Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9 -—, inozemstvo Din 64'—. PoStno-čekovnl račun Štev. 10.803.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000-—, pol strani Din 1000"—y četrt strani Din 500'—, '¡t strani Din 250'—, Vi« strani Din 125—>. Mali oglasi vsaka beseda Din 1 —*
Svobodno ljudstvo - obramba miru.
Želja po ohranitvi miru prešinja vse narode. Predsednik Zedinjenih držav Sev. Amerike je na vseameriškem kongresu v Buenos-Airesu (v južno-ameriški državi Argentini) početkom decembra lanskega leta izjavil, da vsi narodi sveta želijo mir. Ni ga ljudstva, ki bi hotelo vojno. So pa, tako je poudaril predsednik g. Roosevelt, činitelji v nekaterih državah, ki iz lastnih koristi delajo za vojno, in so režimi, ki idejo miru nosijo na svojih ustnicah, delajo pa za vojno v dosego svojih osvajal-nih načrtov.
Isto misel je tudi poudaril pretekli teden g. Eden, zunanji minister Anglije, v angleškem parlamentu. Rekel je: »Angleška vlada je prepričana, da je miroljubnost vseh narodov sveta tako silna, da bi bile nevarnosti za mir v veliki meri odstranjene, če bi bile odstranjene vse ovire za svobodo odnošajev in besede«. Kdo ovira svobodo besede in odnošajev? To so diktatorski režimi. Ti so torej glavna nevarnost za mir.
r Evropi so komunistični in nacijona-tični diktatorski režimi. Komunizem je začel proti koncu svetovne vojne z diktatorskim vladstvom. V Rusiji je vpeljal proletarsko diktaturo. Ta bi naj bilavlad-stvo delovnega ljudstva, v resnici pa je nasilna vlada male skupine brezbožnih razumnikov, ki je vzela ogromni masi ruskega delovnega ljudstva vsako besedo in jo vkovala v najhujše suženjske verige. Rusko ljudst/o mora molčati, samo njegov samozvani diktator govori za 170 milijonov ljudi. Rusk^ ljudstvo mora stradati in trpeti strahovito pomanjkanje, da se vedno bolj oborožuje rdeča armada ter da se dobijo gmotna sredstva za razšir-jevanje komunizma. Dokaz za to je državljanska vojna v Španiji, ki bi že bila davno prenehala, če ne bi boljševiška Rusija z denarjem, z orožjem in vojaštvom podpirala rdečo vojsko v Španiji.
Kakor komunistična, je tudi vsaka na-cioj^Hstičha ¿¿¿»fašistična diktatura brezobzirna gazireljica ljudskih pravic. Besedo in odločitev ima samo voditelj, duce, fiihrer. Vsi drugi morajo molčati, kakor da bi bili bebci. Ljudstvo nima niti pravice vprašati, kam gre njegov davčni denar, zakaj je potrebna tako ogromna oborožena sila, zakaj mora samo stradati ter nositi tako ogromne žrtve. Voditelj že ve. In če voditelj izjavi, da je za ljudstvo boljši kanon kot pa surovo maslo, rnu r ora vse ljudstvo brezpogojno verovati. In Če voditelj zapove: Čas je; da marfiirate v boj, morajo marširati.
Ni torej čuda, da vse diktature :— ko-
munistične, fašistične in nacijonalistične — tako sovražijo demokracijo (ljudovla-do). Če bi ljudstvo moglo le nekoliko svobodnejše zadihati, bi se te diktature takoj omajale. Če bi pa ljudstvo moglo spregovoriti svobodno besedo, bi se te diktature zrušile kakor stavbe, zgrajene na pesek. Če bi ljudstvo prišlo do besede, bi uveljavilo svojo pravico do svobode. Spoštovalo pa bi tudi svobodo drugih narodov ter jih ne bi ogrožalo z brezumnim oboroževanjem in z neukrotljivimi osvajalnimi težnjami.
Zunanji angleški minister je imenoval demokracijo — zdravilo zoper komunizem. V resnici se ne da komunizem na drug način izlečiti in odpraviti kot z demokracijo. Če se da ljudstvu odločitev o tem, kako si naj ozdravi socialne in gos-
podarske rane, ne bode nikdar seglo po sredstvu komunizma, ki je v resnici strup za ljudski blagor. Demokracija je hkrati zdravilo zoper zlo vsake druge diktature.
Eden je v svojem govoru tudi udaril po nemškem narodnem socializmu, ki previsoko dviga nemško pleme in nemško narodnost, ter je vprašal, kam bo to privedlo. Jasno je, da nauk o absolutnem prvenstvu nemškega plemena in nemške narodnosti ne more končno dovesti do drugega kot do vojne. Ako bi se v Nemčiji vzpostavila demokracija ter bi ljudstvo prišlo do svobodne besede, bi onemeli tisti brezobzirni vsenemški kolovodje, ki sedaj imajo vso remško pamet v zakupu. Ljudstvo bi reklo z gromkim glasom: Prej kruh in maslo, potem še le kanoni! Neovrgljiva resnica je: v demokraciji, v svobodnem ljudstvu je najmočnejša obramba miru.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Svečan podpis pogodbe večnega prijateljstva med našo državo in Bolgarijo. Z
vsemi svečanostmi je bila zadnjo nedeljo v Belgradu podpisana pogodba večnega prijateljstva med našr državo in Bolgarijo. Pogodbo sta podpisala predsednika in zunanja ministra obeh držav: dr. Sto-jadinovič in Kjoseivanov. Bolgarskemu šefu vlade je bil prirejen slovesen sprejem od celokupne naše vlade, zastopnikov vojaštva, oblasti in ljudskih množic.
Narodna skupščina je sklicana na zasedanje v pondeljek 1. februarja. Razpravljala bo o novem trgovskem zakonu ter sprejela razne mednarodne pogodbe. Do tega časa bo končal finančni odbor delo in se bo skupščina bavila z novim državnim proračunom tako dolgo, dokler ne bo sprejet.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Svet Zveze narodov v ženevi. V Ženevi se je sestal svet Zveze narodov na 96. zasedanje. Tokrat predseduje kitajski poslanik v Parizu Wellington-Koo. Dnevni red je zelo obsežen. Italija ni poslala tokratnemu zasedanju svojega zastopnika.
Nemčija in Italija. Pruski ministrski predsednik generalobefst Goring se je mudil dalje časa v Rimu, kjer je imel po-iitično-gospodarske dogovore z Mussolini-jem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano. Po zaključitvi posvetovanj v Rimu je dal Goring časnikarjem izjavo,
v kateri je posebno naglasil, da je zgrajeno italijansko-nemško prijateljstvo na tej-le podlagi: 1. Italija in Nemčija sta istega svetovnega nazora in v obeh državah je na vrhovnem krmilu nacijonali-zem. Med Italijo in Nemčijo je tesen sporazum glede borbe proti boljševiški nevarnosti. 2. Komunistična nevarnost je sedaj na vrhuncu na Španskem. Nemčija in Italija ne bosta pod nobenim pogojem dopustili, da bi se ugnezdil v Španiji boljševiški režim. Obe velesili sta se odločili, da bosta zavrli nadaljni razvoj španskega komunizma. Čisto neresnična so poročila francoskega časopisja, da bi bila Italija napravila poskus, Nemce odvrniti od njihove dosedanje španske politike. Ravno nasprotno je res! 3. Italijansko-nemško prijateljstvo se je utrdilo med italijansko-abesinsko vojno. V času, ko so bile skoro vse druge države proti Italiji, je stala Nemčija trdno ob njeni strani v zavesti, da bo zasedba Abesinije znatno povzdignila ugled Italije v Evropi. Med Rimom in Berlinom vlada popolen sporazum v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Koristi Goringovega potovanja v Rim za Nemčijo. Goringova pot v Rim bi naj Nemcem zasigurala delež pri izrabi Abesinije in to posebno glede sir o vin, katere Nemci težko nabavljajo iz inozemstva radi svojega slabega gmotnega stanja. Nemčija bi rada dobila od Italije enega od njenih dodekaneških otokov pri Mali Aziji, na katerem bi zgradila za njo tolikanj potrebno letalsko oporišče.
Zunanjepolitične posledice Goringovega obiska v Rimu. časopisje razglaša, da so se sukali pogovori med Mussolinijem ter Goringom krog poživitve starega Musso-iinijevega načrta sodelovanja: Italije,
Nemčije, Francije in Anglije. Tem štirim velesilam bi se naj priključila še Poljska. Goring bo obiskal Varšavo, kamor je povabljen od predsednika republike na lov.
Nemčija in Turčija. Iz Rima bo usmeril pruski ministrski predsednik Goring svoje korake v turško prestolico Ankaro, ker hoče pridobiti Turčijo za sklenitev trgovskih stikov z Nemčijo. Nemci bi radi ustvaiili med Nemčijo in Turčijo zračno zvezo. Goring bo skušal v Ankari pridobiti odločilne turške osebnosti za to, da bi Turčija ne bila nasprotna, ako bi si zgradila Nemčija s pristankom Italije na enem izmed italijanskih Dodekaneških otokov letališče.
Nemčija za nedotakljivost Belgije. — Nemški, kancler Hitler bo imel 30. januarja ob priliki štiriletnice narodno-socija-lističnega režima velik govor. V tem govoru namerava obljubiti Belgiji nedotakljivost od nemške strani v smislu, kakor sta ji jo zagotovili Anglija ter Francija. Nemčija je na stališču, da bi ona neodvisnost Belgije branila celo z orožjem, čč bi Belgijcem errozil napad od juga ali se verozapada. Cilj nemške politike je: belgijska stara neüotakljivost, kakor je praktično obstojala do leta 1914, a so jo žali-bog tedaj Nemci, ne oziraje se za mednarodne pogodbe in dogovore, pogazili z volj surovo silo orožja in Belgijo za-i, ker so se hoteli preko nevtralne Belgije polastiti Pariza, kar jim pa ni uspelo. Mogoče bo Hitler bolj mož beseda, nego je bil bivši cesar Viljem.
Nadaljni razvoj dogodkov v š*»*»nski državljanski vojni. Vrhovni povelinik španskih nacijonalnih če+ general Franco je opustil za nekaj časa srdite napade, da bi popolnoma zasedel Madrid. Svoj napadalni sunek je usmeril proti važnemu rdečemu pristanišču Malagi, kateremu se je že približal na nekaj kilometrov. Če pade Malaga, dobijo Francove bojne ladje važno oporišče. Francovo brodovje je nekajkrat bombardiralo rdeče pristaniško mesto Barcelono, iz katerega zalagajo Rusi in Francozi španske komuniste s prostovoljci in vsem mogočim vojnim materija-lom. — Predsednik Španije Azana je zapustil Barcelono in se je zatekel v Valen-eijo, kjer j3 sedež rieče vlade. Azana je bil prisiljen k pobegu, ker je bil v Barceloni nepreetano ogrožen od anarhistov, ki gospodai 30 v tem mestu. Barcelonski anarhisx; sc držali predsednika republike kakor ujetnika v samostanu Montserrat in to radi tega, ker so mu očitali, da je on zakrivil pomanjkanje kruha in -"esa v Barceloni.
Rdečkarji skušali uprizoriti nemir v (lortugalski prestolici Lizboni z bombami.
Dne 21. t. m. v noči je eksplodiralo v raznih mestnih okrajih v T izboni več bomb. Dve bombi sta se razpočili pred bivšim španskim konzulatom, kjer posluje sedaj zastopnik Francove vlade. Dve nadaljni bombi sta se razleteli v drugem nadstropju prosvetnega ministrstva, kjer je delal državni podtajnik. Radi eksplozije so se zrušili v poslopju stropi, uničena je električna napeljava in popokale so nekatere vodovodne cevi. Peta bomba je za grmela v lizbonski radio-postaji, ki je 16 km od tnesta. Radijska postaja je zelo poškodovana in bo morala za 10 dni prenehati z oddajo. Eno bombo so našli pozneje v neposredni bližini velikih bencinskih skla-
dišč. Ta ni eksplodirala, ker sicer bi se bila zgodila strahovita nesreča. — No-trajni minister je podal izjavo, da so omenjene bombe delo inozemskih rdečkar-jev, ki bi radi tudi na Portugalskem zanetili nemire, kateri bi imeli za posledico bratomorno klanje po vzgledu Španije. Aretiranih je bilo več oseb.
Važna proi'komunistična izjava angleškega zunanjega ministra. Dne 19. t. m. je začelo v Londonu novo parlamentarno zasedanje. Pri tej priliki je povzel besedo zunanji minister Eden, da odgovori na vprašanje nekega deli. skega poslanca, ali namerava vlada Vel'ke Britanije vztrajati pri prepovedi prostovoljcev iz Velike Britanije v Španijo glede na stališče drugih držav v tem vprašanju. Minister Eden je odgovoril, da bo angleška vztrajala pri prepovedi prostovoljcev, ne glede na stališče drugih držav. Nadalje je med splošnim ploskanjem zbranih poslancev posebno naglasil, da ne bo Anglija nikdar pristala na to, da bi bila Evropa postavljena nred izbiro med desničarsko ali levičarsko diktaturo. Anglija ne bo nikoli dopustila, da bi demokratske države postale žarišče komunizma in njegove propagande !
Preostanek Leninove garde na zatožni Idopi. V živem snominu je še celemu svetu, kako je pustil diktator Rusije Stalin pred meseci obsoditi na smrt in postreliti prvo partijo Leninove stare boljševiške garde in sicer 15 komunističnih voditeljev, med katerimi rta bila najbolj znana Zinovjev in Kameniev. Ni še svet pozabil tega grozodejstva nad lastnimi vodilnimi pristaši, že je Stalin s svoio čeko ali ta i no oolicijo na novem krvniškem delu. Dne 23. t. m. je pričela v Moskvi druga velika obravnava proti še živečemu preostanku Leninove garde. Tokrat gre za 17 obtožencev, katerim očita obtožnica, da so ro-varili proti Stalinovemu režimu. Sodi jih najvišje vojaško sodišče, ki pozna samo smrtno obsodbo. Med obtoženimi so znani boljševiški kolovodje kakor: Kari Radek-Sobelsohn, Sokolnikov, bivši sovjetski poslanik v Londonu, in Muradiev. Pred kratkem sta bila aretirana Buharin. ki je epadal do nedavnega med najožje Stalinove sotrudmke, ter Rykov, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev. Šef tajne policije se je oinelial v letalu v Vladi-vostok, kjer so odkrili zaroto pristašev
Kmetijske
Ministrski svet je odobril 21. januarja od kmetijskega ministra predloženo na-redbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic, ki bodo imele iste pravice, kakor druge gospodarske zbornice. Za kritje svojih stroškov pobirajo 5% doklado na zemljarino.
Člani kmetijskih zbornic so posestniki, ki plačujejo zemljarino in vse druge osebe, ki črpajo svoje dohodke neposredno od kmetijstva.
Organ zbornice je zbornični svet.
Vsak srez ima v zbornici enega zastopnika. Poleg tega še pošljejo po enega zastopnika zadružne zveze, ki imajo na področju dotične banovine vsaj 100 zadrug, dalje kmetijske družbe, ki imajo v banovini vsaj 50 podr^nic z najmanj 10.000 člani, ter poklicna društva agronomov,
Trockega proti Stalinovemu načinu vla-danj«-.
