, kˈleːpat, 3ed kˈleːpa, del -l m kˈleːpa, 3ed umˈreː, 1mn umˈreːmo, 3mn umˈreːja, 3ed aˈpeːre = opere, vel 2ed saˈmeːł, vel 2mn saˈmeːlte, tˈkeːm, 2mn tˈkeːšte, 3mn tˈkeːja, ˈteːsat, del -l ž ˈteːslala, žeːnt, 1mn ˈreːčema, del -l ž ˈreːkła, del -l m mn ˈreːk, ˈxeːrc (star.) ‘srce’, ˈjeːrm = jermen ‘pas’; aː 19 dˈlaːn, ˈpaːc, ˈraːło, Med pa ˈpaːdu, ˈlaːs (m) = laz, Red: atˈraːka, ˈvaːla = vola, ˈnaːža, ˈjaːpna, ˈaːg = ogenj, ˈkaːšna = košnja, ˈraːsa = rosa, ˈvaːda ~ (ˈvada), ˈgaːra, papˈłaːt = podplat, ˈpaːsu = posel, pərstnˈjaːk ‘prstanec’, selˈjaːk ‘kmet’, sˈraːjca, ˈjaːma, agˈraːjḙnca = ograjnica ‘ograda za živino’, pamiˈvaːka = pomivalka, šiˈwaːka ‘šivanka’, žerˈjaːka ‘žerjavica’, tˈraːnk 18  V frazemu mˈras je ko u sˈkẹːdnu. 19  Odraz podaljšanega odraza za umično naglašeni o, položajna različica odraza za *a ob j in  in v nekaterih primerih kot različica k åː. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 55 = travnik, Imn tˈraːnki, dˈmaːčica, kluˈčaːnca, tˈkaːjne, Imn ž Ravnaˈgaːrke, prid m: naxˈlaːjn, prexˈlaːjn, papˈraːt = popraviti, zˈvaːnt = zvoniti, del -l m zˈvaːnu, paˈžaːjne se, daˈmaː = doma, ˈzaːk ‘zakaj’, uˈštaːvit ‘strojiti’, ˈčaːvu, ˈbaːjta, ˈkaːjža (slabš.), ˈlaːjxtr = lajhter ‘svečnik’, ˈaːjncuk 20 ‘moška obleka’, Imn šˈłaːpe ‘copata’, šˈnaːjder ‘krojač’, šˈnaːjderca ‘šivilja’, miništˈraːnt, žˈlaːjdra ‘zavora’; åː ˈlåːs, sˈłåːp, gˈłåːva, ˈkåːš, kˈråːča, Med bˈråːtu, Imn bˈråːta/bˈråːti, kˈråːva, Tmn: kˈråːve, ˈjåːgọde, ˈråːna, ˈpåːłca, ˈkåːša, ˈjåːpka, mˈłåːka ‘luža’, ˈpåːmet, Red ˈpåːmeti, Rmn ˈmåːm, ˈtåːta, Red ˈtåːtta, Imn papˈlåːti = podplati, staˈpåːlọ, aˈtåːva, mažˈgåːni ~ mažˈǯåːni, ˈmåːčexa, vˈłåːka, ˈjåːrk ‘manjši potok’, ˈpåːša, tˈråːva, Ted tˈråːva ~ tˈråːwa, Red płåːtna, Imn xˈråːste, priˈjåːtu, hˈlåːpc, Imn sˈtåːrci ‘starši’, Imn ˈsåːnce = sanice ‘sani’, ˈsåːncat se ‘sankati se’, Tmn grˈåːne, sˈlåːma, bˈråːda, bˈråːdva, kaˈšåːra, kåˈšåːrca, vˈråːt, vˈråːta, vˈråːtca, lḁˈpåːtca = lopatica, ˈbåːlvan ‘brv’, ˈjåːrm ‘jarem za enega vola’, ˈråːme, sviˈnåːk, pamaˈgåːč, kaˈvåːč, gaspaˈdåːr, saraˈmåːx = siromah ‘siromak, sirota’, Imn meˈsåːri, sˈvåːk, Imn: ˈråːmena, žˈvåːłe, gˈråːble, patˈpåːska ‘pazduha’, Imn pˈråːsci, ˈjåːsle, xˈłåːče, nezˈnåːnc, Red pˈłåːtna, aˈmåːmca = omamnica ‘vrtoglavica’, meˈjåːš ‘mejnik’, Imn abˈråːve = obrve ‘obrv’, vərˈbåːnc = vrbanec, ˈtåːst, ˈmåːša, ˈdåːn, Red ˈdåːna, ˈlåːn, Red ˈlåːna, mˈlåːdi ‘ženin’, mˈlåːda ‘nevesta’, Imn tå sˈtåːri ‘starši’, Omn (is tå) sˈtåːrim, prid ž: sˈtåːra, baˈlåːna, prid m: meˈsåːrski, baˈgåːt, baˈlåːn, prid m mn: baˈlåːni, Tmn ərˈjåːve, prim ˈlåːžje, sˈlåːbo, naˈrọːbe, ˈmåːł = malo, ˈåːd = eden, paˈmåːlt = pomoliti, abˈråːčat, tˈkåːt, sˈpåːt, del -l ž: sˈpåːla, praˈšåːła, tkåːła, del -l m mn tˈkåːł, prid s stˈkåːno, mˈłåːtit, 2mn mˈłåːtište, del -l m młåːtu, del -l m mn amˈłåːt = omlatili, gaˈvåːrt = govoriti, 1ed zˈnåːm, 3ed: vˈzåːme, ˈmåːže, vel 2ed ˈpåːzi, ˈbåːrka, påˈgåːča ‘kruh z rozinami’, šˈtåːg = štagelj ‘petra’, šˈtåːla ~ šˈtåːła ‘hlev za krave’, ˈžåːganca ‘deska iz razžaganega debla’, ˈžåːgat, 2ed ˈžåːgaš, ˈkåːmra ‘soba, kjer so spali otroci’, ˈžåːk = žakelj, ˈłåːta, tˈråːxtar = trahtar ‘skedenj’, alˈtåːr, prid m ˈvåːmpast, pajˈdåːš, saˈłåːta; 20  Prevzeto iz nem. Anzug ‘(moška) obleka’. 56 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) o ː v primerih: ˈboːžič, uˈdoːc, prid ž Ted ˈnoːva, 2ed bˈroːxaš ‘kašl- jati’, šˈpoːrhent ‘štedilnik’; ː bˈrːt = brod, Red ˈrːga, ˈpːłnọčka ‘polnočnica’, ˈpːst, Tmn ˈkːńe, Omn is ˈkːnjam, prid m ˈbːžji, patˈkːvat = podkovati, 3ed ˈvːdre ‘udariti’, Imn šˈtːnfe ‘ženske nogavice’; ọː I/Ted ˈvọːna, ˈsọːza, del -l m preˈtọːku, ˈpọːštər ‘blazina na postelji’, ˈpọːštərčk ‘blazina na kavču’; ọː (ˈvelika) ˈọːč (ž), Oed iz ˈọːč, ˈmọːst, Red ˈmọːsta, ˈvọːs, Med ˈvọːzu, kaˈlọːvret, kaˈkọːš, Imn kaˈkọːši, ˈkọːra ‘čreslo, lubje, skorja’, gˈnọːj, Red gˈnọːja, ˈgọːspọn ‘gospod’, mẹˈsọː, ˈpọːlje, ˈkọːlọ, Imn ˈkọːla, ˈkọːłca ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, Red paˈtọːka, Med na paˈtọːku, ˈpọːsla = postelja, ˈọːsk = oselnik, ˈọːgu = ogelj ‘oglje’, Red gˈrọːzdja, siˈrọːta, ˈmọːš, ˈmọːka, Red ˈmọːke, ˈlọːγ = log ‘mlad gozd’, ˈkọːs ‘kar ostane od porušenega drevesa, ko mu odstranimo veje’, ˈkọːščk, žeˈlọːc = želodec, ˈrọːpc = robec ‘ruta’, pˈlọːt, ˈvọːsk, Red ˈvọːska, ˈšọːpca = šobica ‘ustnica’, ˈmọːdrc, ˈlọːxt = laket, zaˈnọːxtənca, abˈrọːa = obrva ‘obrv’, patˈkọːca = podkovica ‘podkev’, prid m: ˈkọːžnat ‘usnjen’, kaˈkọːšji, ˈkuːrji, zdˈrọː, naˈtọːkənt = natakniti, 2ed ˈbọːš, 2mn ˈbọːšte ‘biti’, 1ed ˈmọːram, 3ed ˈmọːra, del -l m tˈkọː, 1ed: naˈlọːžim, šˈnọːfam ‘vohati’, ˈšọːła, Imn saˈlọːnke ‘boljši čevlji’, Imn ˈgọːjzerice ‘športni čevlji na vezalke’, ˈvọːz = vozem ‘velika noč’, karˈjọːla, patˈrọːn ‘župan’, ˈxọːstija, ˈlọːjtre, laˈvọːr, ˈọːrgule, ˈkọːruš ‘kor’, Med na ˈkọːružu, ˈčọːla = čolja ‘tnalo’, kaˈsọːn ‘skrinja za shranjevanje žita’, ˈfọːžun ‘fižol’, ˈrọːba ‘obleka’, prid m ˈčọːrọ ‘slep’; ȯː ˈnȯːs, Red ˈnȯːsa, ˈkȯːža ‘koža, usnje’, ˈzȯːp, Red ˈzȯːba, Idv (dˈvaː) ˈzȯːba, ˈpȯːt (m), Red ˈpȯːta, ˈkȯːst, Oed is ˈkȯːst, žˈvȯːt = život ‘trup’, dˈrȯːp = drob ‘trebuh’, ˈpȯːpk, meˈxȯːr, ˈkȯːk = kolk, 1mn ˈmȯːlima se, ˈšȯːštar ‘čevljar’, Imn ˈšȯːštari, ˈpȯːp, Red ˈpȯːba, vel 2ed ˈžȯːkej = žokaj; u ː Red kˈruːxa, ˈłuːč, ˈuːsta, pˈluːča, ˈuːjna, Tmn ˈduːše, Ted pa xˈruːška, ˈpuːst, prid m: pasˈluːšən, gˈluːx, ˈsuːx, meˈžuːrk = mežurek ‘privid’, ˈsuːrka ‘moški zgornji del obleke’, ˈkuːxna, ˈruːda, palaˈmuːdit ‘govoriti brez veze’, maˈruːske ‘ošpice’. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 57 Kratki naglašeni zložniki i ˈzit, ˈrit, Oed iz ˈdimḁm, žˈlica, ˈniva, ˈžitọ, ˈsitu, kaˈritu, kaˈpitu, bradaˈvica, greˈdica ‘vrt’, 21 ravˈnica, ˈvilca, I/Ted naˈžička, ˈlistje, bˈritva, plaˈnina, stərˈmina, maˈtika, ˈvinu, ˈpina = pinja, Red saˈli = soli, I/Rmn alˈdi ‘ljudje’, D/M/Omn (iz) alˈdim, R/D/Med/I/ Tmn aˈči ‘oko’, strˈnišče ‘stranišče, strnišče’, smeˈti ot šeˈnice, stˈric, sˈvitk = svitek, Imn sˈvitice ‘moško dolgo spodnje perilo’, Imn kaˈpice = kopice ‘moška volnena nogavica’, kaˈzica, račˈnik = ročnik ‘brisača’, perˈnik = pirnik (star.) 22 ‘svat’, kˈlip = klip ‘koruzni storž’, paˈtica, 23 Red baˈžiča, Med a baˈžiču, žiˈvina, Imn sˈvinske kaˈline, prid m: ˈkisu = kisel, ˈmičken, ˈniski, ˈvisok, pˈlitki, prid s ˈvisaku, prid ž: ˈvisaka, pˈlitka, ˈzidana, bremeˈnita ‘noseča’, (pa)suˈšit, del -l s pasuˈšiło, 3ed: suˈši, leˈti, gərˈmi, pakraˈpit, kərsˈtit, dˈži, ˈšiva, aceˈdi = odcedi, baˈli = boli, 3mn baˈlija = bolijo, 2ed ˈimaš, 2mn ˈimašte, ˈpipa, ˈšipa, ˈxiša, kˈriš, kˈriščk, ciˈmitər ‘pokopališče’, ˈgixt ‘revma’, ˈtišlar, ˈkikła, ˈzink ‘sadovnjak’; ḙ v primerih: prid ž ˈvḙlika, kombiˈnḙ ‘žensko spodnje krilo’, bešˈtḙk ~ bešˈtẹk ‘pribor’; e ˈzet, pˈlet, dˈrek, ˈneč = nič, ˈpeta, ˈteta, ˈsestra, Red ot ˈsestre, Imn ˈsestri, R/Med ˈpeči, prid ž: ˈmexka, Ted ˈšeraka = široko, del -l ž sˈpekla, ˈkej = kaj, ˈžep; a bˈrat, ˈkaš, ˈpat 24 = pod ‘podstrešna soba’, sˈnap, Tmn sˈnape, ˈval = vol, ˈkal ‘kol ograje’, ˈnaš = nož, pˈlax = ploh ‘manjša deska za rezanje’, ˈače = oče, ˈan = on, ˈvada ~ (ˈvaːda), ˈraka = roka, ˈkasa, ˈnaga = noga, ˈaknọ, ˈlanc = lonec, ˈkasc = kosec, Dmn ˈkascḁm, ˈatrak = otrok, Red atˈraka, Idv atˈraka, Imn atˈraki, ˈnaxt = noht, Imn ˈnaxti, ˈkatu = kotel, ˈkatučk = kotelček, ˈmaški, pris ˈdabər, prid m sˈtar, prid ž: sˈtara, gˈnajna = gnojna, paˈkašena = pokošena, prid ž mn ˈtaple ‘topel’, prid s ˈaštru, ˈgar = gor, ˈgara 21  Novejši leksem je ˈvərt. 22  Gl. op. 17. 23  pˈrẹːsna paˈtica ‘jabolčni zavitek’ 24  Med pa ˈpaːdu. 58 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) ‘gori’, ˈpatle ‘potem’, kaˈdaj, ˈzapərt = zapreti, vel 2ed ˈpačni, vel 2mn pakˈliːčte, kˈnaf ‘gumb’, Imn kˈnafi, ˈvand ‘kad za pranje perila’, ˈapaš = opaž, šeˈrajz = šerajzelj ‘grebljica’, ˈfant; å v primeru: ˈmåma; [o] v primerih: stˈrop, Med na stˈropu, kˈro = krov, šˈtok ‘podboj’;  gˈrp = grob, tˈrp (ot gˈrọːzdja), ˈdš, sˈtza, Red sˈtze, Med pa sˈtzi, ˈdska, Red ˈdske, Rmn ˈdsk, ˈbt = bet ‘manjše železno kladivo za zabijanje žebljev’, ˈptọk, mˈrva = mrva ‘krušna drobtina’, dˈrvu = drvo, Ted (pat) ˈklu, prid: m dˈlbak = globok, ž dˈlbaka = globoka, del -l m (pat)ˈkwo, ˈsm = sèm, ˈvn = vèn, ˈvna ‘zunaj’, ˈsda = seda ‘sedaj’, ˈck = cokelj ‘zavora pri vozu’, ˈxztˈrḙːgər ‘naramnica’, ˈpp ‘župnik’, ˈrdle = rodlje ‘sani’, ˈmšt ‘jabolčni mošt’; ọ v primeru: fˈrọšk ‘zajtrk’; u kˈrux, ˈuxu, kˈłuč, kˈłuka, ˈluža ‘mlaka’, ˈbula, ˈujc ‘mamin brat’, ˈjužna ‘kosilo’, predˈjužk = predjužnik ‘dopoldanska malica’, ˈsušica ‘jetika’, ˈuzda, stˈruga, kaˈžux, ˈsukna, kłaˈbuk, arˈjuxa, ˈrutica ‘robec’, Red ot ˈbukve, bˈrus, sˈkuta ‘mlezivo’, ˈtukanca = tolkalnica ‘tolkalo za tolčenje perila pri pranju’, pˈluγ, ˈxudọ, daˈmu = domov, aˈkul = okoli, ˈjutər = jutri, aˈrušt = oružiti, 3ed ˈguli (se), ˈcunja, kaˈput ‘plašč’, Imn ˈpunčaxe ‘čevlji na vezalke’, ˈpuk = pukel(j) ‘grič’, ˈlustr ‘lestenec’, tˈruga ‘krsta’, štaˈcuna, ˈkuga, ˈpuklast ‘grbast’, Ted ˈžupa ‘juha’, gˈrunt, gˈruntar, ˈšunka, ˈputər ‘maslo’, maˈruske ‘garje’;  v primeru: ˈnbȯ;  v primeru: del -l m zˈdxnu je ‘umreti’;  v primeru: ˈgča; ə (+ r) ˈsərp, Oed is ˈsərpam, ˈvərx, ˈgərlọ, ˈpərsa, sˈmərt, ˈpərst, ˈsərce, ˈxərpt, ˈžərt, aˈpərtca = oprtnica ‘naramnice’, ˈbərki, ˈkərpa, ˈmərd ‘kosec’, prid m ˈmərša, 25 prid s atˈpərtu, prid ž mn ˈčərne, del -l ž uˈmərła. 25  V frazemu ˈmərša kọ štikaˈdẹːnt ‘suh kot zobotrebec’. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 59 Kratki nenaglašeni zložniki i ˈjeːzik, D/M/Omn (is) tå sˈtåːrim ‘starši’, Ded: ˈmåmi, ˈraki, Med pa sˈtzi, Imn: aˈčẹːtji, ˈzȯːbi, meˈjåːši ‘mejnik’; ẹ nẹˈdẹːla, mẹˈsọ, plẹˈvẹː, šẹkˈrẹːt ‘stranišče’; ḙ v primeru: agˈraːjḙnca = ograjnica ‘ograda za živino’; e meˈxȯːr, 3ed leˈti, bˈreːme, ˈdẹːkle, ˈpåːmet, ˈliːce, Red: bˈråːde, ˈrake, ˈnage, ˈkȯːže, sˈlåːme, Imn: ˈrake, ˈžiːle, ˈkərpnate šˈłaːpe ‘copate iz blaga’, ˈjåːsle, Tmn: patˈrẹːbe, aˈčẹːte ‘oče’, ˈamper ‘vedro’, ˈnẹːkej, vel 2ed: ˈžȯːkej = žokaj, zažˈlaːjdrej; a alˈdi = ljudje, agˈniːšče, aˈtåːva, 3ed asˈtaːne, Red atˈraka, pamaˈgåːč, paˈnọːra = ponora ‘ponor’, saraˈmåːx = siromah ‘siromak, sirota’, sagˈrẹːt, patˈpåːska ‘pazduha’, patˈkọːca = podkovica ‘podkev’, papˈłaːt = podplat, praˈlẹːtje = proletje ‘pomlad’, staˈpåːlọ, kłaˈbuk, Imn abˈråːve ‘obrv’, Red: saˈli = soli, kasˈtiː = kosti, aˈpəːrtca = oprtnica ‘naramnice’, spaˈvẹːdca, daˈmaː = doma, daˈmu = domov, pakraˈpit, 3ed baˈli = boli, del -l m mn amˈłåːt = omlatili, Ted: ˈraka, ˈnaga, Oed: iz ˈraka, iz ˈnaga, iz žˈlica, iz dˈrẹːta, Imn/Idv ˈakna, 3mn: baˈlija = bolijo, seˈdiːja = sedijo, tˈkeːja, ˈraːbija, mˈłåːtija, 1mn: gˈrẹːma, ˈmẹːlema, tˈkeːma, ˈnọːtra, pat = pod; ḁ lḁˈpåːtca, Dmn: ˈzȯːbḁm, ˈnagḁm, xˈčẹːrḁm, Mmn: kˈråːvḁm, u ˈuːstḁm, na ˈpərsḁm, na ˈrėːbrḁm, na pˈluːčḁm, na ˈẹːtrḁm, na čˈrẹːḁm, na ˈnagḁm, u ˈsọːzḁm, Omn: iz ˈuxḁm, iz ˈnȯːsḁm, iz aˈčẹːtḁm, is ˈpərsḁm, iz ˈnagḁm, iz ˈrakḁm, paˈłẹːnḁm, is ˈkẹːtnḁm; [o] v primerih: Rmn: ˈtåːtto, ˈzȯːbo, del -l m: umˈro, (pat)ˈkwo; ọ Tmn barọːˈnice, Imn rọˈčiːce, ˈpːłnọčka ‘polnočnica’, ˈgọːspọn ‘gospod’, ˈptọk, Tmn ˈjåːgọde, ˈčọːrọ ‘slep’, Rmn: bˈråːtọ, atˈrakọ, ˈaknọ, ˈnaːžọ, ˈlẹːtọ ‘leto, poletje’, ˈgərlọ, ˈžitọ, ˈseːdłọ, čˈrẹːọ, ˈkọːlọ, ˈaknọ, staˈpåːlọ, pˈrẹːkọ, ˈxudọ, del s gaˈrẹːlọ, zaˈvẹːzalọ; ȯ ˈsiːrȯtka, ˈnbȯ, ˈrėːbrȯ, ˈmẹːstȯ, kaˈlẹːnȯ; 60 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) u uˈdoːc, suˈsẹːt, tˈrẹːbux, ˈčeːlu ‘čelo’, ˈšiːłu, dərˈžåːłcu = držalco ‘toporišče’, kaˈpitu, ˈvinu, paˈvẹːsmu, ˈuxu, dˈrvu = drvo, kaˈritu, ˈsitu, ˈkatu = kotel, Med: u tˈrẹːbuxu, ˈsərcu, na paˈtọːku, Rmn ˈsiːnu, priˈjåːtu, ˈọːgu = ogelj ‘oglje’, ˈčaːvu, ˈpaːsu = posel, prid m ˈkisu, prid s: atˈpərtu, drˈvẹːnu ‘lesen’, ˈvisaku, del -l m: sˈtẹːgnu = stegnil, naˈrẹːdu, ˈnȯːsu, pˈrḙːdu, ˈsušu, ˈrẹːku = rekel; ə prid mn ərˈjåːve, vərˈbåːnc = vrbanec, mərzˈliːna ‘mrzlica’, R/ Med kərˈviː, mərˈliːč, prid ž cərkˈvẹːna, pərˈdẹːt, smərˈdẹːt, 3ed: gərˈmi, smərˈdiː, gˈlẹːžən, prid m pasˈluːšən, Rmn ˈẹːtər ‘jetra’, ciˈmitər ‘pokopališče’, ˈputər ‘maslo’, del -l m mn uˈmərłə;  mˈziːnc, pərstnˈjaːk ‘prstanec’, Med pat gˈriːčm, mt, Red ˈtåːtta, Rmn ˈtåːtto, D/M/Omn ˈtåːttḁm, prid m: ˈmiːčkn, naxˈlaːjn, prexˈlaːjn, ˈxztˈrḙːgər ‘naramnica’, ˈkẹːdr, ˈlustr ‘lestenec’, ˈlaːjxtr = lajhter ‘svečnik’;  v primerih: sˈvẹːd, ˈvẹːt, 3ed dˈži;  v primeru: ˈẹːč = ječmen;  ˈọːsk = oselnik, aˈpəːrtca = oprtnica ‘naramnice’, ˈvẹːvca = velnica, aˈmåːmca = omamnica ‘vrtoglavica’, spaˈvẹːdca, predˈjužk = predjužnik ‘dopoldanska malica’, ˈpẹːs = pesten ‘prgišče’, ˈtẹːd, ˈaːg = ogenj, prid m sˈrẹːč, sˈrẹːd, ˈåːd = eden, ˈjeːrm = jermen ‘pas’, sˈkẹːd, ˈvọːz = vozem ‘velika noč’, ˈžẹːg, kˈriːž (ˈpọːt) ‘križev (pot)’;  ˈkåːš, ˈpuk = pukel(j) ‘grič’, šˈtåːg = štagelj ‘petra’, ˈžåːk = žakelj, šeˈrajz = šerajzelj ‘grebljica’, ˈck = cokelj ‘zavora pri vozu’, ˈrẹːgc ‘kljuka pri verigi’, del -l m mn amˈłåːt = omlatili, ˈmərd ‘kosec’, ˈvand ‘kad za pranje perila’. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 61 4.2 Konzonantizem 4.2.1 Inventar 4.3 prozodija Fonološko sta relevantna mesto naglasa in kvantiteta. Govor pozna kvantitetne opozicije v naglašenih zlogih. Ponaglasnih dolžin ni. Inventar prozodemov vsebuje naglašene (ˈVː, ˈV) in nenaglašene zložnike (V). Od nesplošnoslovenskih naglasnih premikov govor izkazuje umik na predna- glasna e in o, umik na prednaglasno nadkračino, terciarni premik cirkumfl- eksa z odstopanji (ˈnbȯ, ˈuxu, ˈxudo in mẹˈsọː) in umik s končnega kratkega zaprtega zloga (ˈatrak = otrok, prid m ˈvisok), prav tako z odstopanji. 26 5 Jezikovne značilnosti govora 5.1 Vokalizem 27 5.1.1 naglašeni vokalizem 5.1.1.1 odrazi znotraj izhodiščno dolgega vokalizma in kratkega vokalizma V nezadnjih besednih zlogih Odraz za issln. */*- je ẹː ‒ ˈlẹːs, ˈmẹːx, sˈnẹːγ, bˈrẹːγ ‘vzpetina’, ˈrẹːč ‘beseda’, sˈvẹːča, sˈtẹːna, prid ž sˈlẹːpa, Imn paˈłẹːna, ˈvẹːt, 2mn ˈdẹːlašte; neˈvẹːsta, nẹˈdẹːla, smˈrẹːka, kaˈlẹːnȯ, ˈlẹːtọ ‘leto, poletje’, ˈmẹːstȯ, paˈłẹːnu, paˈvẹːsmu; v nekaterih leksemih tudi odraz ẹː ‒ stˈrẹːxa, Tmn aˈrẹːxe, del s aˈbẹːslu se je. 26 Umik tipa novega dolgega akuta ni izpričan. 27 Sèm so vključeni tudi vokalni odrazi issln. */*- in */*- ter nenaglašenih * in *, ki so nastali iz psl. dvoglasniških zvez kratkega vokala in likvide v položaju med konzonantoma. 62 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) Odraz za issln. *ē/*è- je ẹː ‒ ˈmẹːt, ˈpẹːč, plẹˈvẹː, veˈčẹːrja; ˈžẹːnska, ˈpẹːrje, gˈlẹːžən, sˈtẹːla, ˈzẹːle, 1ed ˈmẹːlem, del -l m: ˈrẹːku = rekel, sˈpẹːku = spekel, vˈčẹːra. Odraz za issln. */*- je ẹː ‒ ˈpẹːst, ˈrẹːd ‘vrsta’, 3ed: tˈrẹːse, ˈvẹːže, del -l m: sˈtẹːgnu = stegnil, naˈrẹːdu; sˈrẹːča, ˈẹːtra = jetra. Odraza za issln. *ō/*ò- sta ọː in ȯː ‒ ˈmọːst, pˈlọːt, gˈnọːj, ˈvọːs, kaˈkọːš, ˈvọːsk, ˈpọːlje; Red paˈtọːka, ˈpọːsla = postelja, 1ed ˈmọːram in ˈnȯːs, dˈrȯːp = drob ‘trebuh’, ˈkȯːst; ˈkȯːža ‘koža, usnje’, 1mn ˈmȯːlima (se). Odraza za issln. *ǭ/*- sta ọː in ȯː ‒ ˈmọːš, ˈlọːγ = log ‘mlad gozd’, ˈkọːs ‘kar ostane od porušenega drevesa, ko mu odstranimo veje’, ˈrọːpc = robec ‘ruta’, ˈmọːka; ˈọːgu = ogelj ‘oglje’ in ˈzȯːp, ˈpȯːt (m), ˈpȯːpk. Odraz za issln. */*- je åː ‒ ˈdåːn, ˈlåːn, ˈtåːst, ˈmåːša. Odraz za issln. *ā/*à- je åː ‒ ˈlåːs, vˈråːt, sˈłåːp, sviˈnåːk, pamaˈgåːč, kaˈvåːč, gaspaˈdåːr, gˈłåːva, bˈråːda, tˈråːva, hˈlåːpc, aˈtåːva, kaˈšåːra; ˈkåːš, kˈråːča, kˈråːva, ˈråːna, ˈkåːša, sˈlåːma, mˈłåːka ‘luža’, ˈpåːłca, ˈmåːčexa, ˈpåːmet, prid ž sˈtåːra. Odraza za issln. *ī /*ì- sta i in iː (po sekundarni podaljšavi) ‒ ˈzit, stˈric, račˈnik = ročnik ‘brisača’, žiˈvina, 3ed: suˈši, leˈti, gərˈmi, ˈvinu, maˈtika, bˈritva; žˈlica, ˈniva, ˈžitọ, ˈsitu, kaˈritu, kaˈpitu, bradaˈvica, ravˈnica, kaˈzica in ˈsiːn, kˈriː, xˈčiː, gˈriːč, pasˈtiːr, seˈniːk, Imn perˈniːki = pirniki (star.) 28 ‘svat’, 1ed kaˈsiːm, 3ed smərˈdiː, ˈliːce, ˈziːma, bˈliːzu, mˈziːnc, sestˈriːčna; ˈšiːłu, ˈžiːla, stˈriːna ‘očetova sestra’, sˈkẹːra, mərzˈliːna ‘mrzlica’, vadeˈniːca, dvaˈriːšče, agˈniːšče. Odraza za issln. *ū/*ù- sta u in uː (po sekundarni podaljšavi) ‒ kˈłuč, kłaˈbuk, ˈsukna; kˈłuka, ˈluža ‘mlaka’, stˈruga, arˈjuxa, ˈjužna ‘kosilo’ in ˈłuːč, pˈluːča, ˈuːsta, ˈruːda, prid m: gˈluːx, ˈsuːx; Red kˈruːxa. Starejše gradivo (npr. Majnarić, Lisac), redkeje tudi novejše (Erjavec 2014) za odraze visokih vokalov i in u navaja vedno le kračine. Na novo zbrano gradivo pa pozna tudi dolge odraze, kar priča o tem, da so dolgi odrazi i-ja in u-ja sekundarni (prim. tudi odraze umično naglaše- nih e in o). Z interpretacijo, da gre pri prvotnem krajšanju i in u za vpliv 28 Gl. op. 17. Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 63 okoliških govorov (prim. Pronk 2010: 115, op. 34) se težko strinjam, saj omenjeno krajšanje izpričujejo le čebranški govori, ne pa tudi kos- telski, ki v večji meri neposredno mejijo na Ravno Goro. Odraz za issln. */*- je ọː ‒ I/Ted ˈvọːna, ˈsọːza, del -l m preˈtọːku. Odraz za issln. */*- je ər ‒ sˈmərt, ˈpərst, ˈsərp, ˈvərx, ˈgərlọ, ˈpərsa, ˈxərpt, ˈžərt, oz. r po premetu ‒ mˈrva = mrva ‘krušna drobtina’, dˈrvu = drvo. 29 5.1.1.2 odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma V zadnjih in edinih besednih zlogih Odraz za issln. *-à je a ‒ bˈrat, prid m sˈtar; redko, po sekundarnem daljšanju, 30 tudi aː ‒ ˈlaːs (m) = laz, papˈłaːt = podplat. Odraz za issln. *-ù je u ‒ kˈrux, ˈkup. Odraz za issln. *-ò je a ‒ ˈkaš, ˈpat = pod ‘podstrešna soba’, sˈnap, ˈval = vol, ˈkal ‘kol ograje’, ˈnaš = nož; položajno tudi gˈrp = grob, tˈrp. Odraz za issln. *- je  ‒ ˈdš, ˈbt = bet ‘manjše železno kladivo za zabi- janje žebljev’, ˈsm = sèm, ˈvn = vèn. Sekundarne podaljšave v zadnjih in edinih zlogih niso pogoste. 5.1.1.3 odrazi vokalov po naglasnih umikih Odraza umično naglašenega e sta e in eː (po sekundarni podaljšavi) ‒ ˈteta, ˈsestra, del -l ž sˈpekla in ˈčeːla (ž) ‘pleša’, ˈčeːlu ‘čelo’, ˈseːdłọ, Red ˈseːdła, ˈseːlọ, ˈžeːna, ˈjeːrm = jermen ‘pas’, stuˈdeːnc ‘izvir’, 3ed aˈpeːre = opere, 1mn ˈreːčema, del -l ž ˈreːkła, del -l m mn ˈreːk. Odraza umično naglašenega o sta a in aː (po sekundarni podaljšavi) ‒ ˈvada ~ (ˈvaːda), (po analogiji) ˈraka = roka, ˈkasa, ˈnaga = noga, ˈaknọ, ˈlanc = lonec, ˈkasc = kosec, Red atˈraka in Red: atˈraːka, ˈvaːla = vola, ˈnaːža, ˈaːg = ogenj, ˈkaːšna = košnja, ˈraːsa = rosa, ˈvaːda ~ (ˈvada), ˈgaːra, ˈpaːsu = posel, zˈvaːnt = zvoniti. Odraz za umično naglašeni ə je  ‒ sˈtza, ˈdska. 29 In (citatno) čru = črv (Erjavec 2014: 99). 30 V kolikor ne gre za analogijo po stranskih sklonih. 64 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) 5.1.2 nenaglašeni vokalizem Govor pozna več oblik moderne vokalne redukcije. 1) Popolno akanje (a < *o) v prednaglasnih zlogih ‒ agˈniːšče, aˈtåːva, staˈpåːlọ, kavaˈčiːja, spaˈvẹːdca, 3ed asˈtaːne, baˈli = boli, pakraˈpit. 2) Popolno akanje (-a < *-o < *-ǫ) v izglasju ‒ Ted: ˈraka, ˈnaga, (pa) xˈruːška, naˈžička, ˈžupa ‘juha’, Oed: iz ˈraka, iz ˈnaga, iz žˈlica, is sˈkẹːra, iz dˈrẹːta, 3mn: baˈlija = bolijo, seˈdiːja = sedijo, tˈkeːja, ˈraːbija, mˈłåːtija, tˈkeːja, umˈreːja. 3) Prehod izglasnega *-o > -ȯ/-u ‒ ˈnbȯ, ˈrėːbrȯ, ˈmẹːstȯ, kaˈlẹːnȯ, ˈšiːłu, ˈčeːlu ‘čelo’, dˈrvu = drvo, kaˈritu, ˈsitu, dərˈžåːłcu = držalco ‘toporišče’, kaˈpitu, ˈvinu, paˈvẹːsmu, prid s: atˈpərtu, drˈvẹːnu ‘lesen’, ˈvisaku. 4) Slabljenje artikulacije nenaglašenega *a ‒ lḁˈpåːtca, Dmn: ˈzȯːbḁm, ˈnagḁm, Mmn: kˈråːvḁm, u ˈuːstḁm, Omn: iz ˈuxḁm, is ˈpərsḁm, iz ˈnagḁm, *ě in *e ‒ mˈziːnc, pərstnˈjaːk ‘prstanec’, prid m: naxˈlaːjn, prexˈlaːjn. 