Nenaden večji upor rasa (poglavarja) Deste v Abesiniji. Na jugu od Italijanov zasedene Abe^mije v gorskih pokrajinah med Sidamo in Bale so se zbrale dobro oborožene čete nekdanje abesinske vojske na črti, ki gre med velikimi abesinskimi jezeri in dolino reke Uebi Schebeli. Upornikom poveljuje ras Desta. Vodstvo bojnega pohoda proti Desti je prevzel italijanski podkralj Abesinije Graziani. Te dni je zapustil prestolno mesto Addis-Abebo in se je podal v Sidamo. Guverner pokrajine Sidamo je že prejel ojačenja in je na peti proti vstašem. Iz mesta Harrar se je preselil general Nasi s svojim štabom v okolico naselbine Arussi. Ob reki Uebi Schebeli je razvrščena libijska divizija. Vstaši so razdeljeni v dve koloni. Vzhodno od Marguerita jezera je glavno krdelo pod poveljstvom rase Deste. Drugi oddelek je v okolici Bale in mu načeljuje poglavar Merit. Ras Desta razpolaga z 10 ¿isoč moži, Merit ima 350 pravih vojakom in nekaj tisoč mož, ki so vzeti iz upornih krajev. V celoti cenijo vstaške čete na 15 tisoč mož. Najbrž se bo ras Desta ognil obkoljenju s pobegom v Kenyo.
Ponovno izvoljeni predsednik Združenih ameriški"i držav Roosevelt spet ustoličen. Kakor znano, je bil Roosevelt že v drugič z ogromno večino izvoljen za ameriškega predsednika. V ^mgtonu so te dni Rooseveita nad v" r'ovosnr ustoličili ob navzočnost 300.000 ljudi iz vse države. Ob tej priliki m sicer 21. t. m. je predsednik slovesno prisegel na ustavo in je našle ril na Amerikance obširno poslanico, v kateri je razvil p-ogram za dobo svojega nadaljnega delovanja kot predsednik.
V	svoji poslanici naglasa, da bo osredotočil vse svoje moči v to, da utrdi vlado socijalne pravičnosti. Vse, kar je v Zdru-
_t_2.„tt„*, r,0o^<»?io]neo-a, mora zginiti.
V	državi, v kateri je vsega preobilno, ne bi—c	t^tu po.iianjiianja. Vsak ameriški državljan mora postati predmet zanimanja države. Novi socijalni red mora v splošnem napredovati. Nadalje razlaga Roosevelt v nastopnem govoru, da bode zgradil na starih, preizkušenih temeljih amerikanske demokracije novi socijalni red, ki bo v prid poznim rodovom in bo napravil Združene države za vzgled vnem drugim!
zDomicc.
veterinarjev in gozdarjev. Zbornični svet še lahko sprejme 10 članov iz vrst izobražencev in kmetijskih strokovnjakov, ki pa imajo samo posvetovalni glas.
Volitve v zbornični svet se vršijo tako, da se oblikuje za vsak srez volilno telo, ki šteje 50 oseb. Ugotovi se čisti katastrski dohodek, ki služi za osnovo zemljišč j davku v srezu. V kakšnem razmerju je čisti katastrski dohodek posamezne občine do katastrskega dohodka celega sreza, tolik del od onih 50 volilnih mož odpade na vsako občino. Vol" e može izvoli občinski odbor iz svoje občine. Skupno volilno telo 50 oseb izvoli nato sreskega zastopnika v zborničnem svetu. Predsedr k volilnega odbora je starešina sreskega sodišča.
Vsaka banovina dobi eno kmetijsko
zbornico. Kmetijske zbornice lahko osnujejo skupno zvezo ter se lahko združijo po dve in več skupaj, ako to sklenejo njihovi sveti.
Prve volitve v kmetijske zbornice bode razpisal kmetijski minister v soglasju s predsednikom vlade za vsako banovino posebej.
KATOLIŠKIM
Zakaj se katoličani ne vdajo brezpogojno? To vprašanje se danes spričo krvave državljanske vojne v Španiji mnogokrat čuje. To vprašanje postavljajo predvsem komunisti in marksisti in njihovi liberalni prijatelji. Tem velikodušnim gospodom bi bilo kajpada najljubše, ako bi katoličani poljubljali boljševiški bič, ki jih krvavo tepe. Potem bi bili, tako modrujejo ti liberalni in marksistični laži-svobodomisle-ci, katoličani v resnici miroljubni, ako bi mirno trpeli, ko jih komunistične in fra-masonske barabe morijo ter ropajo njihovo premoženje. Krivico delati, ne moti miru, krivici se ustavljati, to pa je proti miru: tako učijo komunisti in njihovi liberalni zavezniki v gosposkih in kmečkih hlačah. Navedeno vprašanje pa stavijo danes tudi takšni, ki katoličanom nikakor niso sovražni. To vprašanje se danes pretresa v angleški javnosti. List »Te Mont« v Londonu razpravlja o tem vprašanju tako-le: »Ali ne bi bili španski katoliki storili bolje, ako bi se bili mirno in ponižno udali in pripustili, da naj bi se na Španskem požgale vse cerkve, pomorili ali izgnali vsi duhovniki, da bi se bili razpršili vsi verski redovi, da bi bila vsa mladina oropana krščanskega pouka, da bi se vsem vernikom onemogočili zakramenti in vsako sredstvo za bogoslužje?« List odgovori odločno: »ne« in z »ne« mora odgovoriti vsak katoličan, ako se zaveda dolžnosti kot posameznik ali pa kot član družbe. Angleški list takole konča razpravo o tem vprašanju: »Dokler človeštvo ni združeno v neko nadržavno zvezo, in dokler vlastodržci (ljudska fronta v Madridu) ne ravnajo vedno strogo po vesti in moralnem zakonu, bo prišlo do človeških prepirov, k? se morejo rešiti samo s silo.« Vlada ljudske fronte v Španiji, ki bo v njej združeni socialisti, komunisti in framasonl, je bila tako brezvestna in nemoralna, da je pustila — milo rečeno — katoliške cerkve in samostane požigati, katoličane in zlasti duhovnike moriti, ali je potem čuda, da je prišel odpor?!
Koliko duhovnikov ubitih. Grozodejstva španskih anarhistov in komunistov nad duhovniki in redovniki so prišla tudi v razpravo v francoskem parlamentu. To se je zgodilo o priliki, ' o je bila v parlamentu pret ožena zahteva komunističnih poslancev, naj se pošlje španski vladi pomoč v orovju in municiji. Nacijonali tični poslanec F. Dupont je ostro protestiral, da bi se kaj takega dovolilo, češ, c1- bi s tem šla Francija na pomoč morilcem. Po-vdaril je, da ima v rokah zanesljive dokumente, ki izka^jejo, da je bilo v Španiji pobitih do 15.000 duhovnikov ir drugih katoličanov, in da je pripravljen, da predloži vladi te dokumente, p dr '.3 s fotografijami, pod pogojem, da se ne raz-odenejo imena priče^cev. Zahteva za pomoč Španiji je L 'a nato odbita z večino 350 glasov proti 171.
Učitelj in katehet. V Blatu na Korčuli v našem Primorju (na otoku južno od Splita) je upravitelj meščanske šole tožil g. kateheta Nikola Dobrešiča. Zanimivo je to, kar šolski upravitelj očita g. kate-hetu in iz česar bi naj sledilo, da mora g. katehet zapustiti šolo. Ko je bil JNS režim, so katehete kratkomalo odstavili, češ, da ni njih nauk - skladu z JNS naukom, ki so ga proglašali za edino zveličavnega za državo in narod. Danes ni mogoče več kateheta tako na brzo roko izgnati iz šole, zato JNS pristaši poskušajo s tožbami. Tako je 'udi upravitelj meščanske šole na Korčuli zatožil g. kateheta kar na treh inštancah. Zanimivo je, kakor smo prej omenili, to, česar ga dol-ži. Dva greha mu očita: prvič se je pregrešil zoper nauk o narodnem edinstvu, ker je govoril učencem v šoli in izven n.ie, da morajo biti dobri Hrvati, dobri katoličani in da naj ljubijo svoj hrvatski narod. Drugo, kar je zagrešil g. katehet, pa je to: O neki priliki je gr, oril g .katehet učencem o tem, da je katoliška cerkev edino prava Kristusova cerkev; s tem se je pregrešil zoper »versko strpljivost«.
Jirez Bayer-jevesa križa i ni Aspirin tablet.;
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
Oglas je rtfiBtr. pod S. Si 158} od 5. XII 1936
Čudna je utemeljitev tožbe in značilna JNS. Kristus je ustanovil svojo cerkev; taka ne more biti nego samo ena: po dokazu zgodovine je to samo katoliška cerkev. JNS pa pravi: Kdor tako govori, se pregreši jper versko strpljivost. To je pravi in pristni liberalizem, ki je z njim prežeta JNS. Da TNS tudi ne mara ljubezni do slovenskega ii hrvatskega naroda, je tudi razumljivo iz istega razloga. Tožba tega g. kakega upravitelja proti g. katehetu je dejanstven dokaz o resničnem mišljenju učiteljstva, ki je še vedno vdano JNS. Tudi v Sloveniji JNS učitelji niso nič x>ljši.
Sedanla vlada na delu za Kmeta.
(Dopis iz laškega okraja.)
Že je izgledalo, da bije našemu kmetu zadnja ura, da mu ne bo več od nikoder pomoči. Saj je zadnja leta izostal skoraj ves izvoz naše goveje živine v inozemstvo, prodali smo le toliko, kolikor so pokupili ljubljanski in domači mesarji. Jezili smo se, ko smo čitali po časopisih, kako v Bra-ailiji mečejo kavo v rje, v Indiji bombaž, v Ameriki ku ijo stroje s koruzo, a mi revni Slovenci smo pa — ne zgražajte se — vsled nezmožnosti takratnih vlad metali proč, to se pravi v brezcenje, goveje meso.
kolikokrat se je " letih 1933—34 zgodilo, da je kmet v jeseni opital in zredil, potem pa gonil vole po sejmih; ker pa ni našel kupca in mu je zmanjkalo boljše krme, je bil prisiljen pitanim volom po-kladati slamo, tako da so mu do spomladi precej shujšali. Ali se na ta način ni proč metalo meso?
Hvala Bogu se pa sedanja vlada čisto drugače briga za naš kmečki stan. V preteklem letu je Stojad:novičeva vlada, v kateri sodeluje tudi voditelj Slovencev g. dr. Korošec, sklenila več novih trgovskih pogodb s tujimi državami, kar je čitate-ljem »Slovenskega gospodarja« že znano, s katerimi se je precej poživila trgovina. Ako primerjamo številke, koliko se je n. pr. na postaji v Laškem naložilo živine, vidimo, da se je v zadnjih štirih mesecih več izvozilo, kot pa v celem letu 1932. V celem letu 1932 se je naložilo v Laškem in Zidanem mostu 375 glav, lansko leto pa samo v zadnjih štirih mesecih 336 glav. Leta 1932 je bila cena Din 4.— za 1 kg, a preteklo jesen Din 4.50 za 1 kg žive teže. Sedaj pri zadnjem nakladanju pa je imela živina že ceno Din 5—5.50 za 1 kg žive tež Pomniti noramo, da je bilo do leta 1932 še nekaj prometa z živino, naj-
slabše pa je bilo v letih 1933—84, ko «o imeli najlepši voli ceno Din 3.50, pa se J* vprašalo ni za nje, kadar jih je postavil kmet na sejm.
Gotovo se ne smemo preveč radovati tega dviga živinskih cen, ker še niso v skladu s cenami predmetov, katere mora kupovati kmet, kakor n. pr. železo, obleko in drugo orodje, vendar pa je precejšen korak naprej za povzdigo kmečkega stanu. Pod JNSarskimi režimi smo bili vajeni samo tega, da bo iskali protidržavne elemente, da so te pogledali pod vrat, kakšno kravato nosiš, ali si pristaš jugoslovanskega narodnega jedinstva itd. Če si pa malo govoril čez takratno ničvredne gospodarsko politiko, si bil pa proglašer kot protidržaven element.
Prav je, da se kmetje hvaležne skažemc za delo, katero gre za povzdigo našegr stanu, ki je steber države. To pa bomo storili s tem, da vstopimo v Jugoslovansko Radikalno Zajednico in da spravimo naše časopisje, pred vsem »Slovenskega gospodarja«, v vsako hišo.
CaosII^c;
ni samo mož, ki ogenj gasi,
GASILEC:
je tudi strokovni list slovanskih gasilcev in ca-marijancev. — V letu 1937 bo izhajal v poran> ženi obliki in prinašal zanimive članke o stavbarstvu in druge, ki jih bodo ponazorjevale slike in črteži. .	3 i Naročite »Gasilca« v Mariboru, Koroška cesta C Stane samo 20.— um. — Izide 12krat na 2 " straneh.
>mm
Nesreče.
V rudniku v Mežici smrtno ponesrečil
rudar. V kratkem času sta se zgodili dve smrtni nesreči v rudniku v Mežici. O prvi žrtvi rudarju Forštnerju smo poročali. V neposredni bližini istega revirja v Heleni se je zgodila 21. I. ob treh zjutraj druga nesreča, ki je pobrala 49 let starega Rudolfa Obreza, strelnega mojstra, kateri zapušča vdovo z enim otrokom. Smrtno ponesrečeni je razstreljeval rudo. Ko je sprožil dinamit, se je hotel običajno umakniti eksploziji navzdol po lestvi. Obesil se je za klin za nekaj trenutkov, ki so bili zanj usodepolni. Eksplozija je prehitela njegov pobeg, ga vrgla z lestve in mu je odtrgala glavo. Strelni mojster Obreza je že bil uslužben pri rudniku 28 let in bi se bil podal kmalu v pokoj.
Težka prometna nesreča. Dne 21. jan. dopoldne se je zgodila v Mariboru na Aleksandrovi cesti težka prometna nesreča, koje žrtev je postal mlad kolesar, Čo-f Franc Vrecl, ki je uslužben pri avtobusnem podjetju Or-ulec v Studencih, je čofiral avto od kolodvora po Aleksandrovi cesti. Nasproti se mu je pripeljal mlajši kolesar, o katerem šofer ni prepoznal, v katero ulico da zavil z Aleksandrove. Da bi preprečil trčenje, je avto zavrl. Avtomobil je radi leda spolznil po cesti in se zasukal, ker je bil prenaglo navrt. Pri nenadnem zasukanju avtomobila je zadel kolesar Maks Čepe s Tržaške ceste z vso silo ob avto in je obležal s hudo poškodbo na glavi nezavesten. Rešilni oddelek je prepeljal težko poškodovanega v bolnico.
Devetletni dečko komaj otet iz Drave.
V	Mariboru ob Pristanu je radi nizkega stanja vode Drava daleč zamrznjena. Na dravskem ledu pri gostilni Dabringer se je sankal devetletni Leopold Valand, sin trafikanta. Nesreča je hotela, da so zletele sani predaleč in se je fantek na glavo opičil v Dravo. Ohranil je še toliko duha-nrisotnosti, da se je oprijel ledene plošče a je pričel klicati na pomoč. Doklical je šoferja Uranjeka in kovaškega mojstra Ravšla ki sta v vsej naglici podržala fantu daljšo veslo in ga potegnila na suho.
Poldrugoletni otrok se smrtno opekel.
V	Orlici pri Ribnici na Pohorju je polil po sebi lonec vrele kave poldrugoletni sinček Kranjčeve gospodinje. Otrok je umrl radi opeklin.
Podlegel poškodbam v bolnici. Drevo se je podrlo na 461etnega lovskega čuvaja Antona Lampret od Sv. Lovrenca na Pohorju. Deblo mu je stisnilo prsni koš In je zadnje dni podlegel poškodbi v mariborski bolnici.