5) Popolna izguba glasov: a) ə 31 ‒ ˈpẹːs = pesten ‘prgišče’, ˈtẹːd, prid m sˈrẹːč, sˈrẹːd, ˈåːd = eden, ˈjeːrm = jermen ‘pas’, stuˈdeːnc ‘iz- vir’, vərˈbåːnc = vrbanec, mˈziːnc, nezˈnåːnc, žeˈlọːc = želodec, ˈlanc = lonec, ˈkasc = kosec, ˈtiːc = tilec ‘tilnik’, ˈujc ‘mamin brat’, uˈdoːc, hˈlåːpc, ˈrọːpc = robec ‘ruta’, sˈvitk = svitek, ˈkọːščk, ˈpọːštərčk ‘blazina na kavču’, kˈriščk = križček, ˈkatučk = kotelček, ˈkåːš, ˈẹːč = ječmen; b) i ‒ ˈọːsk = oselnik, predˈjužk = predjužnik ‘dopoldanska malica’, tˈraːnk = travnik, ˈẹːsk = jesik ‘kis’, kluˈčaːnca = ključanica, agˈraːjḙnca = ograjnica ‘ograda za živino’, ˈžåːganca ‘deska iz razžaganega deb- la’, aˈpəːrtca = oprtnica ‘naramnice’, ˈvẹːvca = velnica, aˈmåːmca = omamnica ‘vrtoglavica’, spaˈvẹːdca, zaˈnọːxtənca, ˈtukanca = tol- kalnica ‘tolkalo za tolčenje perila pri pranju’, patˈkọːca = podkovica ‘podkev’, ˈšọːpca = šobica ‘ustnica’, kåˈšåːrca, del -l m mn amˈłåːt = omlatili in c) ě ‒ sˈkẹːra = sekira. Posledica izgube glasov ə in i v položaju med dvema konzonantoma je 31 Tudi v izposojenkah v položaju *-Kən < nem. -en/-ən (sˈkẹːd, ˈžẹːg, kˈriːž (ˈpọːt) ‘križev (pot)’) in *-Kəĺ < nem. -el/-əl (ˈpuk = pukel(j) ‘grič’, šˈtåːg = štagelj ‘petra’, ˈžåːk = žakelj, šeˈrajz = šerajzelj ‘grebljica’, ˈck = cokelj ‘zavora pri vozu’, ˈrẹːgc ‘kljuka pri verigi’, ˈvand ‘kad za pranje perila’). Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 65 nastanek sekundarnih zlogotvornih zvočnikov  in , tudi  (sˈvẹːd, ˈvẹːt, tu onemitev sekundarnega polglasnika). Odraz nenaglašenega * je ər ‒ mərˈliːč, pərˈdẹːt, 3ed: gərˈmi, smərˈdiː, ne- naglašenega * pa u ‒ 1ed ˈmučim. 5.2 Konzonantizem Issln. *ń je nedosledno depalataliziran ‒ ˈniva, sviˈnåːk, Omn is ˈkːnjam, agˈniːšče, ˈsukna, vendar *ń < *-nьj-/*-nъj- 32 ‒ tˈkaːjne. Issln. *ĺ je dosledno depalataliziran ‒ nẹˈdẹːla, ˈpọːsla = postelja, kˈłuč, kˈłuka, gˈråːble, alˈdi = ljudje, tudi *ĺ < *-lьj-/*-lъj- ‒ ˈzẹːle. Odraza za issln. *ł v položaju pred vokali sta l in ł ‒ ˈlẹːtọ ‘leto, poletje’, ˈdẹːkla, kˈleːpat, Red ˈvaːla = vola, ˈlanc = lonec, ˈluža ‘mlaka’, Imn pa- pˈlåːti = podplati in papˈłaːt = podplat, gˈłåːva, paˈłẹːnu, del -l ž: uˈmərła, ˈdẹːłała, ˈreːkła, kłaˈbuk, xˈłåːče, ˈseːdłọ, del -l m mn uˈmərłə, ˈšiːłu, kˈłuč, ˈłåːta, ˈmåːł = malo. Odraz za issln. *ł v položaju pred konzonanti in v izglasju je  ‒ ˈpaːc, ˈtiːc = tilec ‘tilnik’, plẹˈvẹː, prid m: ˈcẹː, ˈdebe, del -l m: razˈbiː, zakaˈdiː, kˈleːpa, tˈkọː. Odraz izglasnega issln. *-g je zvočni -γ ‒ pˈluγ, sˈnẹːγ, bˈrẹːγ (prim. Imn bˈrẹːgi) ‘vzpetina’, ˈlọːγ = log ‘mlad gozd’, ˈjuγ = jug ‘južni veter’, onez- venečeno v primeru Rmn ˈnax = nog. Onezvenečenje izglasnih zvenečih nezvočnikov *-b, *-d, *-z, *-ž ‒ ˈzȯːp, bˈrːt = brod, ˈvọːs, ˈmọːš. Skupina *šč je ohranjena ‒ agˈniːšče, dvaˈriːšče, kˈlẹːšča. Prehod izglasnega -m > -n, ki je sicer tipološki kriterij, značilen za oko- liške čebranške, kostelske in hrvaške čakavske govore, ni izpričan. Gre za izofono, ki poteka na območju Ravne Gore in izrazito ločuje govor zahodnega dela od vzhodnega, kjer je prehod prisoten. 32 Za več primerov glej Majnarićevo gradivo v razdelku 2.1.1. 66 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) 6 nova narečna uvrstitev govora 6.1 Utemeljitev Na osnovi vseh prikazanih vokalnih in konzonantnih značilnosti obravnavnega govora ni mogoče uvrstiti v kajkavsko narečno skupino. Tja je bil govor znotraj kajkavistične literature uvrščen bolj per se kot pa zares argumentirano oz. dokazano. Prav tako ga ne moremo povezati s sosednjima narečjema, tj. čebranškim in kostelskim, saj le-ta izkazujeta definicijske lastnosti dolenjske narečne ploskve slovenskega jezika (glej Gostenčnik 2018 in 2020). Pri sami narečni klasifikaciji krajevnega govora se ne da zanašati le na vokalne odraze (kot so jatovski, ejevski in ojevski odrazi) in mlajše naglasne umike, temveč je potrebno pritegniti še druge definicijske last- nosti oz. kriterije, in sicer te, ki kot skupek opredeljujejo rovtarska narečja ali vsaj del njih. To so: 1) krajšanje visokih vokalov i in u, 2) odraz za issln. */*-, 3) odraz za issln. */*- in premet pred ustničniki in nebniki, 4) prednaglasno akanje, 5) razvoj izglasnega *-o > -ȯ/-u, 6) odraza za issln. *ĺ in *ń, 7) razvoj izglasnega issln. *-g. Morda je definicijska lastnost tudi metonimija novega dolgega akuta v cirkumfleks, ki ga omenja Majnarić (1938‒1939) v primerih bagatáš ~ bagatȃš, gaspadár ~ gaspadȃr in pastr. To poznajo tudi nekateri govori poljanskega narečja, kot so Javorje nad Poljanami (mexːr) in Poljane nad Škofjo Loko (pastːr, klobùːk) (Gostenčnik 20181: 75). Sinhrono se govor Ravne Gore tako uvršča v rovtarsko narečno skupino. Težko pa bi pričakovali, da bi današnji govor Ravne Gore sinhrono lahko sovpadal s katerim koli danes znanim rovtarskim narečjem, saj je do preseljevanja v Ravno Goro prišlo v času, ko so rovtarska narečja komaj dobro začela nastajati. 