Samotna smrt. V Voseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli 20. I. na večer ne daleč od viničarije posestnika Iv. Baum-gartnerja truplo starejšega moža. Mrtvi je imel pri sebi brezposelno legitimacijo, ki se je glasila na ime Franca Habjanič iz občine Podlehnik pod Ptujem. Habjanič je bil star 69 let in je pri iskanju dela onemogel ter zmrznil. Sodno raztelesenje je ugotovilo srčno kap.
Prevžitkar se zadušil v dimu. V noči od 17. na 18. januarja je zadušil dim Andre-
ja Mušana, 67 let starega prevžitkarja iz Nove vasi pri Begunjah na Gorenjskem. Pozno zvečer se je vrnil domov precej močno vinjen, odšel v svojo sobo, kjer si je zakuril železno peč in nato je legel po čivat. Okoli peči se je nahajalo dračje in druga drva, katera so se užgala na ne znan način. Goreti je začel tudi pod ter vsled tega se je razširil po sobi hud dim, ki je nesrečnika zadušil. Drugi dan je šla žena od pokojnika v klet ter je opazila luknjo v stropu, skozi katero se je kadil dim v klet. Zaslutila je takoj, da se je morala pripetiti nesreča. V družbi z ostalimi člani družine je šla v sobo, kjer je našla Andreja mrtvega.
Brzovlak povozil očeta več nepreskrbljenih otrok. Jožef Petrič, železniški de lavec in oče več nepreskrbljenih otrok, je stanoval v Borovnici pri Ljubljani v čuvajnici. Ko se je vračal od ljubljanskega vlaka proti domu, ga je zagrabil na tiru brzovlak in ga je strašno razmesaril. Kako je došlo do smrtne nesreče, še ni prav pojasnjeno.
Strašna povodenj v Združenih ameriških državah. Po ameriškem zahodu je silovito deževalo celih 14 dni. Radi nalivov so veletoki in reke v osredju Združenih držav tako narasle, da so prestopile bregove in so povzročile poplave, kakor jih ne pomnijo po tamošnjih pokrajinah že več nego 10 let. Najbolj je prizadeta država Indiana. Nad 200.000 ljudi je vsled povodnje ostalo brez strehe. Več nego 5 tisoč vasi in naselbin je bilo poplavljenih ter je tudi delno uničenih. Več krajev je še sedaj nemogoče doseči po suhem. Prizadetim naseljem prinašajo pomoč z letali. O tej poplavi trdi časopisje, da je veliko hujša ter obsežnejša nego leta 1913.
Pazne novice.
Kmetje, lastniki gozdov, pozor! Naša vlada sklepa trgovske pogodbe z raznimi državami. Tu in tam se to že da občutiti. Ne samo, da so cene živine višje, tudi cene lesa so se začele dvigati. Seveda lesni trgovci to neradi slišijo, ali sploh nočejo priznati. Pač pa nakupujejo velike množine lesa, bodisi posekanega ali stoječega. Kmetie, bodite previdni in prodajajte le v malih količinah, da ne boste zaradi prenizke cene preveč prizadeti!
»Kmetski list« se kaže in dela krščanskega. To krščanstvo je po svojem b'stvu nodobno »bogaboječnosti« liberalcev, ki se Boga tako bojijo, da ne gredo nikdar v cerkev in cela leta ne k sv. zakramentom. Krščanstvo glasila liberalnih kmetiicev se tudi prav skrbno izogiba krščanskih resnic ter oropoveduje neka »človečanska« načela. Z vztrajno doslednostjo ignorira (ne vpošteva) nadnaravna sredstva, ki iih je Bog postavil ter jih cerkev upravlja, za preosnovo človeka v moralnem ozi-ru. Nadnaravno pokoro kaj rad odpravi, kakor se je to zopet zgodilo v številki z dne 20. januarja, z zafrkacijo o »solzicah čmerikavega kesanja«. V navedeni številki je objavil dolgovezno govoričenje o propadanju družine. In v čem bodi pre-osnova propadle družine? Morda priporoča sveto Družino kot vzor našim družinam? Ne, to bi bil klerikalizem. Morda priporoča sprejemanje sv. zakramentov? To bi bilo tercialstvo. Sploh se ni treba k Bo?ru zatekati, ker to prepoveduje dru-
ga božja zapoved. »Mi jo«, tako poudarja »Kmetski list«, »poznamo in se kot verni ljudje po njej ravnamo! Kaj je torej rešitev družine? »Kmetski list« odgovarja: »Samo osvoboditev človeka v človečnost in človečanstvo.« V kakšno človečnost? Ali v tako, ki je božja podoba? Ali v takega človeka, ki živi po božji volji ter se s pomočjo božje milosti trudi za krepostno življenje? Bog varuj kaj takega! Saj je po tem listu to prepovedano v 2. božji zapovedi! In takšne liberalne abotnosti se nudijo delu slovenske mladine. Obžalova nja vredna mladina!
Izredno nizko stanje Drave. Vodno stanje Drave je letošnjo zimo tako nizko, kakor ga ne pomnijo najstarejši ljudje. Leta 1920 je bila Drava februarja nizka, pa vendar ne tako kakor letos. Radi nizke Drave se pripravlja mariborska industrija na nočno obratovanje.
Mož z neverjetnim tekom. »Slovenski dom« poroča, da živi pri Sv. Barbari v Slov. goricah 50 let star moški, ki se ponaša po krčmah s tem, da za četrt vina poje miš, žabo ali muholovec z muhami vred. V čeljustih in zobih ima tako moč, da zmelje z zobmi steklen cilinder od svetilke in zdrobljeno steklo pogoltne ter zalije z vinom. Možakar je pri vsem tem zdrav in še ni bil nikdar doslej resno bolan.
Za las ušel smrti. Skozi Dravsko dolino se je peljal v avtomobilu trgovski potnik Veber iz Zagreba. V bližini Vurmata je priletelo z več sto metrov visokega hriba pred avto smrekovo deblo. Šofer je v zadnjem trenutku zaustavil avto, sicer bi bil zadel ob deblo in bi bilo vrglo avtomobi' naravnost v Dravo.
Nad 14 dni že pogrešajo Matijo Berta-ianiča, 30Ietnega posestnika iz Vajgna pri Jarenini.
Začel sem s privatno prakso ing. agr. Lojze Prezelj, specijalist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Tyrševa (poprej Dunajska) cesta 23. Nasveti, Pregledi. Obramba in zatiranje vseh rastlinskih škodljivcev.	103
Obžalovanja vredni slučaji.
Nočni vlomilec obiskal mestno lekarno, V noči na 20. I. se je zgodil v Mariboru na Trgu kralja Petra vlom, ki spominja na zločinska dela nekdanjih mariborskih blagajniških vlomilcev. Tokratni storilec morda jih je bilo več — je udri z dvorišča v prostore Magdalenske lekarne. Lotil se je manjše dnevne blagajne, katero je razbil in si prilastil iz nje 580 D. Prebrskal je še vse omare in predale po lekarni, a ni se dotaknil velike žele ae blagajne, kateri najbrž ni bil kos. Po isti poti, po kateri je udri, se je tudi izmuznil na prosto.
Goljuf, ki se je izdajal za dvornega uradnika, prijet. Pred meseci se je pojavljal po Mariboru in okolici tujec, ki je trdil, da se piše Simič in je dvorni uradnik. Najemal je v Mariboru in pri Sv Lovrencu na Pohorju kar cele vile, v katere bi se naj naselile najbolj bogate ter imenitne dvorske dame, katerih pa seveda od nikoder ni bilo. Na ta način je osle-paril več strank ter neznano kam zginil. Mariborska policija je prejela obvestilo iz Dubrovnika v Dalmaciii, da so tamkaj
Papežev tajnik kardinal Pacelli, s katerim se papež v težki bolezni dnevno razgovarja.
zaprli Rudolfa Vodopivca, ki je zgoraj omenjeni laži-Simič in po pravem poklicu mednarodni pustolovec ter slepar.
Prijet, ker je ukradel v Avstriji radijo-aparat. Mariborska policija je aretirala in izročila sodišču 261etnega Andreja Robnika iz Remšnika. Lansko leto decembra je izvršil vlom v gostilno v Polfingbrunnu v Avstriji. Odnesel je dragocen radijo-apa-rat, katerega je prodal na Pobrežju pri Mariboru za 1000 Din.
Mariborska tihotapca prijeta v Čakov-cu. Policija v Čakovcu je prejela te dni obvestilo, da sta pripravila mariborska tihotapca precej saharina, da bi ga spravila v Cakovec. Ker bi se naj pripeljala švercarja v avtomobilu, jima je nastavila policija v kraju Nedeljišče zasedo. Okoli 1. ure v noči 21. januarja je res pridrčal velik avto proti omenjenemu kraju in pripravljeni . tražniki so ga zaustavili. Raz-ven šoferja sta bila v vozu še mariborska tihotapca Peter Koropec in Alojz Zorčič. Pri preiskavi avtomobila so dobili 30 kg saharina. Koropec je imel pri sebi samokres ter dva lovska noža, kar znači, da je
Mnogi naši naročniki so imeli skrb za svoj list in so že uredili glede naročnine za celo leto 1937. Jih je pa še tudi lepo število takih, ki tega niso še storili. Tem danes sporočamo, da je ta teden zadnji teden, ko še morejo kot celoletni naročniki priti v seznam zavarovancev. Pozneje po 31. januarju moramo seznam zaključiti. Takoj torej, ko to citate, napišite položnico in vplačajte Din 32.— za celoletno naročnino! Ako položnice nimate, dobite na pošti splošno položnico, v katero vpišete še našo številko 10.603 Uprava Slovenskega gospodarja v Mariboru. Nakažite še ta
teden!
Kako agtfiraio po Kranfskem?
Po Kranjskem agitirajo za svoj tednik ves ta mesec z velikimi uspehi. Vsi so požrtvovalni, posamezniki in društva. So župnije, kjer ima sedaj prav vsaka hiša naš tednik. Prava tekma je in vsi vedo, da delajo za veliko našo stvar. Istočasno kažejo seveda tudi na nas na bivšem Štajerskem in se jim zdi, da je pri nas tudi tako. Resnici na ljubo povemo, da imamo nekaj prav požrtvovalnih ljudi in društev, da jih pa tudi zelo veliko ob strani stoji! Prepričani smo, da jih bo sedaj zgled s Kranjskega potegnil za seboj in da bodo še ta teden storili, kar je Je mogoče! Še
ta teden!
Masti sle dali pravilnik?
Ta mesec smo priložili vsaki številki dva izvoda pravilnika in smo prosili, da bi enega hranili za sebe, enega pa izročili sosedu, ki še nima naročenega »Slovenskega gospodarja«. Svojega ste gotovo shranili, saj je to važno za vas. Ali pa ste drugega izročili svojemu sosedu? Storite mu to dobro vsaj še ta teden!
Neplačanim!
Mnogi pravijo, da naj jim list pošiljamo kar naprej, da bodo že pozneje plačali. Kdor nam to pismo sporoči, mu radi ustrežemo, vendar dalje kot do marca ne moremo čakati. Mnogi nam pa rečejo, če jim naprej pošiljamo, da smo vsiljivi, to pa nočemo biti, da niso naročili in da nič ne plačajo. Zato bomo ustavili list vsem, ki niso poravnali naročnine, še ta teden! Papir za tisk se je toliko podražil, da je nemogoče pošiljati list brezplačno. Prosimo, da to vsi upoštevate in po možnosti plačate naročnino še ta teden!
bil pripravljen na odpor. Policija je zaplenila avto t t oddala čakovškemu sreske-mu načelstvu šop2rja in oba švercarja, da z njimi dalje postopa.
Vlom v župnišče. V Hočah je bil izvršen v noči od 22. na 23. januarja vlom v bla-
gajno v župnijski pisarni. Vlomilec je od nesel 9000 Din dekanijske zbirke.
Iz slamnjače je strnil neznanec posestniku Ivanu Ribiču v Ročici pri Sv. Marjeti ob Pesnici prihranek v znesku 1400 dinarjev.
Predsednik turške repu-blikc najbogatejši dedič
Kot dediča po nedav-.10 umrlem Bazilu Zaha-rovu, kralju oboroževanja, ki je zapustil ogromno premoženje, so prišli v poštev sir Basils, pokojnikov bratranec, ter Melpomene in Aleksandra Zaharya, pokojnikovi sestrični, na katere bi odpadlo premoženje v enakih delih. Ker sta pa obe dedinji že nad 30 let stari, sta se sedaj odpovedali tej veliki dediščini v korist predsedniku turške republike Kema-lu Atatiirku, ki postane n~ ta način glavni dedič pokojnega Bazila Zaha-rova.
Italijani se že vozijo z avtomobili in avtobusi po Abesiniji.
Te dni so priredili prvo avtomobilsko dru-
©rofov Jagar.
Povest iz domačih hribov.
—	3
»Prosim gospoda sodnika, da naj brani dobro ime takega dekleta, kakor je naša Veronika,« je zahteval mežnar.
Sodnik je švignil z očesom mimo Veronike. Bila je lepo dekle. Okoli mladostnih lic se je vil venec zlatih kit. Dvoje globokih oči je sanjavo strmelo v svet; v. krepkih potezah obraza pa se je z dekliško milobo kosala moška odločnost.
Po kratkem molku je rekel sodnik na svoj mrzki način:
»Ako se je dekletu zgodila krivica, naj toži! Brez tožbe sodišče ne more ničesar.«
»Jaz pa sem zmeraj menil, da je sodišče dolžno, braniti in varovati čednost in poštenje,« se je obregnil mežnar.
Sodnik se za mežnarjevo očitanje ni zmenil, ampak je po svoje nadaljeval:
»Beseda je o tatvini v šmarski cerkvi. Lavrinc Melhar naj pove, kar ima povedati, naj se brani, če se more!«
»Tožba tega dekleta je prazna in ni drugega, kakor neumno podtikanje,« je jezno odgovoril sodnikov sin. »Ne tajim, da me je na pokopališču sre-
čala. Bil sem na vasi in sem se po najkrajši poti vračal.«
»Pri kom na vasi? Natanko je treba povedati.«
»To bom storil, kadar bova z gospodom očetom na samem. Temle ljudem, ki so mi sovražni, pa ne bom vsega na nos obešal.«
»Saj vemo, kje je bil!« se je oglasil mežnar. »Na Fužini seveda, v tisti krčmi, kjer se ti zbira vse, kar je nič prida. Pravim: tam bi znali razbojnike najti, ko bi gospod sodnik hoteli.«
»V tisti krčmi na Fužini še nisem bil. Sicer pa boste, mežnar, za svojo besedo še odgovor dajali. So še drugi ljudje, ki ne bodo vašega obrekovanja kar tako požrli. Krčma na Fužini je poštena kakor vsaka druga.«
»Hoho, nikar je ne zagovarjajte! Saj vsi vemo, kaj se tam godi. Grofov jagar zbira tam lahkomiselno mladino, da pijančujejo, kvartajo in počnejo reči, da nas Bog varuj! Gospod sodnik, ako kmalu ne boste kaj ukrenili, se bo vsa mladina pogubila.«
»Jaz o tem ne vem nič. Sodniji ni nihče ničesar naznanil,« je odgovoril sodnik nemarno.
»Gospod sodnik, trikrat sem bil pri vas in sem vas opozoril na pohujšanje,« je rekel župnik z resnim in žalostnim glasom; »večkrat sem vas kot dušni pastir prosil, da bi storili kaj. Jeseni naj bi prišli misijonarji v Šmarje. Dokler pa je to gnezdo greha med nami, dokler sme grofov jagar brez kazni ljudi zapeljevati, tako do1w> v^iion ne more uspeti.«
Divjaški napad. Anton Kranjc, 251etni sin posestnika na Polenšaku pri Ptuju, se je vrnil od vojakov k staršem. Vrnitev sina so slavili v domačem vinogradu in so se vračali zvečer proti domu. Prepevajoča družba jo bila nenadoma napadena na nekem ovinku od štirih neznancev, ki so bili oboroženi s koli in noži. Nekaterim je uspel pobeg pred divjaki, najhujše poškodovan je bil od napadalcev Anton Kranjc. Dobil je z nožem zabodljaj v hrbet, udarih : s kolom po celem telesu in ima zlomljeno levo roko. Smrtnonevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico v Ptuj.
Uboj. V Podgorcih pri Sv. Tomažu so se stepli med seboj pijani fanti. Smrtonosen zabodljaj z nožem je dobil Franc Slameršek, posestniški sin. Pod sumom uboja je bil aretiran Franc Kranjc.
Pod vlak se je vrgla na postaji Laško Marija Pele, maserka v laškem zdravilišču. Lokomotiva je odtrgala nesrečnici glavo.
Roko mu je zlomil z udarcem. Ko je
stopil 431etni brezposelni delavec Anton Dermastija iz Huba pri Frankolovem v neki hlev, ga je nenadno napadel v hlevu skriti hlapec Josip Bučar iz Loke pri Frankolovem, ga udaril z lesenim drogom in mu zlomil desno roko. Dermastija se zdravi v celjski bolnišnici.
Nepoštena mati in sin. V Celju so vtaknili pod ključ 491etno mater Frančiško iz Celja ter pristojno v Teharje in njsnega brezposelnega sina. Prijeta sta pokradla v adnjem času v Celju, Polulah, Zagra-du, na Srtodnii Hudinj' ter Teharju 40 kokoši. Ukradeno perutnino sta prodala na trgu ir po hišah. Posestniku Strenča-nu na Lavi sta odnesla s kozolca 500 kg koruze. Nekaj sta dala v mlin, ostalo pa sta prodala nekemu celjskemu trgovcu. Nepošteno mater in sina so izročili celjskemu okrožnemu sodišču.
Prijet ropar. Po Š£. Lambertu pri Zagorju ob Savi se je klatil zadnje dni sumljiv neznanec, ki se je zatekel v Resnikovo krčmo. Tamkaj je zvedel, da se mudi krč-marica v Litiji, odkoder se bo vrnila po-
poldne. Tujec se je podal na prežo proti Mošeniku, kjer je srečal Resnikovo in je zahteval ck» nje z nožem denar. Ker se je napadena nekaj obotavljala, jo je zabodel za vrat, ji iztrgal ročno torbico s 300 Din in zginil. Orožniki so tolovaja kmalu prijeli v Št. Janžu pod Kumom v Jazmah. Ko je zagledal orožnike, je skušal zbežati, kar pa mu ni uspelo. Žandarji so na vozu močno vklenjenega pripeljali s hriba v dolino. Prijeti roparski napadalec je že večkrat kaznovani 361etni Jožef Dimic iz Ponovič pri Litiji. Malo pred napadom na Resnikovo je prebil šest let v ječi.
Hitro izsledeni vlomilci. V Ljubljani na Domobranski cesti je bilo vlomljeno v neko stanovanje. Vlomilci so premetali vse omare in jih izpraznili. Z njimi je zginil tudi 4500 Din vredni radijski aparat, katerega je ponudil eden od uzmovičev v nakup trgovskemu potniku in ta je obvestil policijo. Aretirani so bili kot vlomilci: Bletni mehanik Ciril Bonča z Gli-nic, 201etni ključavničar Maks Jus';in in 201etni kovinar Matija Jereb. Prijeti tički so vlom brez nadaljnega oklevanja takoj priznali.
Vlom v tvornico. Po noči je bil izvršen na Viču pri Ljubljani vlom v tvrdko »Vi-nocet«, ki izdeluje vinski in špiritni kis. Vlomilci so oškodovali tvrdko in uslužbence za nekaj tisočakov.
Sfovesisha Mr^iina
Puconci. Tudi mi Goričanci napredujemo. Pogodba je sklenjena med občino in elektrarno v Fali. Dobimo električno razsvetljavo. Začetna dela se že vršijo. Naš kraj je eno uro hoda od Murske Sobote. Vsi ljudje se zelo veselijo električne razsvetljave ln komaj čakajo trenutka, ko bo zažarela prva žarnica. Mi le občini čestitamo in naj si jo vzamejo druge, morda še bogatejše občine za vzgled. Tega pojava se pa veseli tudi vsa Gorička. Upamo namreč, da je to začetek elektrifikacije mursko-soboškega sreza. Želimo, da bi elektrifikacija napredovala od vasi do vaši. Pa so nekatere občine na Goričkem
siromašne, želimo in upar . da bo banovina tudi tem krajem nudila svojo pomoč, da pridejo do električne luči, če pa daje podporo tudi drugim bogatejšim krajem po Kranjskem in drugih krajih. Občine bi se naj zmenile in bi s skupnimi močmi in podporo dosegle glavni vod ob glavni cesti proti Hodošu. Priporočamo zadevo tudi našima banskima svetnikoma in narodnemu poslancu.
Sv. Sebeščan. Učiteljica gdč. Zejn Berta je padla in si izlomila roko. Je v domači oskrbi, želimo ji, da bi čimprej okrevala in začela s poukom.
Sv. Jurij. G. provizor je te dni začel s farnimi obiski. Obiskal bo vsako hišo in obenem urejal dušnopastirske posle, statistiko Nemcev, naših izseljencev, ciganov, časopisja, bolnikov, ki ne morejo več v cerkev itd. Ob tej priliki zbira darove za leseni pod v cerkvi in za stranski oltar. Kljub težkim časom darujejo ljudje lepe svote, posebno za oltar in tipamo, da bo že letos stal v naši lepi cerkvi stranski oltar male Terezike. Upamo, da nam bodo pomogli tudi naši izseljenci. Zvedeli smo, da tudi ciganske hiše dajejo po 50 Din in še več. Pravijo, da nočejo še v cerkvi biti zadnji ln dajo vse kar imajo v božjo čast. Pač lepi vzgled vsem tistim, ki jim je okras hiše božje nepotrebna potrata. — Porok je pri nas letos malo. Med temi redkimi je tudi vrla in dolgoletna Marijina družbenka Vidonja Alojzija od Sv. Jurija, ki se je poročila 23. januarja. Marijine družbenke so ji v slovo pele pri sv. maši Ker je ženin iz sosednje pertočke župnije, gre Alojzija od nas. Bog ju blagoslovi!
iz ©Hroztic mmrm M ?
Krajevne organL cije zahtevajo tečaje in občne zbore večinoma v nedeljo. Glede pomarjk" ja organizatorjev nam ni mogoče vedno ustreči, ~ato prosimo, da v pismu označijo tudi kak drugi dan, kar je v zim sker- času gotovo mogoče. Tako bi lahko opravili več dela in z občnim zbo-ror„ združili obsežnejša strokovna posvetovanja.
»Misijon — misijon — take novotarije niso za ljudstvo; zmešajo ga in razburijo,« je dejal sodnik.
Tedaj je vzkipela Veronika, vsa rdeča je postala in zaklicala:
»Ali tako ? Misijonarji da ljudi mešajo in burijo ? Če pa tam od Fužine proti jutru pritulijo pijanci in se z njimi vlečejo razuzdane ženske, tako da se po vsej dolini čuje in se celo otroci pokonci spravijo, tedaj ne rečete nič. Ali nikar ne mislite, da nad vami nikogar ni! So še višji gospodje, ki imajo uho za naše tožbe. Zna biti, da pripiha kdaj od zgoraj kak tak veter, da bo tudi našega gospoda sodnika vzbudil.«
Moški so kar gledali in se niso mogli načuditi, da si je dekle toliko upalo. Sodniku se je poznalo, da ga je zadela. Ostro je zasadil oči vanjo, zinil, pa zopet zaprl usta in potem dejal po svoje hladno in mirno:
»Opominjam Logarjevo Veroniko, naj brzda jezik. Mladim ženskam se nič kaj ne poda, če hočejo imeti na sodniji prvo besedo. Te čenče so nas čisto nekam drugam speljale. Razprava se tiče sinočnje tatvine v cerkvi in ničesar drugega.«
Tedaj je stopil pred sodnika birič in javil, da sta zunaj dva moška, ki prinašata v tej zadevi važno sporočilo.
»Naj prideta!« je velel sodnik.
In že sta odprla duri — mojster Gašpar in njegov popotni tovariš, grofov jagar Anza. Ko je ta
zagledal sodnikovega Lavrinca, kako stoji zvezan v kotu, se je na glas zasmejal.
»Ti-ti se mi nikar ne smej!« je za vpil Lavrinc. »Tebe tudi dolžijo, da si bil sinoči zraven, ko so šmarsko cerkev okradli.«
Grofov jager je ves zagorel in žila na čelu se mu je nabreknila.
»Kdo me dolži? Predvčerajšnjem sem odšel in me dva dni ni bilo tu,« se je zadri srdito.
»Mir!« je zapovedal sodnik in vprašal uradno:
»Kdo ste?«
»Haha, saj nisva kaka tuja svetnika,« se je zasmejal Gašpar in postavil svojo kramo k zidu. »Naju bojo gospod sodnik menda vendar poznali. Saj so že prav imeniten dežnik pri meni kupili.«
»Najsi sodnik koga tudi pozna, sodnija nikogar ne pozna. Vsakdo mora povedati, kako se piše in kaj je.«
»A tako! Tedaj naznanim častiti sodniji, da se pišem Gašpar Petrač; v Dobrovijah delam dežnike, ki so prva in najpotrebnejša reč za slehernega človeka —
kajti to je res in to se ve,
brez strehe človek nikamor ne sme.
Z menoj pa je Janez Kresnik, po domače Anza, grofov jagar v šmarski planini.«
»Odkod prihajate?«
»Ce se že moram spovedati: prav od doma iz Dobrovelj prihajam; tam sem zjutraj ob treh vstal,
žabno vožnjo po Abesi-niji. Iz Asmare sc je odpeljalo k jezeru Ašangi, kjer so Italijani zadnjič odločilno premagali ne-guša, 25 avtomobilov, ki so jim sledili tudi avtobusi. V avtomobilih je bilo 100 oseb. Pot tja in nazaj je bila dolga 1100 kilometrov in je šla po samih novih cestah. U-deleženci tega potovanja «o obiskali pred vsem bojišča Ambe Aladžija in Majeja.
Letalo leti brez letalca Nenavadno letalsko dogodivščino so imeli nedavno v Parizu. Blizu Burgosa se je dvignilo v zrak letalo, katero je pilotiral neki letalski učenec. Ko je letalo doseglo višino 1500 m, je zaplavalo v gosto meglo. Mladi pilot se je tega močno ustrašil. V strahu za svoje življenje, si
Pripravljalnim odborom!
Mnogo zr topnikov j dobilo pisma ter tiskovine, da izvrše pripra : za us'r .ovne občne zbore. Nekateri so dobili tudi že potrjena pravila. Prosimo pristaše in zaupnike Kmetske jze, da izvršijo čimprej vse ganizatorične priprave, da se zamore vršiti občni zbor. Želimo tekom zime izpopolniti organizacijo ter jo dovršiti vsaj do one višine, kakor je bila pred razpustom.
Bodimo štedljivi.
Prosimo v posameznih srezih krajevne odbore Kmetske zveze, a dogovorno
medsebojno prire^jo občne zbore ob nedeljah vsaj v dveh sosednih krajih, da zamore en zastopnik iz pisarne nastopiti na obeh, tako nam prihranite na osebah, na denarju in času.
Ustanovne občne z^ore je treba vedno javiti pristojnemu sreskemu načelstvu. Sej krajevnih odborov ni treba javiti.
Vse dopise za Kmetsko zvezo pošiljajte i;, ozemlja bivše mrril vske oblasti na naslov:
Okrožna pisarna Kmečke zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Katoliško prosv. društvo »Zarja« priredi v nedeljo 31. januarja v Narodnem domu tridejansko burko »Lesena peč«. Je to najnovejša slovenska šaloigra, polna zdravega smeha in obenem poučne vsebine. Da bo še bolj lušno, bodo pevci na koncu pridejali še par kupletov, ki bodo še povzdignili veselo razpoloženje. Ker se torej obeta vesel in zabave in smeha poln nedeljski popoldan, zato so vsi prijatelji poštene zabave in veselega smeha vljudno vabljeni. Da pa bo vsem postreženo, se igra s kupleti vred ponovi v nedeljo 7. februarja ob običajni uri.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pripravljalni odbor za zgradbo društvenega doma pri Sv. Ru-pertu v Slov. goricah se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri zgradbi našega prepotrebnega prosvetnega doma. Ni malenkost, zgraditi stavbo 22 m dolgo in 10 m široko brez sredstev. Vendar je šlo. Sestali smo ee 25. marca 1936, takrat izvolili pripravljalni odbor, kateri je takoj šel na delo. Dne 5. julija 1936 je bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen, tri tedne pozneje je bila stavba že toliko dograjena, da smo jo pokrili. Slovesno blagoslovljena, otvorjena in znotraj zgotovljena je bila stavba dne 18. oktobra 1936. Ta dan je prejela krst z igro »Podrti križ«. Vendar bo marsi-
koga zanimalo, s kakšnim veseljem so naši vrli Ruperčani pomagali z dajatvami in s kulukom. Kamena so darovali razni dobrotnik 60 kub. m. Od tega je dal eden sam 38 kub. m. Lesa so darovali vsi skupaj 115 drev, od tega eden sam 18 dreves. Zraven tega so vozniki ves materijal zr. stavbo, kakor kamenje, zidno in strešno opeko ,pesek, les, sploh vse brezplačno zvozili. Skupaj je bilo 190 voznin. Pijače so darovali naši vrli gospodarji okrog 1000 litrov. Kruha za delavce so spekle naše matere 58 hlebov. Peska oo darovali lastniki 35 voz brezplačno. Zidarji in tesarji so delali brezplačno skupaj 52 dni. Fantje in možje so napravili kuluka 92 dni, dekleta 33 dni. Kar so delali člani pripravljalnega odbora, to niti ni všteto. G. organist je izvršil v splošno zadovoljnost krasen oder. Oder je skupno z našimi mizarji napravil brezplačno. Slikal ga je tudi domači slikar brezplačno. Skupno bi stala stavba okrog 120.000 Din in je skoraj plačana. Vidi se, kaj premo.-e skupni nastop in organizacija dela. Smo lahko ponosni na delo, ki smo ga izvršili, še enkrat ponovna hvala vsem, ki ste sodelovali! V našem S!omšekovem domu t,a naj se vzgaja mladina, ki bo ponos in v seljc staršem, narodu, cerkvi in dr?avi. Beg živ'!
Sv. Ana v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 31. januarja Šaljivo in poučno igro »Dva se ženita«. Ob enem bo letni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Prijatelji društva, pridite v obilnem številu! Z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog mini-
stra notranjih zadev se preimenuje občina Ščav-niča v: Sv. Ana v Slov. goricah.
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnje Prosvetno društvo ponovi na Svečnico popoldne po ve-černicah v Društvenem domu lepo opereto v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru pripravlja za pustni čas Danilo Cerarjevo veselo opereto: »Čevljar in vrag«. Soliste in zbor spremlja orkester. Prva predstava bo v nedeljo 31. januarja, ob pol 4. uri popoldne, druga pa Y nedeljo 7. februarja o*> isti uri v Katoliškem domu. Prijatelji dobrega humorja vljudno vabljeni!