6.2 problematika Odprto pa ostaja vprašanje, kako govor uvrstiti diahrono, in sicer ali gre izvorno za govor gorenjske narečne ploskve južne slovenščine (ka- mor sinhrono spadajo horjulsko, škofjeloško in poljansko narečje) ali za govor obsoško-idrijske narečne ploskve zahodne slovenščine (ka- mor sinhrono spadaja tolminsko, cerkljansko in črnovrško narečje). Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 67 Podaljšava kratkih akutiranih vokalov je pri obeh omenjenih ploskvah zgodnja, tako sta oba jatovska refleksa sovpadla, oba diftonga (tj. *ie in *e) pa bi se lahko v nadaljnjem razvoju (po preselitvi na območje Ravne Gore) odražala kot dolgi ozki e. Pogojno nam je za natančnejšo opredelitev lahko v pomoč redek dif- tonški odraz issln. jata v ravnogorskem govoru. 6.2.1 odraz issln. * /* - Regularen razvoj stalno dolgega jata in zgodaj podaljšanega akutiranega jata je v govoru monoftonški, tj. ẹː. V peščici primerov pa najdemo tudi odraz ẹː, in sicer: Imn aˈrẹːxi, Tmn aˈrẹːxe, po analogiji Ied aˈrẹːx; Ied stˈrẹːxa; Ied mˈlẹːku in del -l s aˈbẹːslu (se je). Tudi drugi avtorji navajajo posamične primere, in sicer: Majnarić (1938‒1939) arejh in strejha (njega povzema tudi Lisac 1989), Ba- rac-Grum (1993: 52) aˈrḙx in pˈrḙku z dvojnico pˈrẹːku. Slednja v tej dvojni jatovski realizaciji vidi vpliv sosednjih govorov. Majnarić pa prevzema razlago Frana Ramovša (1935: 93, 98), in sicer to razlaga kot palataliziranje intervokalnih velarnih konzonantov pred e in i ter anti- cipacijo tega palatalnega elementa v obliki glasu j. Ramovš ta pojav opisuje v kontekstu črnovrškega in poljanskega narečja, kjer je regu- laren. V govoru Ravne Gore najdemo zgolj zgoraj naštete primere, pri čemer deležnik aˈbẹːslu ne izpolnjuje omenjenih fonetičnih pogojev za nastanek palatalnega elementa. Navaja pa Majnarić (1938‒1939: 139) nekaj primerov pojava prehodnega j, med njimi tudi skrȍjz, 33 kjer je izpričan prehodni j pred s. Ali gre v navedenih primerih za ostanek palataliziranih intervokalnih konzonantov pred e in i ter anticipacijo tega palatalnega elementa v obliki glasu j (in za sporadičen primer prehodnega j pred s) ali pa za jatovski diftonški odraz *e kot posledico izostanka gorenjske monoftongizacije, je na tem mestu težko nedvoumno potrditi. 33 Onezvenečenje izglasnega -z je potrjeno na drugih mestih, Majnarić namreč izglasnega onezvenečenja pogosto ni dosledno zapisoval. 68 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) slika 1: Karta slovenskih narečij (različica 2023) (SLA 3.1: 11) Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 69 7 prikaz na Karti slovenskih narečij (različica 2023) Na najnovejši različici Karte slovenskih narečij (različica 2023), objavlje- ni v 3. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA 3.1: 11), je govor zahodnega dela Ravne Gore uvrščen med slovenska narečja, in sicer v rov- tarsko narečno skupino. 34 Ker se tega govora na sinhroni ravni v celoti ne da povezati z nobenim današnjim rovtarskim govorom, je del Ravne Gore obarvan z nevtralno modro barvo, značilno za rovtarsko narečno skupino. V legendi je zapisa- no, da so to priseljenski govori. 8 sklep V prispevku je predstavljen govor zahodnega dela kraja Ravna Gora, ki leži na jugu Gorskega kotarja na Hrvaškem. Povzemalno so pred- stavljene njegove glavne jezikovne (vokalne, konzonantne in prozodij- ske) značilnosti, in sicer na osnovi analize lastnega narečnega gradiva. 34 Na območju Gorskega kotarja na Hrvaškem sta na karti še dve spremembi, in sicer je prvotno kostelsko narečje dolenjske narečne skupine razdeljeno na dve narečji, čebranško in kostelsko, ki segata tudi čez državno mejo. slika 2: Izsek iz Karte slovenskih narečij (različica 2023) (SLA 3.1: 11) 70 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) Zaradi zgodnje podaljšave nekdaj skrajšanih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu je odraz za */*- enak, in sicer ẹː. Odrazi ejevskih in ojevskih glasov so sovpadli: issln. *ē/*è- = */*- > ẹː in issln. *ō = *ò- = *ǭ/*- > ọː oz. redkeje ȯː. Odraza za issln. *ī /*ì- in *ū/*ù- sta i in u oz. iː in uː po sekundarni podaljšavi. Odraz stalno dol- gega polglasnika in novoakutiranega polglasnika v nezadnjem besednem zlogu je sovpadel z odrazom za issln. *a, tj. issln. */*- = *ā/*à- > åː. Odraz za issln. */*- je ọː. Odraza umično naglašenih e in o sta e oz. eː in a oz. aː. Dolžina pri aː je očiten kazalec, da imamo opravka s se- kundarno dolžino kot posledica mlajšega internega razvoja. Na osnovi glavnih vokalnih, konzonantnih razvojev in izvedenih mlaj- ših naglasnih umikov ter ob pritegnitvi dodatnih definicijskih kriterijev (krajšanje visokih vokalov i in u, odraz za issln. */*-, odraz za issln. */*- in premet pred ustničniki in nebniki, prednaglasno akanje, ra- zvoj izglasnega *-o, odraza za issln. *ĺ in *ń ter razvoj izglasnega issln. *-g) se govor Ravne Gore sinhrono umešča v rovtarsko narečno skupi- no slovenskega jezika. Bibliografija Barac, Vida, Božidar, Finka. 