Sv. Vid pri Ptuju. Tukajšnji Podmladek Jadranske Straže priredi v nedeljo 31. januarja v Slomšekovem domu v Sv. Vidu koncert narodnih pesmi pod vodstvom gdč. učiteljice Podja-voršek Antonije. Prijatelji lepe narodne pesmi vljudno vabljeni!
Središče. Narodna prosveta v Središču vpri-zori 31. januarja burko v treh dejanjih »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 4 in 2 Din. Prijatelji smeha, pridite!
Velika Nedelja. V nedeljo 31. januarja, popoldne po večernicah, priredi tukajšnja šolska mladež mladinsko igro »V kraljestvu Otroci sodelujejo kot pevci in igralci. Uljudno vabljeni vsi starši in prijatelji mladine!
Sv. Venčesl. Naši igralci priredijo v nedeljo 31. januarja ob 3. uri popoldne v tukajšnji šoli najnovejšo slovensko burko Jalenovo »Leseno peč«. Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni!
Zreča. Naše Katoliško prosvetno društvo vpri-zori v nedelio 31. januarja ob treh popoldne v dvorani g. N. Winter v Zrečah veseliogro »Micki je 'roba r- '-nt. Vabljeni in dobrodošli prav
VSi *
S'ovensl-ie Konjice. Na Svečnico dne 2. febru-n i priredi Katolifko izobraževalno društvo ob 3. uri popoldne v Katoliškem društvenem domu vppsIo predpustno burko »Lesena peč« v treh dejanjih. Kdor se hoče pošteno in iz srca nasmejati, naj ne zamudi prilike. Predprodaja vstopnic v trTovini Antona Valenčak.
Celja. Proslava 301etnice Katoliškega prosvetnega društva se vrši po tem sporedu: V soboto,
t . 'VitJÍ—JV»
je privezal padalo in od-skočil proti zemlji, kamor je priletel nepoškodovan. Aeroplan pa je medtem v zraku krožil dalje in sicer je letel še celo uro časa s polno silo. Med tem poletom se je letalo večkrat približalo zemlji na 20 m razdalje, toda vselej je zopet skočilo kvišku in plavalo nekaj časa naprej. Čez dobro uro pa je bila zaloga goriva izčrpana in tedaj se je aeroplan zrušil na tla. Padel je v neki gozd.
Kupujem
ia jesenova debla, dolžina od 3 m naprej, premer od 30 cm naprej, dolgo, ravno blago brez grč, samo va-gonske pošiljke od nakladalnih postaj. Fridolin Bischof, izvoz lesa, Maribor, Kacijaner-jeva ulica 22, telefon: 26—25.	30
ob štirih pa sem šel na pot. Od Sel sva hodila s temle Janezom Kresnikom skupaj.«
»Odkod pa vi?« se je obrnil sodnik na grofovega jagra.	♦
»Bil sem v mestu pri svojem gospodarju, gospodu grofu; nekaj sem mu nesel,« je odgovoril mlarH mož. »Sinoči sem se podal nazaj in sem vso noč hodil.«
»Ali imate priče?«
»Katerega hudirja pa kaj briga?« je zarobantil grofov jagar.
»Brez prič ne velja na sodniji nič.«
»Pa nič! Če jaz sodniji nisem potreben, meni sodnije ni treba.«
Zasukal se je in hotel oditi. Toda Gašpar ga je ustavil in dejal:
»Počakaj, Anza! Jaz sem priča, da si bil predvčerajšnjem v Dobrovljah pri moji sestri Cenci črez noč; Cenca je namreč Anzana vzredila in mu je za mater. Da si bil včeraj res v mestu, to bo izpričal gospod grof. Da si me danes zjutraj blizu Sel došel, zato sem spet jaz za pričo ... Zdaj pa se bomo drugače pomenili. Gospod sodnik, midva sva roparja videla; na poti sem sva ju srečala.«
»Kje? Kdaj?« je vprašal sodnik, ne da bi kazal le trohico kakega iznenadenja.
»Med Rutami in Gorenčami — pred kakimi tremi urami.«
Zdaj je možic na dolgo in široko pripovedova., kako sta p očala onadva potepuha in potem našla tirio reč na cesti, in jo poloiil pred sodnika na mizo.
•Mežnar je takoj segel po njuni najdbi, tudi Veronika in gospod žurnik sta ;"o natanko pogledala — in kar kmalu so vsi v en glas vzkliknili:
»To je kos Marijine tenčice! — Res! — Vsak ga spozna. Priseči morem.«
Ta hip je prihitel krčmar cd Zlate krone in treščil kar pred sodnika:
»Gospod sodnik, okradli so me. Dva tujca sta prenočevala pri meni, moški in ženska, kramarja baje. Ker se danes ziutraj dolgo nista prikazala, sem šel za njima gledat. Pa sta jo že prej popihala in sta pobrala, kar sta mogla: prte s postelj, srebrn križec s stene, svečnik in, zdi se mi, tudi denarja sta nekaj ukradla.«
Vse skrižem so začeli vpiti in na kraju kraja je bilo očitno, da sta krčmarja okradla prav tista potepuha, ki sta ju srečala Gršpar in Anza. Sredi hrušča je zagrmel sodnikov glas, ki je zapovedal:
»Mir! Vsako besedo je treba prav postaviti in zapisati. Ko to opravim, bom poslal protokol gospodu mestnemu sodniku, da ta ukrene, kar se mu zdi prav in potrebno.«
»S protokolom še muhe ne boste ulovili, kaj šele kakega tatu, hahaha,« se je zasmejal grofov jagar.
»Gospod sodnik, potuho dajete potenuhom,« se je jezila. Veronik?. — bi, da bi bilo zdaj kaj
30. januarja, ob 8. uri zvečer, v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju akademija z govorom g. predsednika prof. Petra Kovačiča ter drugimi zanimivimi točkami. V nedeljo, 31. januarja, ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje, na katerem govori dr. Josip H o h n j e c , predsednik Prosv. zveze. Ob 10. uri dopoldne v župnijski cerkvi sv. Daniela slovesna sv. maša.
Podčetrtek. Dobro je, d\ se je oglasil dopisnik v »Slovenskem gospodarju« 20. januarja in vsaj malo omenil, kako se gibljemo in kaj delamo. Sicer nas nikdo ne bo poznal, kdor pa ve za naš kraj, pa misli, da smo najbolj zaostali in sami nevedneži, ki niti pisati ne znamo, da bi kaj poročali v svoj list. žalibog je nekaj mladine, ki se za izobrazbo nič ne briga, a imamo mladino, ki se je krepko poprijela dela za pro-sveto. O tem priča naše mlado izobraževalno društvo, ki se lepo razvija in je doseglo v kratkem času lepe uspehe. Naj naštejemo: oder, ki je majhen, a zelo uporabljiv in na katerem je bilo v enem letu pet lepih prireditev, ki se jih ne bi trebalo sramovati v večjih krajih; knjižnica, ki je bila prej brez vsake vrednosti, sedaj pa ima že skoraj blizu 200 knjig dobre vsebine; po njih sega naša mladina, ki je željna izobrazbe. Najlepša priredit sv je pa bil zadnji pevski koncert 1. januarja 1937. Pri koncertu ne smemo prezreti dela g. organista Cvetka, ki je od pozne jeseni imel vsak dan skoraj pevske vaje s pevci in pevkami. Odločno pa moramo ugovarjati dopisniku zoper trditev, da društvo politično deluje. Društvo ni politično, ampak prosvetno, se s politiko ne peča, kar dokazujejo zadnje volitve, ko je bilo med č'ani naziranje tako razli. o; če bi bile volitve po tem izpadle, bi bil izid najbrž nekoliko drugačen. Društvo politično delovati ne sme in kdor bi hotel v imenu društva politično delovati, bi ga vodstvo društva takoj izključilo. Ce pa je kateri član društva tudi član kake politične stranke in za njo deluje, je *•> njegova zasebna zadeva in se tako delo ne sme pripisovati prosvetnemu društvu. Prosvetno društvo ima edino nalogo, gojiti izobrazbo v krščanskem in narodnem duhu.
Laško. Naše izobraževalno društvo je bilo na zadnjem občnem zboru 27. decembra preimeno-
vano v Slomšekovo prosvetno društvo. Ta sklep je bil od vseh članov sprejet z velikim navdušenjem. Prav je tako; naj le društvo pod Slomše-kovim Varstvom zajame vso našo župnijo, naj le v naši fari zaživi Slomšekov duh, da bomo res neomajno stali v boju za verske in narodne svetinje. — Društvo ima sedaj fantovski odsek, ki ima 76 članov. Svoja predavanja ima vsako nedeljo p oprvi sv. maši v nadžupnijski dvorani. Naša edkleta nočejo prav nič zaostajati za fanti, zato so si ob Božiču osnovale svoj dekliški krožek, ki menda že po številu presega fantovski odsek. Prav, naj le bo med njima plemenita tekma, kdo bo storil več dobrega za našo katoliško stvar. — Dekliški krožek ponovi v nedeljo dne 31. januarja v nadžupnijski dvorani Mlakarjevo veseloigro »Nevesta iz Amerike«, ki je pri prvi predstavi žela splošno odobravanje. Pridite, da podpremo x>štena stremljenja naše mladine. — Društvo je v zadnjem času nabavilo nad 300 lepih novih knjig. To je bilo mogoče, ker je ban dr. Natlačen društvu poklonil podporo v znesku 2000 Din, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Knjižnica je sedaj urejena in se knijge proti malenkostni odškodnini izposojujejo vsako nedeljo po prvi sv. maši, pred in po drugi sv. maši in po večernicah, v kaplaniji. Knjige si lahko izposojujejo tudi nečlani. Pridno segajte po knjigah!
Artiče. Naše Prosvetno društvo nas bo za Svečnico dne 2. februarja ob treh popoldne v narodni šoli razveselilo z igro »Zmešnajava za
Vuhred. Dne 13. t. m. smo pokopali gdč. Antonijo Koren, bivšo kuharico v Pahernikovi hiši. Rajna je bila velika dobrotnica tukajšnje župne cerkve. Novi zvonovi, za katere je rajna darovala precejšnjo svoto denarja, so kot mrliču njej prvikrat vsi štirje skupno zapeli. Rojena je bila rajna pri Sv. Jakobu v Slov. goricah leta 1859. Dočakala je torej visoko starost 78 let. Službovala je pri odličnih rodbinah v Mariboru,
zmešnjavo«, burko v petih dejanjih. — Ponovno se je knjižnica Prosvetnega društva izpopolnila z novimi knjigami, kakor z Jurčičevimi in mladinskimi spisi, tako da ima tudi mladina sedaj svoje knjige za pouk in kratek čas. Zdaj, dokler je še čas, si naročite na dobre katoliške časopise, da boste dobili še vse izišle številke. Res je, da dober časopis in knjiga sta kot dobra prijatelja, ki prinašata srečo v družino. Slab časopis in knjiga pa kot hudoben človek, ki prinaša v hišo nesrečo in nemir. Zato v vsako res katoliško hišo res katoliški list!
Dol pri Hrastniku. Predavanje o Španiji, ki ga je imel prejšnjo nedeljo pisatelj Javornik, je pritegnilo toliko poslušalcev, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Predavatelj je predaval nad dve uri nepretrgoma in žel splošno odobravanje, posebno navdušeni zanj pa so bili delavci. Skioptične slike so predavanje osvetlile do popolne jasnosti. Farna univerza si utira pot do nujne institucije pri nas. Sledeče predavanje bo v nedeljo 14. februarja. V nedeljo 31. januarja igrajo naši igralci veseloigro »Burko o jezičnem dohtarju«, ki bo vsem v pravo razvedrilo. Kakor smo bili ob resnih dnevih združeni, tako vas vabimo, da se združimo tudi v pred-postnem veselju. — Na Svečnico bo Marijina proslava. Farne mladenke bodo pozdravile v mornariških oblekah Marijo, otroci igrajo božično igro in mladenke novo igro »Goreča sveča«. Oder bo za to igro na novo urejen in bo presenečal. Vsebina igre je globoka in sodobna.
zadnjih 18 let pa v Vuhredu v Pahernikovi hiši. Pri njenem pogrebu se je zbralo veliko župlja-nov iz hvaležnosti do velike cerkvene dobrot-nice. Prišel je k pogrebu tudi ribniški g. župnik Vrhnjak Alojzij. Pred krsto v cerkvi se je rajni dobrotnici zadnjikrat zahvalil domači g. župnik Leber Ivan za vse dobrote, ki jih je skazala cerkvi in drugim dobrim namenom. Stavil jo je za lep vzgled čistega in pobožnega življenja, za
I|b	imKimr'mrrrr "iirrTfT-T^TnnrrTrB-'7 wimriiTT •"	
@flpr!a mi i! t M	i Han §o groba wi	rala. ■MWBMRM
drugega bolj potrebno, kakor da tratite čas s svojim protokolom.«
Vmes se je oglasil sodnikov sin, ki je še vedno stal v kotu:
»Menda je zdaj jasno, da sem nedolžen. Nočem delj ko razbojnik tu stati.«
Sodnik je mignil biriču, naj Lavrinca razreši; ta se je urno pobral pri durih ven. Medtem je postal hrušč večji. Sodnik je potrkal po mizi in dejal s povišanim glasom:
»Sodniji ni treba nasvetov. Sodnija sama r^.jbolj ve, kaj je treba kdaj storiti.::
»Če nam sodnija ne pomore, si bomo sami pomagali,« je zagrmel mežnarjev bas. »^ojdimo!«
Kakor na povelje so vsi vstali in hrupno odšli iz dvorane. Ko je prišla Veronika mimo grofovega jagra, se je radovedno ozrla ^an;,'; ko pa je zapazila, da je njegov -ogled srepo zastr—1 vanjo, je zardela, pobesila oči in odhitela.
Sodnik je mrko gledal za odhajajočimi, v delu pa se ni dal zmotiti, ampak je s pisarjem dovršil protokol. V trgu spodaj pa so vabili ljudi, naj grejo za potepuhoma. Kar hitro se je zbral šop mož in fantov, ki so se razdelili in udarili za zločincema. Preiskali so vso dolino in prišli daleč tja do meje, toda ne sledu niso našli. Potepuha sta izginila, kakor da sta se v zemlio vdrla in nikdar ju nihče
več ni videl, ne čul kaj o njih — ne zdaj, niti pozneje kdaj ne.
* * *
§
Uro hoda za Šmarjem, tam, kjer zavije pot v Šmarsko planino in dalje gor na Hude peči, kjer je grof redil svojo divjačino, je bila krčma Na Fužini. Stala je tu iz onih časov, ko so tod še fužinarji živeli in kovali. Zdaj so zahajali vanjo pastirji in lovci ter kramarji, ki so prihajali čez Sleme. V samotno, sredi gozda skrito krčmo pa se je zatekala tudi lahkomiselna mladež, ki je tu pijančevala in uganjala svoje norije.
Nekega večera konec septembra je bilo Na Fužini zopet vse živo. Iz hiše je udarjal duh po žganju, vriski so doneli in godba, ropot in čepet, vmes pa hrešč ženskih glasov.
Notri v prostorni pivnici se je sukalo kakih dvajset fantov in pol toliko razposajenih y?nsk. Ker je bilo plesalcev več ko plesalk, je ta ali oni fant plesal sam, pa je prežal, da je drugemu ugrabil dekle in se zavrtel ž njo in skakal, dokler mu je drugi ni spet prevzel. Vmes so krolili in uganjali burke.
Bili so večidel kmečki iz Šmarja, nekaj pa jih je bilo tudi mestno oblečenih; med temi je bil sodnikov Lavrinc, krojač Murko in urarjeva Rezika iz Kaple.
(Dalje sledi.)
2ima, zima ..
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za mošl-o, žensko, posteljno, namizno perilo "n rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 ni blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 1?* —. Dalje novi Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 c1" °5 m najfinejših pi-jama flanel, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega i ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, do1'V; rje še zaloga pri RAZPOŠILTALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1.	85
vzgled varčnosti in zvestobe v službi. Ob enem ee je pa zahvalil tudi celi Pahernikovi družini, ki je z rajno v njeni bolezni izredno lepo ravnala in tako direktno in indirektno pripomogla, da je rajna postala velika dobrotnica cerkve. Ime rajne bo ostalo z bronastimi črkami zapisano na velikem zvonu. Krasen nov gotični plašč, ki se se prvikrat rabil pri posvetitvi zvonov, bo pričal o njeni dobrotljivosti. Njeno truplo bo počivalo ob vznožju pokopališčnega križa, kateri kip je tudi rajna nabavila pri kiparju Sojču v Mariboru. Njeno ime bo ostalo pa tudi v trajnem spominu tukajšnjih župljar.ov. Naj počiva v božjem miru!
Sv. Martin pri Vurbergu. Nemilo nas je presenetila tužna novica po novem letu, katere nismo skoraj verjeli, da je v mariborski bolnišnici preneha" biti srce blag; ženi, dobri materi ter verni Slovenki veleposestnici Mariji Rarruta. Boprogi tukajšnjega občinskega odbornika in predsednika bivše SLS. Na njenem pogrebu se je zbrala cela župnija, močno pa so bile zastopane župniie Sv. Barbara, Vurberg, Sv. Janž na Dravskem polju ter njena rojstna župnija Slivnica pri Mari «ru. Ob grobu se je poslovil od nje tukajšnji g. župnik duhovni svetnik Lajnšič, pevci pa so zapeli par žalostirik. Blagi mamici, dobrotnici revežev, svetila večna luč! Rodbini Ramuta naše sožalje!
Spodnji Gasterai. Vsemogočni je dne 10. jan. odpoklical iz te solzne doline v nadzemeljske višine tja, kjer je njen pravi dom, 701etno Marijino družbenico Genovefo Vogrin iz Spodnjega Gasteraja, da prejme zasluženo plačilo za njeno vestno izpolnjevanje verskih in Marijini družbi podrejenih dolžnosti, od njene zgodnje mladosti tje do hladnega groba. Njeni zemeljski ostanki počivajo na tukajšnjem mirodvoru pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Draga sestra, uživaj večno veselje v rajskih višavah!
Sv. Eupert v Slov. goricah. Dne 9. januarja je mirno v Gospodu zaspal tukajšnji posestnik Janez Žmavc iz Gornje Voličine v- 45. letu svoje starosti. Bil je zgleden in napreden gospodar, dober sosed in družabnik, posebno dober in iskren napram svoji ženi in otrokom. O njegovi priljubljenosti je najlepše pričal njegov pogreb, na katerem ga je spremljala velika množica ljudi. Pri odprtem grobu se je v imenu užaloščene žene in treh hčerk v kratkih in jedrnatih besedah poslovil od pokojnega Janeza njegov sorodnik Rošker Anton. Domači moški pevski zbor mu je zapel pretresljive žalostinke. Pokojni je rad prebiral »Slovenskega gospodarja«, katerega naročnik je bil. Naj mu bo lahka domača gruda! žalujočim rodbinam 2mavc in Zorko naše sožalje!
Špitalič pri Konjicah. Na novega leta dan so saši zvonovi oznanili celi župniji, da Krošlnove mamice ni več med živimi. Rajna Marija Ku-kovič je bilk vzorna krščanska mati, ki je od svojih pridnih otrok dve hčerki darovala redovnemu stanu, in sicer: že leta 1917 umrlo č. šolsko sestro Petronilo ter še živečo usmiljenko C. sestro Jeleno, ki marljivo opravlja svoj samari-tanski poklic v državni bolnišnici v Belgradu. Bila je vneta tretjerednica in v raznih cerkvenih bratovščinah ter je vkljub visoki starosti 80 let še do skrajnih moči rada hodila eno uro daleč v cerkev, tudi večkrat ob delavnikih. Kot vneta častilka presv. Srca Jezusovega je ob prvih petkih redno prejemala sv. zakramente. Zato jo je Bog na prvi petek v letu poklical dobro pripravljeno po plačilo v nebeško domovino. Z zanimanjem je rada čitala in bila tudi naročena na več katoliških listo1', predvsem na našega »Slovenskega gospodarja«, ki je bil stalen gost v hiši. Revežem in pomoči potrebnim je bila
ved-.o odprta njena darežljiva roka. Kako je bila daleč okrog spoštovana, je pokazal veličasten pogreb, ki ga je vodil domači g. župnik duh. svetnik Goričan, kateri je v jedrnatem nagrobnem govoru orisal njeno bogoljubno življenje. Tukajšnji cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. organista je zapel ob grobu ganljivo žalostinko. Ohraniti jo hočemo v trajno hvaležnem spominu, svetila ji večna luč! Ostalim žalujočim, rodbini Krošinc pa na?" iskreno sožalje!
Sv. Jernej pri Ločah. Ljudje umirajo. Vsak teden imamo mrliča in sicer gre letos po moških. Dne 5. januarja smo pokopali 79 let starega občinskega reveža Rebernak Ignacija, katerega starši so nekoč tukaj še imeli največje posestvo v župniji. Tne 16. januarja je umrl na angini in ziistrpljenju krvi posestnik in lovski paznik r ič Vinko v 44 .letu svoje starosti. Dne 21. januarja pa je smrt rešila hudega trpljenja zidarja Kukuvič Martina. Imel je jetiko in bil star šele 40 let. Naj vsi v miru božjem počivajo!
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 20. t. m. je v
Bezgovnicah po dolgem trpljenju izročil svojo dušo Bogu znameniti mož Ignacij Novak, p. d. Plavc. Ni še izpolnil 60. leta svoje starosti, a že je nemila smrt pretrgala niti njegovega plodo-nosnega, lepega življenja. V petek 22. januarja se je ob njegovem p~~rebu zbrala tolika množi-
isnencsMu*
E3
Javorje pri Črni. Vršila se je na tukajšnji šoli 17. januarja božičnica. Obdarovanih je bilo preko 40 ubogih otrok. Iskreno se zahvaljujemo pred vsem g. ravnateljici L. Bargate v Mežici, ki je naklonila lepo število izdelanih oblek; isto-tako izrekamo hvalo »Kolu jugoslovanskih sester« v žerjavu-Crna, ki je darovalo 10 parov čevljev. Zahvaljujemo se nadalje za poslano blago kr. banski upravi in domačemu šolskemu odboru, ki je od občine izposloval podporo za ubogo deco in dal v ta namen napraviti 9 parov močnih čevljev.
Sv. Anton na Pohorju. Naš lepi, planinski kraj je tako imenten, da so ga v Belgradu prišteli med klimatične. S tem pa nastane za nas dolžnost, da poročamo turistovskemu svetu o naših vremenskih razmerah. In res imamo že od Božiča po vseh cestah in stezah čez mero »padavin«, toda takih, pri katerih se naberejo rane na kolenah, laktih in nosovih. Zato so n. pr. vse vožnje lesa in drv prenehale. Vreme pa imamo naravnost krasno. Nevarno se je ponesrečil g. Martin Vinšek pri nakladanju hlodov. Padel je na nje ter si zlomil tri rebra. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. — V novem letu imamo že dva oklica ter enega mrliča, namreč Amalijo Vizjak, oferco in polteto gospe Mravljak iz Vu-hreda. Naše sožalje! — Letos bo preteklo 60 let, odkar je bila naša romarska cerkev zopet pozidana po strašnem požaru leta 1874, ki se ga starejši Antončani še spominjajo in je seveda tudi v kroniki popisan. Naslednje leto 1878 pa je bila 4. avgusta cerkev posvečena. Zato vabimo že zdaj romarje, da se tega jubileja ob Antonovem udeležijo v obilnem številu!
Vuhred. V bolnici v Slovenjgradcu leži bolan g. Franc Sgerm, tukajšnji lesni trgovec, ki je bil velik dobrotnik zvonov. Želimo mu skorajšnjo okrevanje!
Sv. Martin pri Vurbergu. V preteklem letu smo imeli 70 rojstev, umrlo je 28 oseb, najstarejša je bila Marija Veber iz Spodnje Korene. Rod martinski se dobro razvija. Politično stojl-
ca prijateljev, znance- in žalujočih, da je vsakdo moral nehote priznati: rajni Ignac je bil zelo ugleden in splošno spoštovan mož! In v resnici je bil Novak povsod v prvih vrstah, kjer je bilo! treba kaj storiti za cerkev, šolo in občino. Nadi 15 let je požrtvovalno opravljal službo cerkvenega ključ rja pri ^arni cerkvi, bil dolga leta občinski odbornik, ki si je s svojim odločnim nastopom priboril tudi spoštovanje nasprotnikov; njegova gostoljubna hiSa je bila vedno odprta vsem, ki so ali kot gospodje ali kot pri-prosti ljudje prihajali v vseh mogočih zadeva» k njemu: za vsakega je imel prijazno oko, radodarno in nad vse postrežljivo roko. Za novo cesto v Zabregu je rajni Novak storil naravnost ogromno delo, ker je za malenkostno plačilo spravil nad 2000 voženj gramoza na cesto. »Slov. gospodar«je bil njegov ljubi gost vsa dolga leta; kot predsednik JRZ stranke je vedno in povsod deloval za naše ljudstvo. Zato je tudi temu odličnemu možu ob njegovem pogrebu skazala cela župnija dostojno čast, moški zbor je zapel rajnemu ob hiši žalosti in na pokopališču ganljive žalostinke, domači župnik mu je ob odprtem grobu spregovoril zasluženo slovo. Počivaj v miru, blagi prijatelj, in prosi pred tronom Najvišjega za svojo družino, da bi tvoji otroci hodili po stopinjah krščanske pravice in ljubezni, kakor si ti to pokazal s svojim lepim zgledom!
mo skoraj vsi v taboru JRZ, gospodarsko pa bolj slabo, ker glavnega pridelka, sadja, smo imeli malo. Kdor še ni poravnal naročnine za naše liste, naj to čimprej stori, tudi Mohorjani moramo številčno napredovati.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Novo ključavničarsko in mehanično delavn'co je otvoril v našem trgu in sicer v občinski hiši nasproti avto-garaže, zaveden naš fant in izvrsten delavec g. Slatič Ivan. Radi neomajnega značaja in katoliškega prepričanja je po volitvah zgubil službo pri politično-nasprotnem obrtniku delodajalcu. Zato je sedaj začel s svojo delavnico, v kateri razpolaga z vsem potrebnim orodjem, ima tudi moderen aparat za avtogenično varenje in izvršuje vsa ključavničarska in ostala, v njegovo stroko padajoča dela hitro, solidno, in kar pa je glavno, tudi poceni. Tržani in kmetje iz širne okolice bodo gotovo i veseljem pozdravili novega, po mišljenju in prepričanju edinega našega ključavničarja v trgu in bodo z naročili podpirali le njega. Za nas pač velja: svoji k svojim! Mladega in poštenega dobrega obrtnika g. Sla-tiča vsem toplo priporočamo!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Lepo se je razvila pri nas agitacija za »Slovenskega gosvo-darja«, a tudi fantovski list »Kres«, dekliški list »Vigred« ter naš prenovljeni družinski list »Naš dom« bi bilo potrebno še bolj razširiti. Najlepše pa bi bilo, ko bi mogli poročati o poživitvi vseh naših krščanskih organizacij. Je še precej fantovske surovosti, na drugi strani delo nasprotnikov, naprednjakov in rdečkarjev, ki so se v svoji napredni »mcijonalni« vzgoji izšolali v izvrstne lomilce šip političnim nasprotnikom, ki mislijo, da je moderno stati med sv. mašo pred cerkvijo.
Sv. Barbara v Slov. goricah. V preteklem letu je bilo rojenih 56, nezakonskih 6, umrlo pa je 24 oseb, torej prav povoljna Statistika za našo župnijo. V političnem oziru smo dobro organizirani v JRZ; seveda imamo nekaj ljudi, ki ne vedo kam. — Ako nam bodo naklonjene naše oblasti in nam bodo podelile primerno podporo, bomo končali letos našo cesto skozi Koreno. Občina ne dobi občinskih doklad, manjka nam jih po proračunu skoraj za 100.000 Din. — Naši fantje so
se organizirali ter so pričeli pridno igrati na našem odru; tako je prav! Veliko število prihaja »Slovenskega gospodarja«, pa še premalo, malo pa je res naročnikov Mohorjeve družbe. Dal Bog nam v novem letu obilno sadno letino in dobro ceno, pa bomo krizo malo pozabili!
Ormož. Tridnevni gospodarski tečaj, ki se je vršil v dneh 20. do 22. t. m. v Ormožu, je bil nad vse razveseljivo dobro obiskan. Vsak dan je bilo nad 150 ljudi, ki so z zanimanjem sledili predavanjem. Tečaj je priredil sreski kmetijski odbor iz Ptuja s pomočjo Kmečke zveze in Kletarske-
ga društva. Predavalo se je iz vseh vrst kmetijskih panog teoretično in praktično.
Ljutomer. Kako sijajno so gospodarili poglavarji prejšnjega občinskega odbora okoliške občine v Ljutomeru, je pokazala revizija sama. Prišla je na sled velikim nerednostim, ki se bo-
Slike o§el», o katerih ie veliko pisalo časopisje v minoleni ledno.
Najmlajši zastopnik anglešk. plemstva pri kronanju kralja Jurja VI. grof Gainsbourški v noši iz 1. 1840.
Italijanski kralj V. Emanuel je naslikan na novih abeslnskih znamkah.
Predsednik angleške vlade Baldwin se je razgovarjal s predsednikom Irske o nadaljnih odnošajlh Angležev do Ircev.
Komisar sovjetske Rusije za zunanje zadeve Lltvinov zastopa sovjete na 49. zasedanju Sveta Zveze nardov v ženevi.
Športlstinja iz angleškega dela Indije iz Birme kaže Angležem v Londonu svoj s posebnimi obroči izredni visoko vzgojeni vrat.
Mussolini je imel pogajanja s predstavnikom Nemčije Gorlngom.
Predsednik Ir»ke Valera se je pogajal zadnje dni z Angleži o prihodnjem razmerju Anglije do Irske.
Radi Trockija, ki se je zatekel v Mehiko, goni Stalin njegove pristaše v smrt.
Pruski ministrski predsednik Giiring se Je mudil v Rimu.
Angleški zun. min. Eden je podal v parlamentu Izjavo proti boljševizmu.
Diktator Rusije Stalin je izročil smrtni obsodbi 17 komunističnih voditeljev iz vrst Leninove garde.
Turški zunanji minister Teftik Bey zastopa Turčijo na 49. zasedanju Sve-Zveze narodov v ženevi.
do morale od dotičnlh prizadetih na lep in pravičen nač.i kratkomalo poravnati. Se lepše se nam zdi, kako se ti JNSarski brodolomci love za drogove v vrstah dr. Mačka. Zadnji čas je namreč neki bivSi vodja JNS vrst iz okoliške občine odpeljal iz svoje vasi par svojih pristašev, ki so ga še volili ob zadnjih zanj neuspelih volitvah, v neko sosednjo hrvaško vas na shod. JNSarski brodolomci se krhajo.