1981. Govori i nazivlje. Gorski kotar. Delnice. 419–432. Barac-Grum, Vida. 1993. Čakavsko-kajkavski govorni kontakt u Gorskom Kotaru. Rijeka: Izdavački centar Rijeka. Blaznik, Pavle. 1979. O preselitvi loških podložnikov. Loški razgledi, 26/1. 77–89. Brozović, Dalibor. 2004. O dijalektologiji kao jezikoslovnoj disciplini. Suvremena lingvistika 57–58/1–2. 1–12. Celinić, Anita, Menac-Mihalić, Mira. 2017. Izoglosa progresivnog pomaka starih praslavenskih cirkumfleksa na području hrvatskoga jezika. Hrvatski dijalektološki zbornik 21: 91–110. DOI: https://doi.org/10.21857/mzvkptxjd9 Erjavec, Zvonimir. 2014. Ravnogorski rječnik. Raunagarska rič. Rječnik ravnogor- sko-sušičko-španovačkog dijalekta). Ravna Gora: Udruga Plodovi gorja Gorskog kotara. Finka, Božidar. 1974. Gorskokotarska kajkavština u našem dijalekatskom mozaiku. Kajka- vski zbornik. Dani kajkavske riječi. Zlatar: Narodno sveučilište I. G. Kovačić. 29–43. Kruhek, Milan. 1981. Postanak i razvitak naselja i život naroda u prošlosti. Gorski kotar. Delnice. 281–309. Gostenčnik, Januška. 2020. Kostelsko narečje. Slavistična revija, 68/3. 353–372. Gostenčnik, Januška. 2018. Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504177 Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 71 Gostenčnik, Januška. 2018. Umik novega dolgega akuta v slovenskih narečjih. V: A. Bizjak Končar, H. Dobrovoljc (ur.). Škrabčevi dnevi 10: Zbornik prispevkov s simpozija 2017. 71–76. Lisac, Josip. 1989. Ravnogorska kajkavština i goranski dijalekt. Fluminensia, 1/1. 100–111. Lončarić, Mijo. 1996. Kajkavsko narječje. Zagreb: Školska knjiga. Lončarić, Mijo. 1982. Prilog podjeli kajkavskoga narječja. Hrvatski dijalektološki zbornik 6: 237–246. Majnarić, Nikola. 1938–1939. Jedno rovtarsko narječje u Gorskom Kotaru. Južnoslov- enski filolog 3: 135–149. Majnarić, Nikola. 1922–1923. Jedna zanimljiva sintaktička pojava u ravnogorskom narječju. Južnoslovenski filolog 17: 35–40. Malnar Jurišić, Marija. 2018: Govori na granici. Hrvatski dijalektološki zbornik 22: 161–166. Marinković, Marina. 2018: Kajkavski govori istočnoga Gorskoga kotara. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. Pronk, Tijmen. 2010. Rani razvoj goranskih govora. Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 36/1. 97–133. Ramovš, Fran. 1935. Historična gramatika slovenskega jezika: VII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Ramovš, Fran. 1935. Karta slovenskih narečij v priročni izdaji. Ljubljana: Akademska založba. Rigler Jakob. 1962. Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu. Slavis- tična revija, 14/1–4. 25–78. SLA 1.1 = Škofic Jožica, Gostenčnik, Januška, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen, Kostelec, Petra, Nartnik, Vlado, Petek, Urška, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar, Danila. 2011. Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://www.fran.si/150/ sla-slovenski-lingvisticni-atlas-1/datoteke/SLA1_Atlas.pdf. SLA 1.2 = Škofic Jožica, Gostenčnik, Januška, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen, Kostelec, Petra, Nartnik, Vlado, Petek, Urška, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar, Danila. 2011: Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://www.fran.si/150/ sla-slovenski-lingvisticni-atlas-1/datoteke/SLA1_Komentarji.pdf. SLA 2.1 = Škofic, Jožica, Gostenčnik, Januška, Hazler, Vito, Horvat, Mojca, Jakop, Tjaša, Ježovnik, Janoš, Kenda-Jež, Karmen, Nartnik, Vlado, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar Danila. 2016. Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija, 1: atlas. Ljubljana: Založba ZRC. Na spletu: https://www.fran.si/203/sla-slovenski-lingvis- ticni-atlas-2/datoteke/SLA2_Atlas.pdf. SLA 3.1 = Škofic, Jožica, Gostenčnik, Januška, Hazler, Vito, Jakop, Tjaša, Kenda-Jež, Karmen, Kumin Horvat, Mojca, Nartnik, Vlado, Pahor, Nina, Smole, Vera, Šekli, Matej, Zuljan Kumar Danila. 2023. Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje, 1: atlas. Ljubljana: Založba ZRC. Strohal, Rudolf. 1905. Osobine današnjeg ravnogorskog narječja. Rad JAZU 162: 28–109. 72 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023) Šekli, Matej. 2018. Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501374 Prispelo januarja 2023, sprejeto aprila 2023. Received January 2023, accepted April 2023. z ahvale Prispevek je nastal na podlagi raziskovalnih rezultatov v okviru pro- jekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2024, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/progra- mi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). Na tem mestu bi se rada zahvalila obema recenzentoma in vsem sodelavcem Dialektološke sekcije ISJFR ZRC SAZU za vse pripombe. povzetek narečna klasifikacija govora ravne gore V gorskem kotarju V prispevku je predstavljen govor dela kraja Ravna Gora (tj. večji zahodni del ‒ zaselki Stari Varoš, Jarak, Bajt in Vrh), ki leži na jugu Gorskega kotarja na Hrvaškem. Govor se je do sedaj interpretiral različno, in sicer kot 1) (priseljenski) govor rovtarske narečne skupine slovenskega jezika, 2) (goranski) govor kajkavske narečne skupine hrvaškega jezika, 3) govor kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika. Podano je na novo zbrano narečno gradivo zahodnega dela Ravne Gore, na osnovi česar so povzemalno predstavljene njegove glavne jezikovne (vokalne, konzonantne in prozo- dijske) značilnosti. Zaradi zgodnje podaljšave nekdaj skrajšanih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu je odraz za */*- enak, in sicer ẹː. Odrazi ejevskih in ojevskih glasov so sovpadli: issln. *ē/*è- = */*- > ẹː in issln. *ō = *ò- = *ǭ/*- > ọː oz. redkeje ȯː. Odraza za issln. *ī /*ì- in *ū/*ù- sta i in u oz. iː in uː po sekundarni podal- jšavi. Odraz stalno dolgega polglasnika in novoakutiranega polglasnika v nezadnjem besednem zlogu je sovpadel z odrazom za issln. *a, tj. issln. */*- = *ā/*à- > åː. Odraz za issln. */*- je ọː. Odraza umično naglašenih e in o sta e oz. eː in a oz. aː. Za dift- onški odklon pri odrazu za issln. */*-, ki je izpričan v redkih primerih, se v prispevku dopušča interpretacijo, da gre za arhaizem. Govor pozna več oblik moderne vokalne redukcije ‒ popolno prednaglasno akanje, različen razvoj izglasnih *-ǫ (> -a) in *-o (> -ȯ/-u). Govor je izvršil umik na prednaglasno kračino in nadkračino ter (delno) terciarni premik starega cirkumfleksa. Na osnovi glavnih vokalnih, konzonantnih razvojev in izvedenih mlajših naglasnih umikov ter ob pritegnitvi dodatnih definicijskih kriterijev (krajšanje visokih vokalov i in u, odraz za issln. */*-, odraz za issln. */*- in premet Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora Ravne Gore v Gorskem kotarju 73 pred ustničniki in nebniki, prednaglasno akanje, razvoj izglasnega *-o, odraza za issln. *ĺ in *ń ter razvoj izglasnega issln. *-g) se govor zahodnega dela Ravne Gore sinhrono umešča v rovtarsko narečno skupino slovenskega jezika. Govor je prikazan na Karti slovenskih narečij (različica 2023). dialect classification of the local dialect of ravna gora in gorski Kotar The article presents the local dialect of part of Ravna Gora (i.e. the larger western part - the hamlets of Stari Varoš, Jarak, Bajt and Vrh), which is located in the south of Gorski kotar in Croatia. Until now, the local dialect has been interpreted differently, namely as 1) an (immigrant) local dialect of the Rovte dialect group of the Slovenian language, 2) a Western goranski subdialect group of the mountain dialect within Kajkavian dialect group of the Croatian language, 3) a local dialect of the Kostel dialect of the Lower Carn- iolan dialect group of the Slovenian language. The newly collected dialectal material of the western part of Ravna Gora is presented, based on which its main linguistic (vocal, consonantal and prosody) characteristics are summarized. Due to the early lengthening of formerly shortened acute syllables in the penultimate syllable, the reflection for */*- is the same, namely ẹː. The reflections of e and o voices coincided: CSln. *ē/*è- = */*- > ẹː and CSln. *ō = *ò- = *ǭ/*- > ọː or less often ȯː. Reflection for CSln. *ī /*ì- and *ū/*ù- are i and u respectively iː and uː after secondary lengthening. The reflection of a persistently long semivowel and a newly acute semivowel in the penultimate syllable coincided with the reflection for CSln. *a, i.e. CSln. */*- = *ā/*à- > åː. Reflection for CSln. */*- is ọː. The reflexes of the unaccented e and o are e or eː and a or aː. For diphthongal declension in reflection for CSln. */*-, which is attested in rare cases, the paper allows the interpretation that it is an archaism. The local dialect knows several forms of modern vocal reduction ‒ complete pre-stressed aching, different development of voiced *-ǫ (> -a) and *-o (> -ȯ/-u). The local dialect made a retreat to the pre-accented stem and overstress and (partially) a tertiary retreat of the old circumflex. On the basis of the main vocal and consonantal developments and younger stress retreats, and with the attraction of additional definitional criteria (shortening of high vowels i and u, reflection for CSln. */*-, reflection for CSln. */*- and roll before mouthpieces and palatals, pre-accented ejaculation, the development of voiced *-o, the reflection of CSln. *ĺ and *ń and the development of voiced CSln. *-g), the local dialect of the western part of Ravna Gora is synchronously placed in the Rovte dialect group of the Slovenian language. The local dialect is shown on the Map of Slovenian dialects (version 2023). 74 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 15 (2023)