Veržej. Vsaka hiša ima smetišče, kamor odlaga smeti In nesnago. Tudi vasi in mesta imajo smetišča. Tudi naš kraj ni brez njega! Kar brez metle se te smeti zberejo in valijo od ceste do ceste; gredoč pa trgajo tuje ograje, menda ne Vidijo več ceste, vznemirjajo in napadajo poštene tovariše in skrivajo mirnim kmetom vozove, orodje, vrata in podobno, a vse to delajo seveda le ponoči, ker se zavedajo, da so smeti in ne-Bnaga, ki se je vsak ogiblje. Starši, ali je tega treba?
Velika Nedelja. Nastopil je precej hud mraz. Ali veste, kdo kaže pri nas največ potrpežljivo sti in odpornosti v tej ostri zimi. Gotovo udje »Bratovščine jeruzalemskega osla«, kateri tudi v najhujšem mrazu vztrajajo celo sv. mašo zunaj cerkve. Kaj pravite, ali niso res obžalovanja Vredni junaki!
Velika Nedelja. Kljub kratki predpustni dobi Je pri nas še precej živahno, kar se tiče porok. V pondeljek dne 25. t. m. sta si obljubila večno zvestobo Pleh Franc iz Lešnice, vzgleden mla. denič in dolgoleten cerkveni pevec, in Ambrož Lizika iz Sardinja, istotako dolgoletna cerkvena pevka in vrla članica Marijine družbe. Mlademu paru želimo vse najboljše v zakonskem stanu!
Peter Rešefar rešetari.
šumi Marica! Ta bolgarska himaa in bolgarska zastava bo odslej dovoljena tudi pri nas! Tako je prav! Samo tiste, Ri so farbenblind, že naprej opozarjam, da naj pazijo na to, da se ne bodo zmotili, kakor so se nekateri, ki so v Ma> riboru preteklo poletje videli slovensko zastavo razobešeno, dejansko pa je bila bolgarska: bela-zelena-rdeča. Odslej ne sme biti nobene jeze več ne na bolgarsko in ne na slovensko zastavo!
Pesem o dedetu. Stojadinovič in Maček sta se fazgovarjala in mnogi so mislili, da je sporazum že tu. Notranji minister g. dr. Korošec je zadevo bolj notri pogledal in povedal, da je to še malo in rahlo dete in je treba previdno z njim ravnati. Dr. Kramer je takoj, ko je izvedel o tem detetu, prevzel vlogo kralja Heroda in je zapel pesmico: Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete sladko! V resnici pa mu je grenko in neljubo! Upamo, da mu ne bo več dana oblast, da bi moril tega nedolžnega otroka.
Velike izpremembe na prestolih. V lepih Slovenskih goricah so obhajali Silvestrov večer, za mnoge večer lepih spominov in lepih nad, za druge samo lepih spominov in nobenih nad. Med temi zadnjimi je bil tudi naš prijatelj iz Slovenskih goric. Imel je slavnostni nagovor: Preteklo leto so pregnali neguša. Preteklo leto je Edvard Odstopil.' Preteklo leto je tudi mene vrglo! Kdo bi si mislil, da bodo tri tako velike izpremembe na prestolih v enem samem letu! Pri vseh teh treh velikanih je pa vendarle velika razlika: Neguša so Iatlijani nagnali, Edvarda je ženska speljala, moj prijatelj je bil pa sam kriv! No, če nekaj krivde zvali na JNS, mu prav nič ne zamerim !
Voščene podobe. V Londonu izdelujejo za vse velike ljudi voščene podobe. Poleg neguša in Edvarda so sedaj napravili še kip mojega prijatelja iz Slovenskih goric. Pod njegov kip pa so dali napis: Naroden človek, ki je vse delo usmerjal proti narodu, dokler ga ni vrglo.
Izpričevalo za letanje. Časopisi prinašajo originalno sliko diplome, ki jo je dobil MussolinI za letenje. Čudno to, da Jeftič ni dobil nikake diplome, pa je tako temeljito zletel!
Kaj bo z menoj? Iz Beograda sem prejel res čudno novico, da hoče udružena opozicija v vlado. Potem bo seveda tudi JNS hotela v JRZ. Bom moral potem jaz v opozicijo, sicer ne bo več luštno!
Kak je razloček med komunisti In socijalisti. Ce imaš dve kravi, pravi komunist, da ni nobena tvoja, ampak sta obe državni, socijalist pa pravi, da je ena državna ena pa njegova, samo tvoja ne sme biti nobena.
O predpust, ti čas presneti! Ce mislite, da se v predpust-i ženijo le fantje, se zelo motite! Mo-žijo se tudi dekleta in zato se možijo tudi stranke. Jugoslovanska narodna in Jugoslovanska na-cijonalna sta dve stranki, kakor dve stari nevesti brez dote. Moj prijatelj bo stopil sedaj v turško vero, da lahko obe poroči. Bilo srečno!
španska bolezen. Dosedaj smo samo ljudje nalezli špansko bolezen. Sedaj pa se loteva tudi držav samih. Na tej bolezni so sedaj bolne posebno Nemčija in Italija, posebno pa še Rusija, Francija in Anglija jemljeta stalno zdravila, da se je ne nalezeta.
Za katero fronto? Zanimivo, da so se naši jugoslovanski časopisi tako opredelili na dve španski fronti, dočim se naši banaški biki zato nič ne menijo ter gredo na eno ali na drugo fronto.
Poslednie vesti.
Politične novice v drugih državah.
Francoski ministrski predsednik o zbližanju z Nemčijo. Francoski ministrski predsednik L. Blum je govoril zadnjo nedeljo v Lyonu na velikem zborovanju Ljudske fronte ob navzočnosti vseh ministrov. Glede Nemčije je izjavil, da se Francija dobro zaveda, da je nemško-fran-cosko zbližanje najvažnejša točka evropske po. litike. Med obema državama ne bo došlo tako dolgo do obojestranke pogodbe, dokler se ne bo omejilo oboroževanje v Evropi. Znano je, da se oborožitev r.a da zaustaviti kar preko noči brez škode za gospodarstvo. Francija je pripravljena, da začne z Nemčijo sporedno razne gospodarske in kolonijalne razgovore. Na podlagi teh predlogov hoče Francija izpeljati z nemško državo spravo.
Nemške zahteve po kolonijah v osrednji Afriki. Angleško časopisje prinaša podrobnosti o kolonijalnih pogajanjih rred Nemčijo in Portugalsko, ki bi naj odstopila Nemcem svojo kolonijo Angolo na 99 let. Dalje naglašajo angleški listi, da bo kancler Hitler v svojem govoru 30. januarja ponovil zahteve Nemčije po kolonijah v osrednji Afriki.
Turško-francoski sporazum. Pisali smo že, da je bilo razmerje med Turčijo in Francijo v zad-ni~n času napeto radi okrajev Aleksandrette in Antijohija v Mali Aziji, ki mejita na Turčijo in na Sirijo, ki je še pod francoskim pokroviteljstvom, a ji je zagotovljena samostojnost. Na tokratnem 49. zasedanju Sveta Zveze narodov sta se Francija in Turčija sporazumeli radi spornega ozemlja, v katerem dobi turški živelj posebne garancije in ga mora izprazniti vojaštvo. Zveza narodov Imenuje za ta del, ki šteje 600 tisoč prebivalcev, komisarja, ki naj bo po možnosti Francoz. Aleksandrette ostane avtonomna sirska pokrajina, katero bosta branili Turčija in Francija.
Začasna rešitev vl -Jne krize na Japonskem. Japonska vlada pod predsedstvom Hirote je zašla v krizo, ker se parlament brani, da bi odobril previsoke kredite za vojsko, katere zahte-
vajo generali. Krizo vlade so zakrpali na ta način, da je prevzel predsedstvo general Ugakl, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Zaenkrat še ostanejo vsi sodelavci Hirote. General Cg^ki bi naj prodrl v zbornici s kreditnimi predlogi vojnega ministrstva, v kar pa ne veruje opozicija.
Italijani so zatrli upor v Abesiniji. Spredaj poročamo, da je podžgal ras Desta z ostanki neguševe vojske v južnem delu Abesinije tfečji upor. Abesinskemu podkralju in generalu Gra-zianiju je uspelo, da je upornike razkropil z bombami iz letal. Italijanski vojaški oddelki so premagali vstaše in ujeli vodilne pristaše ra«,p Deste.
Novice iz drugih držav.
še o strahoviti povodnji v Združenih ameriških državah. Spredaj pišemo o povodnji v Ze-dinjenih ameriških državah, ki je napravila strašna opustošenja v pokrajinah ob Ohio in Mississippi. Tokratna povodenj je hujša nego leta 1894, ko je bilo 800 ljudi ob življenje in porušenih 10.000 poslopij. Najbolj je divjalo vodovje v državi Ohio, malo manjša je škoda * 12 drugih državah. V Cincinnati je stala voda v najbolj obljudenih ulicah 6 m visoko. Dosedaj so našteli 300.000 oseb brez strehe. Število smrtnih žrtev še ni znano. Beda je tem hujša, ker je po nalivih začelo snežiti in je prebivalstvo v I prizadetih naselbinah brez hiš. Sam predsednik j Roosevelt je začel pomožno akcijo, ker sicer bodo iz valov oteti umrli od lakote.
Domače novice.
Na Svečnico, to je v torek dne 2. februarja, ostanejo vse trgovine ves dan zaprte.
Zgorel je na postaji Poljčane vagon jute, k' je bil namenjen v Cehoslovaško.
Huda nesreča pri podiranju v gozdu. V ptujsko bolnico je bil oddan s hudimi notrajnimi poškodbami in z zlomlje .o nogo 441etni kočar Jožef 2uran iz Male Varnice. S svojo ženo je podiral v gozdu. Padlo je nanj izpodsekano drevo in mu prizadjalo omenjene poškodbe.
Rudar smrtno nevp"-o ponesrečil. V premogovniku v Velenju je padla težka gruda premoga na hrbet rudarju Vinku Janežiču in mu zlomila hrbterico. Srnino nevarno ponesrečenega so oddali v celjsko bolnico.
Ostrešje tovarne zgorelo. V Mengšu na Gorenjskem je zgorelo ostrešje tovarne parketov, kvasa in elastike Kane in sinovi. Ogenj se je zanetil pri dimniku. Razmah požarne nesreče so preprečili v tovarni uslužbeni delavci, škoda znaša 15.000 do 20.000 Din.
Izreden samomor očeta dveh nedoraslih otrok. S 4. nadstropja nove stavbe v Ljubljani je skočil v samomorilnem namenu in se ubil 261etni elektromonter Rudolf Gale iz Detelove ulice v Mostah. Zapušča ženo in dva nedorasla otroka. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen.
Dva smrtno ponesrečila v Celju. Anton Jošt, 431etni trgovski sluga, je padel v noči v Celju v Prešernovi ulici blizu svoje sobe po stopnicah in si pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je podlegel poškodbi. — Vinko štor-man, 361etni posestnik iz Kaplje pri št. Jurju ob Taboru, se je peljal s kolesom po cesti v Medlogu pri Celju. Hotel se je ogniti avtomobilu, ki ga je podrl in mu zdrobil lobanjo. Neznan avtomobilist se ni zmenil za ponesrečenca, ampak se je odpeljal dalje, štorman je na domu umrl na poškodbi.
Vsled prenizkega stanja Save 200 delavcev na dopustu. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je odposlala 200 delavcev na dopust, ker Je stanje Save tako nizko, da električna: centrala ne more obratovati. Tako nizke Save ne pomnijo že desetletja.
S sankami se je zapeljal pod voz Franc Ko-ru^ec z Radvanjske ceste pri Mariboru, mizarski pomočnik, in si prebil lobanjo. Ponesrečenega so oddali v mariborsko bolnico.
Dvakrat si jo zlomila pri smučanju pri Sv. Lovrencu na Pohorju levi nogo Kristina Rottner, hčerka trgovca v Belgradu. Odpremili so jo v mariborsko bolnico.
Prireditve.
Hoče. Prosvetno društvo v Hočah ima na Svečnico družabni večer. Vsi iskreno vabljeni!
Zgornja Polskava. Slovensko izobraževalno društvo »Skala« na Zgornji Polsltavi izvaja v nedeljo 31. januarja ob treh popoldne v dvorani g. Cizel na Zgornji Po s'cavi Cerarjsvo opereto »Čevljar ir vrag« v dveh dejanjih. Domačini in sosedje vljudno vabljeni, saj bo za malo denarja mnogo šale.
Laporje. Naše Prosvetno društvo priredi igre »Prisegam« na Svečnico 2. februarja ob treh popoldne v na.*-' šoli. Igrala bodo naša dekleta, ki so pred kratkim zaključila in absolvirala kmetijsko-gor- --Mnjs1'" tečr- pod okriljem našega društva. Sod lovale bodo tudi uci^ Mlce te-ča. .Dditelj'"" gdč. Mira Barletova ;n strokovna učiteljica Marija Berglez. Zatorej pridite v obilnem številu, Igra obeta res užitek in veselo zabavo. Bog živi!
Laško. Marijina družba v Laškem proslavlja na Svečnico 2. februarja 251etnico svojega obstoja. Letos za Svečnico priredi Marijina družba, v zvezi z dekliškim krožkom Slomšekovega prosvetnega društva za žene In dekleta ob priliki srebrnega jubileja slavnostno akademijo z izbranim sporedom. Proslava se vrši po prvi sv. maši v nadžupnijski dvorani.
Dopisi.
Sv. Križ nad Dravogradom. Majhno uro južno od trga Dravograda in ravno toliko vzhodno od župnijske cerkve v Crnečah je prijazen griček. Z veselega hribčka te pozdravlja in vabi k sebi ljubka romarska' cerkev Sv. Križa. Tukaj je na vsak petek, po zimi in po leti, ob 9. uri slovesna sv. maša. Ob prvih petkih pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu. Ta dan se daruje sv. maša za žive in ranje dobrotnike cerkve. Navadno je še ob teh dnevih več tihih sv. maš, zato Je tudi več spovednikov na razpolago. V preteklem letu je darovalo 14 duhovnikov 179 sv. maš, sv. obhajil pa se je podelilo 4CS0.
Poljčane. Vsi posestniki zemljišč ob Dravinji, Ličnici in Brežnici, pridite na Svečnico 2. februarja ob dveh popoldne v Prosvetno dvorano, da se pogovorimo o predpripravah regulacije Dravinje in njenih pritokov.
Frani. Na Planici je 21. t. m. umrl Valentin Predan, zelo premožen kmet, star 72 let. Kako priljubljen je bil, je pokazala zelo velika udeležba občinstva pri pogrebu. Veliko zaslug ima za planiško šolo in kmečko hranilnico v Framu, katere odbornik je bil več let. Bil je zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« in član Družbe sv. Mohorja. Naj v miru počiva!
Zreče. Dne 6. februarja bo ob 9. uri dopoldne pri znameniti romarski cerkvi Matere božje na Brinjevigori Izredna slovesnost in sicer 601et-nica ali biserna poroka razkoncev Hrovat Antona in Marije, ki sta oba še krepka, da bosta prišla na goro. Dva sina sta ugledna mesarska mojstra, eden v Mariboru, drugi v Celju. Drugi otroci pa so vsi ugledni, skrbni in krščanski kmetje. Od 14. do 21. februarja pa imamo dneve veselja in milosti, namreč sv. misijon, ki ga vodijo čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Se že pridno pripravljamo.
Galicija pri Celju. V nedeljo 17. januarja smo položlil k zadnjemu počitku Angelo Veber, p. d. Počanovo, rojeno leta 1917. Dolga in mučna bo-
lezen jetika je pretrgala nit življenja v najlepši dobi dekliških let. Kako zelo priljubljena je bila in spostovana tudi izven domačega kraja, je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Zapušča žalujoče starše, brata in sestre. Naj v miru počiva!
Svetina nad Celjem. V Svetini 4. 6. 1905 rojena Zaje Marija je izstopila iz katoliške cerkve, v kateri je bila rojena in vzgojena, ter v pravoslavno vero privzela tudi svojega šestletnega nezakonskega otroka. — V Javorniku je 14. januarja po dolgotrajni in mučni bolezni umri posestnik Martin Hercog, «7 let star. Iste-ia dne je umrl v Sv. Rupertu Janez Hercog, p. d. Podkrajdovski, v 82. letu starosti, brez bolezni, vsled starostne slabosti. Oba Hercoga sta bila isti dan pokopana v Sv. Rupertu. Vrlima možema naj sveti večna luč! — V Sv. Rupertu imamo !etos že štiri mrliče same moške, zdi se, da so ženske, nežni spol, postale močnejše v marsikaterem oziru!
■ «m i.i .■ i «m.! m 11 mminimni^MMimm»^»
Zamenjam dobro vino za rezan les, vinogradno kolje In suha bukova drva. GnUšek, Maribor, Razlagova 25.
Sladka gora. Dne 16. jan. je požar uničil gospodarsko poslopje in ostrešje lepe hiše — last g. žalarja Franca, posojilniškega uradnika v pokoju na Pijovcu. škode je blizu 30.000 Din, ker je zgorelo na podstrešju žito, mast, fižol, perilo, ostrešje na gospodarskem poslopju, krma, deske, orodje i. dr.; rešili so z največjo težavo le živino. Goreti je začelo zjutraj ob 54 6. uri, ko so bili stanovalci še v hiši, in sicer pod podom. Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen, škoda bo le delno krita z zavarovalnino. — Do zdaj sta bili pri nas šele dve poroki. V Dolgi gori je bivši orožnik Medved Janez vzel hčerko upokojenega orožnika Cinglak Viktorijo. Bilo srečno! Ker je predpust kratek, je bilo pretečeno nedeljo oklicanih kar 6 parov, ženini poiščejo neveste večinoma v sosednih župnijah. — Novi načelnik okrajnega cestnega odbora in župan g. Turk nam je lepo popravil cesto Lemberg-Sladka gora in ono proti Požanski vasi. Je bilo le prav, da smo ga izvolili! Zdaj se trudi tudi za cesto Sladka gora-Lipoglav, ki nam je res nujno potrebna. Da bi le na vseh mestih bilo razumevanje za potrebe tega kraja in povsod pripravljenost tudi nekaj žrtvovati za dobro stvar, potem
bi v par letih po lepi cesti hodili na postajališča Lipoglav in še vozili bi se lahko.
Zamarkova pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Umrl je Bračič Alojz, trgovec v Zamarkovi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, minuli teden, po krajši bolezni, ki si jo je nakopal vsled prehlada ob priliki neke avtovožnje. Rajni je oil splošno znan po Slovenskih goricah in po Savinjski dolini po tem, da se je mnogo bavil s kupčijo kmetijskih pridelkov, zlasti sadja in pijače. Posebno je bil priljubljen zato, ker je znal najU za sadjevec, ki ga kmet najtežje vnovči, ugoden trg v Savinjski dolini, kamor ga je sam prevažal z avtom. Njegova smrt je kot težeK udarec odjeknila med ljudmi, ki žalujejo za njim, najbolj pa je z njo prizadeta njegova rodbina, žalujoča žena in dva nedoletna otroka, Id so zgubUi očeta in rednika.
Španski „vojaški" roman
šaljivega junaka
DON K1HOT
iS MANČE
nam bo pokazal, kaj so Španci čitali v zaba /o, ko niso imeli vojske. Roman stane 12 Din broširan in 20 Din vezan. Naroča pa se v Tiskarni sv. Cirila Maribor-Ptuj.
zimska hrana
in premalo gibanja po zimi so dostikrat vzrok elabe prebave želodca, omotice, zaprtosti ln nerednega delovanja črevesa. Stare bolezni sa vsled hladnosti zopet izrazito pojavijo. Hemoroidi, slabosti v želodcu, zaprtost, obolenja čre-vesov, splošno in prenaglo debelenje, glavobol, napetost telesa in omeglica. Posebno zrele in Starejše osebe so podvržene vsem težkočam, Planinka čaj Bahovec čisti in tako blagotvorn» deluje na celo telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno samo Planinka čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, ampak samo v zaprtih in plombiranih omotih po 20 polovični omoti po 12 Din ln poskusni zavitki po Din 3.50. Pišite po brezplačen vzorec proizvajalcu:	139«
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana.
Rti. S. br« 29530-3*
Cirilova knjigarna priporoča postne pridige:
Berghoff: Christus unser Leben und Vorbild, Zyklus und Fastenpredigten für unsere Zeit, kart. Din 40.—. — P. Andreas Hamerle: Herodes und sein Nachtrab, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 17.--. — P. Bernhard Ernst Krahl: Das Hochheilige Kreuzesopfer und seine Erneuerung, Sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 14.—. — Brors: Leiden und Beten, Fastenbetrachtungen, broš. Din 18.20. — Brors: Leiden und Beten, Das Gebet des Herrn, broš. Din 17.—. — Möderl: O Haupt voll Blut und Wunden, fünf Fastenbetrachtungen, broš. Din 12.—. — Restle: Die Sünde, Fastenpredigten, broš. Din 21.—. — Graelch: Der Unsichtbare, Fastenpredigten, über den lebendigen Gott, broš. 22.—. — Storr: Rettende Liebe, sechs Fastenpredikten und eine Karfreitagspredigt über das göttliche Herz Jesu, broš. Din 20.-. — Vom Leiden Christi und der Euharistie, Stoffsammlung für Fastenpredigten ,broš. Din 33.—. — P. Clemens Gorzolka: Christ König der Gekreuzigte, sieben Fastenpredigten, broš. Din 19.—. — Storr: Erlösung, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. 23.—. — Lechner: Wer ist Christus?, sechs Fastenpredigten, broš. Din 10.—.
Prečitajte i — Je -važno za vsakegaI
Ob novem letu je bilo v nekaterih listih objavljeno sledeče: »Največje ljudsko zavarovanje Karitas. — V decembru 1936 so bile izplačane cele zavarovane vsote po smrti sledečih članov: Gradišnik Štefka (brezplačno zavarovana, ker so zavarovani njeni starši), Travizan Marija, Knaflič Jurij, Klajnšek Ana, Eilec Antonija, Žnidar Marija, Bela Marija, Dr. Somrek Josip, Pečar Frančiška, štrukelj Josip, Barbej Jožef, Zalokar Frančiška, Avšič Jože, Karner Apolo-tiija, žibret Frančiška, Kos Antonija, Lah Marija, Globočnik Marija, Kramar Marija, Gorenj-šek Ana, Cojhter Franc, šuler Andrej (tovarniški delavec, ker se je smrtno ponesrečil, je Karitas izplačala dvojno zavarovano vsoto), Pečnik Jera, Karničnik Neža, Saviozzi Albin (ker se je ponesrečil, je Karitas izplačala dvojno zavarovano vsoto), Rojnik Blaž, Jug Alojzij, Simonič Janez, Butin Jakob, Pišek Marija, Jam-šek Ivana, Beranič Marija, Šmon Frančiška, Dreša Ivana, Turnšek Fani, Ogrizek Marija, Langerholc Franc, Zgonc Frančiška. — V decembru 1936 se je prijavilo v Karitas 837 novih članov. — To poročilo mnogo pove. Predvsem kliče vsakemu v spomin, da bo moral umreti. Nadalje priča o tem, da je med mnogimi družinami, v katerih se je meseca decembra oglasila smrt, bilo 38 družin takih, ki jih poleg žalosti za umrlim članom ni mučilo še vprašanje, kje bodo dobili denar za pogrebne in druge stroške, ker jim je Karitas priskočila na pomoč z izplačano zavarovalnino. To poročilce naj bo za vsakega, ki še ni zavarovan, opomin. Zavarujte se! Čimprej boste zavarovani, prej boste rešeni velikih skrbi glede kritja stroškov ob smrti in oskrbe vaših domačih. Pojasnila in navodila dobite pri domačem zastopniku in pri vodstvu Karitas v Mariboru, Orožnova ulica 8.
flALA OZN&NUA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din*l.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. — Kdor inserira tako, da ne povt svojegi naslova, ampak mora zbirati upravi lisf:. p e, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko »a Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE: ""*""
Vinlčarja, 2 delovne moči, sprejmem. Lipovšek, Maribor, Trstenjakova 6, Melje.	91
Viničarja, najmanj 4 delavske moči, sprejme: Ipavic, Reihenberg, Košaki 62, Maribor. 114
Grem v službo k manjši krščanski družini, tudi k otrokom ali starim ljudem v okolici Maribora ali Celja. Naslov v upravi lista. 97
Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ne bodite neprijatelji samemu sebi!
Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Moti Vas DEBELINA?
Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj.
Zakaj trpite z EEVMATIZMOM in GIHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDIH.
Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo.
Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:	95 »RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1.
Rej». S. broj 19834-33.
Dekla, zdrava in poštena, z dobrimi spričevali, vešča molže in drugih del na kmetij, se sprejme. Predstaviti se je osebno, štemberger, Ruše, Bezena.	121
Majerja s 4 delavnimi močmi sprejme takoj Jo-sir> šerec, lastnik kavarne Jadran v Mari-
boru.
117
Žagarja, mlajšega, oženjenega, ki opravlja tudi kmečka dela, sprejme Radič, žaga, Zgornja Polskava.	98
Ofer brez otrok z dvemi do štirimi delavskimi močmi se takoj v službo sprejme pri švaršnik Otonu, posestniku, Majšperg.	107
Rabim vinfčarje s 3-^4 delavnimi močmi. Vpraša se pri Vinko Pernat, Ptuj.	112
Viničar s 3 osebami, kateri je vešč vsakega dela, priden in delaven, se sprejme. Naj se oglasi pri g. šumanu, p. Sv. Marjeta ob Pes. 116
OŽenjen cerkovnik in organist dobi službo v Razboru pri Slovenjgradcu. Pogodba se sklene po ustmenem dogovoru.	39
POSESTVA:
Posestvo 33 in pol jutra, od tega okoli 3 in pol jutra vinograda, se proda v Janžkem vrhu v Gornjih Halozah. Plača lahko s knjižnicami Mestne hranilnice Ptuj in Posojilnice Ptuj, drugo z gotovino. Vprašati pri Plohi, Murši-čeva ulica 4, Ptuj.	109
V najem dam na spomlad malo posestvo na Zbelovem, prednost imajo starejši zidarji z 2 do 3 delovnimi močmi. Petkovič, Visole, Slov. Bistrica.	100
Enodružinska hiša radi odhoda na prodaj. Po-brežje pri Mariboru, Medvedova ulica 4. 99
Prodam posestvo 8 oralov s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu. Jakob Rola, Spodnja Voličina 70, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	113
RAZNO:
Krajnike komad po 2 Din prodaja Pistor, Maribor, Mlinska ulica 18.	119
»Pri Starinarju: v Mariboru, Rotovški trg 4, v soboto in v pondeljek velika prodaja ostankov tiskovine, barhenta, flanele, oksforda, cajga, svile, delena, hlače, flanelaste srajce, čevlje, predpasniki, oblekce, postelje, slamnjače. 120
Prodam štiriletno kobilo domače reje za težko vožnjo. Cena zmerna. Kračun Franc, žiče, p. Loče.	118
Pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinjske opreme, stolce, zajamčena izdelava pri Novaku, Maribor, Vetrinjska 7, Koroška 8.	76
Rešilni avtomobil tvrdke Chevrolet v dobrem stanju ugodno proda Rdeči križ v Guštanju, Mežiška dolina.	110
Prodam poceni par konj, slamoreznico in dva voza. Izve se v gostilni Klug, Pesnica. 111
Viftsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	1253
Zajamčene pluge, obračalnike, okopalnike, navadne pluge, avtogenično varenje izvršuje kovačija Verk Ivan, Mestinje.	115
še nikoli prvovrstna nemška kolesa Din 489, 600, 700, najboljša pokromana Din 900, šivalni stroji pogrezljivi, popolnoma novi Gritzner, Din 1800. Za informacije priložite znamko, škei Leo, Vransko.	101
Kupim Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke in članic Zadružne zveze v Ljubljani proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Gotovina 1938«.	102
Poročne prstane v vsaki obliki dobite poceni pri zlatarju Alojz Stumpf, Maribor, Koroška cesta 8. Kupim staro zlato in srebrne krone po najvišji ceni.	106
„Slov. Gospodar" stane:
četrtletno Din 9.— polletno Din 16.— celoletno Din 32.—
mmmiJ:	Tm* K®
Bolni na pljučih 1
Tisoči že ozdravi eni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti irehranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življeuja pomagati, da 88 bolezen bitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo,iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno
razpošiljan e, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med ono srečneže.
Zbiralnica za pošto:	104
EHNST PflSTERHiSEH, Berlin, S.O.,
Michaelkirchplatz 13. Abt. Z. 494.
-R
Nalezljiv katar v nožnici
in kužno oteletenje krav kvarijo dobavo mleka. Kot preprečno sredstvo Bissulin! Dobi se samo na odredbo živinozdravnika. ¡Najmanjši tovarniški zavitek 25 vezil. Trajno držijo, brez duha, nerazdražljiv. I zdelo vatel j: H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik >Lykos«, Mr. K. Vouk, Za-Zagreb, Jurjevska ulica 8.
MALA OZNANILA
RAZNO:
Mlinarji, prodam valjakšrot, belo kamenje z že-lezjem. Getriebe 1X3, rolo, stope, transmisijo. Mauko, Cakova, Sv. Jurij ob ščavnici. 96
Ugodno prodam eno veliko slamoreznico na 4-kratni prestavek, premer kolesa 130 cm, skoraj nova, takoj za promet, Topolovec Vinko, Fodlehnik pri Ptuju.	94
Leksikon Mayerjev, 20 knjig, v polusnje vezan, 1912, zelo ugodno na prodaj. Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.	86
Trpežne moške in ženske čevlje, raznovrstne obleke, ostanki, najceneje v starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova 6. 83
Za gostivanje: šopke, vence, svilene trake, rokavice, nogavice in vse pletenine iz lastne pletarne najceneje pri »Luna«, Maribor, Glavni trg 24.	40
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Hrani«ne knjižice
vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za 3 Din.	1345
Oglejte si Izložbe pred nakupom! Blago, katero je stalo 24 Din, se prodaja po 12 Din v
Trpinovem "bazarju. Maribor,
Vetrinjska ulica 15.	41
ruiabanatskamoka
■
OGG OG	Din 3.—
fina krušna moka 2.75, 2.50, 2.25, 2.— fina lepa krmilna moka	Din 1.75
vedno sveža kava.
Ostalo špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah.	108
Ivora Kelbič
trgovina z mešanim blagom Maribor, Meljska cesta 36
^^□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnDnnnnmnoonnnnrDnaannnnDnnanDDnnnnnannnaoanaaaapaoooDaoDt
Hranilnica Dravske banovine Maribor
s
Central®: M§Fi!@r
Podružnica: Celic
g v lastni novi palači na oglu § Gosposhc-Slovensfte silice.
27
nasproti poste, prej Južnošta-fersha hranilnica. g
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim B premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in bulantno. H
□ □moonnnonnnnnnnnnnnnnnnnnm

V S Al K PREVOAREN SLOVENSKI GOSPODAR
z A v A M m j m
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE 1J E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarneje pri
$podn|ešla|ersM ljudski posojilnici
Oosposha ulica 23 f PlcUlDO!*!! Uiica 10. ohlobra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
f$llllg> Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.